EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2022

COM(2022) 230 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Načrt REPowerEU

{SWD(2022) 230 final}

Uvod

Neizzvana in neupravičena vojaška invazija Rusije na Ukrajino je močno pretresla svetovni energetski sistem. Povzročila je težave, ki so posledica visokih cen energije, in povečala zaskrbljenost glede energetske varnosti ter tako v ospredje postavila preveliko odvisnost EU od plina, nafte in premoga, uvoženih iz Rusije. Visoki zneski, ki jih Rusija prejema za svoja fosilna goriva, ji pomagajo v njeni vojni proti Ukrajini.

Voditelji EU so se marca 2022 v Evropskem svetu 1 dogovorili, da bodo čim prej postopno odpravili odvisnost Evrope od uvoza ruske energije. Komisijo so v skladu z njenim sporočilom 2 pozvali, naj čim prej predlaga podroben načrt REPowerEU. Uvoz premoga in nafte bo zdaj zajet z režimom sankcij. Nedavne prekinitve oskrbe s plinom v Bolgariji in na Poljskem kažejo na nujnost obravnavanja nezanesljivosti oskrbe z rusko energijo.

Načrt REPowerEU je namenjen hitremu zmanjšanju naše odvisnosti od ruskih fosilnih goriv s pospešenim prehodom na čisto energijo ter združitvijo moči za doseganje odpornejšega energetskega sistema in resnične energetske unije. 

Že letos lahko bistveno zmanjšamo našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv in pospešimo energetski prehod. V tem načrtu REPowerEU, ki temelji na svežnju predlogov „Pripravljeni na 55“ ter dopolnjuje ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo in njeno skladiščenje, je predlagan dodaten sklop ukrepov za 3 :

·varčevanje z energijo;

·diverzifikacijo oskrbe;

·hitro nadomeščanje fosilnih goriv s pospešitvijo evropskega prehoda na čisto energijo ter

·pametno združevanje naložb in reform.

Ti ukrepi bodo skupaj strukturno preoblikovali energetski sistem EU. Zahtevajo učinkovito usklajevanje med evropskimi regulativnimi in infrastrukturnimi ukrepi, nacionalne naložbe in reforme ter združeno energetsko diplomacijo. Zahtevajo tudi usklajevanje med ukrepi na strani povpraševanja za zmanjševanje porabe energije in preoblikovanje industrijskih postopkov, da bi plin, nafto in premog zamenjala električna energija iz obnovljivih virov in vodik iz nefosilnih virov, ter ukrepi na strani ponudbe za vzpostavitev zmogljivosti in okvira za uvajanje in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Javnost pričakuje, da bodo EU in njene države članice izpolnile zaveze, ki so jih prevzele za zmanjšanje naše odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. 85 % anketirancev meni, da bi morala EU čim prej zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in nafte. 84 % se jih strinja, da je zaradi ruske agresije na Ukrajino še toliko bolj nujno, da države članice EU vlagajo v energijo iz obnovljivih virov 4 .

Nekatere države članice so sicer že napovedale, da nameravajo prekiniti uvoz fosilnih goriv iz Rusije, vendar se nobena država članica ne more sama spopasti s tem izzivom. Z izvajanjem skupnih ocen potreb, načrtovanjem, skupnimi nabavami in boljšim usklajevanjem bomo zagotovili, da bo postopna odprava naše odvisnosti od ruskih fosilnih goriv dosegljiva in cenovno dostopna za vse države članice. Zakonodaja o energiji iz obnovljivih virov in energijski učinkovitosti bo pomagala uresničiti ambiciozne cilje. Resnično medsebojno povezano in odporno energetsko omrežje EU bo zagotovilo energetsko varnost za vse. Ti ukrepi so naš načrt za nadomestitev stare zmogljivosti v EU z novo.

1.Prihranki energije

Prihranki so najhitrejši in najcenejši način za spopadanje s trenutno energetsko krizo. Zmanjševanje porabe energije kratkoročno in dolgoročno znižuje visoke račune za energijo v gospodinjstvih in podjetjih ter zmanjšuje uvoz ruskih fosilnih goriv. Zmanjševanje porabe energije na podlagi večje učinkovitosti je bistvena sestavina prehoda na čisto energijo, ki povečuje odpornost gospodarstva EU in ščiti njegovo konkurenčnost pred visokimi cenami fosilnih goriv.

S prihranki energije bodo naše zaloge v kritičnih prihajajočih mesecih trajale dlje, medtem ko se izvajajo naložbe. V spremnem sporočilu o varčevanju z energijo v EU je predstavljen dvodelni pristop: krepitev strukturnih sprememb s srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi za energijsko učinkovitost ter doseganje takojšnjih prihrankov energije s spremembami vedenja.

Naša poraba plina bi se v skladu s svežnjem „Pripravljeni na 55“ do leta 2030 zmanjšala za 30 %, pri čemer bi bila več kot tretjina tovrstnih prihrankov posledica doseganja cilja EU v zvezi z energijsko učinkovitostjo. Posodobljeno modeliranje ocenjuje učinek postopnega odpravljanja odvisnosti od ruskega fosilnega goriva 5 v smislu višjih cen energije in manjše uporabe zemeljskega plina. Dodatno zmanjšanje porabe energije v primerjavi s prejšnjim predlogom direktive o energijski učinkovitosti 6 in višji cilji glede energije iz obnovljivih virov bi EU omogočili, da bi v celoti dosegla cilje iz načrta REPowerEU, pri čemer bi drugi deli svežnja „Pripravljeni na 55“ ostali nespremenjeni.

·Komisija zato predlaga, da se zavezujoči cilj iz direktive o energijski učinkovitosti poveča na 13 %.

Komisija poleg tega poziva Parlament in Svet, naj omogočita dodatne prihranke in povečanje energijske učinkovitosti stavb na podlagi direktive o energijski učinkovitosti stavb ter podpreta ambicije iz predloga Komisije za uredbo o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov 7 , saj bo njena hitra uvedba omogočila dodatne prihranke energije z izboljšano energijsko učinkovitostjo in učinkovito rabo virov širokega nabora izdelkov.

V pričakovanju dogovora o zakonodajnih ukrepih je mogoče takojšnje prihranke energije doseči s spremembo našega vedenja. Evropska komisija je v sodelovanju z Mednarodno agencijo za energijo uvedla načrt v devetih točkah z naslovom „Prispevam svoj del“ za zmanjšanje porabe energije v EU. Mednarodna agencija za energijo na podlagi prispevka deležnikov ocenjuje, da bi se s tovrstnimi kratkoročnimi ukrepi za varčevanje z energijo lahko doseglo 5-odstotno zmanjšanje povpraševanja po plinu (približno 13 milijard kubičnih metrov) in nafti (približno 16 mtoe).

Države članice bi morale tudi v celoti izkoristiti podporne ukrepe, kot so znižane stopnje DDV za visokoučinkovite sisteme za ogrevanje in izolacijo v stavbah ter drugi ukrepi za oblikovanje cen energije, ki spodbujajo prehod na toplotne črpalke in nakup učinkovitejših naprav. Takšni ukrepi bi morali ublažiti socialne in distribucijske učinke, npr. z osredotočanjem na ranljiva gospodinjstva, ki imajo težave s plačevanjem svojih računov za energijo, in obvladovanjem morebitnega učinka pospešenega energetskega prehoda na trgu dela s takojšnjimi potrebami po izpopolnjevanju ter preusposabljanju.

Pospešeno izvajanje in ambiciozno posodabljanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) sta ključnega pomena za doseganje ciljev načrta REPowerEU. Nacionalni energetski in podnebni načrti imajo bistveno vlogo pri krepitvi zaupanja vlagateljev in predvidljivosti naložb. Zagotavljajo dober okvir za načrtovanje in spodbujanje zmanjšanja uporabe fosilnih goriv.

·Komisija namerava pozneje v tem letu objaviti smernice za posodobitev nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic v letu 2024 ter bo o napredku v zvezi z načrtom REPowerEU med drugim poročala v poročilih o stanju energetske unije in poročilih o podnebnih ukrepih.

Regije in mesta imajo vodilno vlogo pri razvoju ukrepov za varčevanje z energijo, prilagojenih njihovim lokalnim razmeram. Uvesti bi morali programe ozaveščanja, obveščanja in podpore, energetske preglede in načrte upravljanja z energijo ter zaveze v zvezi s cilji glede prihrankov in zagotoviti vključenost državljanov, na primer v okviru misije za podnebno nevtralna in pametna mesta ali evropske pobude za mesta v skladu s kohezijsko politiko.

2.Diverzifikacija uvoza energije

EU si v sodelovanju z mednarodnimi partnerji že več mesecev prizadeva za diverzifikacijo oskrbe 8 in ublažitev dviga cen energije. 

Komisija in države članice so marca po pooblastilu Evropskega sveta vzpostavile energetsko platformo EU za prostovoljni skupni nakup plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika. Komisija in Bolgarija sta 5. maja v okviru platforme EU za nakup energije ustanovili prvo regionalno projektno skupino v sodelovanju s sosedami iz jugovzhodne Evrope.

Energetska platforma EU bo izpolnjevala tri funkcije, ki podpirajo skupni nakup plina:

·združevanje in strukturiranje povpraševanja: z naborom povpraševanja se bodo opredelile in združile sporne količine na podlagi dolgoročnih pogodb, ki se iztekajo, ter prilagodljive količine na podlagi obstoječih dolgoročnih pogodb o plinu, ki bi lahko kratkoročno privedle do povpraševanja v višini približno 30–70 milijard kubičnih metrov. Komisija bo poleg tega spodbujala diverzifikacijo oskrbe in razmislila o zakonodajnih ukrepih, s katerimi bi se sčasoma zahtevala takšna diverzifikacija. Združevanje povpraševanja bodo podpirala elektronska orodja za varen, avtomatiziran in uporabniku prijazen postopek; 

·optimizirano in pregledno uporabo infrastrukture za uvoz, skladiščenje in prenos plina za čim večje povečanje zanesljive oskrbe in polnjenje skladišč.

Vzpostavljena bosta mehanizem in orodje IT za večjo preglednost pri rezervacijah infrastrukture, tj. preostala razpoložljivost, sekundarni trgi, preusmerjanje in obstoječa ozka grla. Izmenjava informacij bo potekala v skladu s protimonopolnimi pravili;

·mednarodno sodelovanje: združeno mednarodno sodelovanje bo osredotočeno na sklepanje dolgoročnih okvirov sodelovanja z zaupanja vrednimi partnerji prek zavezujočih ali nezavezujočih sporazumov, ki podpirajo nakup plina in vodika ter razvoj projektov za čisto energijo, pri čemer bo v celoti izkoriščena skupna moč Unije.

Kot naslednji korak bo Komisija razmislila o razvoju prostovoljnega operativnega „skupnega nabavnega mehanizma“, odgovornega za pogajanja in sklepanje pogodb v imenu sodelujočih držav članic za skupno povpraševanje po plinu in konkurenčno sprostitev na trg. Takšen mehanizem bi lahko bil v obliki skupnega podjetja ali subjekta v lasti podjetja, s čimer bi se izkoristila moč evropskega trga. Opravljen bo pregled vpliva takšne strukture na konkurenco.

Platforma bo delovala tudi prek regionalnih projektnih skupin, ki bodo opredelile potrebe in možnosti diverzifikacije oskrbe ter usklajevale pogodbena vprašanja 9 . Platforma bo vzpostavila tudi namenski delovni postopek z državami članicami za skupno nabavo vodika 10 .

Strokovno znanje industrije na svetovnem energetskem trgu bo pomembno za uspeh platforme. Svetovalna skupina bo obveščala platformo o vprašanjih, kot so trgovanje z UZP, financiranje, varovanje pred tveganji in drugi elementi vzdolž vrednostne verige. Izmenjava informacij bo morala biti v skladu s protimonopolnimi pravili.

Energetska platforma EU je v skladu s sklepi Evropskega sveta odprta za pogodbenice Energetske skupnosti (Zahodni Balkan, Ukrajina, Moldavija, Gruzija). Platforma bi morala koristiti tudi partnerjem EU v njeni neposredni soseščini, ki so zavezani pravilom notranjega trga EU in skupni zanesljivosti oskrbe. Platforma bo v tesnem sodelovanju s sekretariatom Energetske skupnosti pomagala pogodbenicam, da jo kar najbolje izkoristijo.

Nujna uskladitev ukrajinskih in moldavskih elektroenergetskih omrežij z evropskim omrežjem, ki je potekala v sredini marca, je jasen znak zavezanosti zagotavljanju medsebojne povezanosti Ukrajine in Moldavije z elektroenergetskim omrežjem EU. Takoj ko se bodo izvedle potrebne tehnične izboljšave, bodo države članice v regiji lahko kupovale presežno električno energijo od Ukrajine, kar bo nadomestilo nekaj zmanjšanega uvoza plina.

Ob doslednem izvajanju načrta REPowerEU, visokih cenah, alternativah plinu (trajnostni biometan, obnovljivi vodik), nadaljnjem uvajanju obnovljivih virov energije in strukturnimi ukrepi glede povpraševanja, kot je energijska učinkovitost, se pričakuje, da se bo povpraševanje EU po plinu zmanjšalo hitreje, kot je predvideno v svežnju „Pripravljeni na 55“. EU bo svojim mednarodnim partnerjem zagotovila dolgoročne obete za medsebojno koristno sodelovanje tako, da bo v prizadevanja za diverzifikacijo plina vključila razvoj in trgovino z vodikom ter energijo iz obnovljivih virov in sodelovanje v zvezi s strategijami za zmanjšanje emisij metana, kot je opisano v strategiji za zunanje sodelovanje na področju energije 11 .

Možnosti za diverzifikacijo so pomembne tudi za tiste države članice, ki iz Rusije trenutno pridobivajo jedrsko gorivo za svoje reaktorje za proizvodnjo električne energije 12 ali za druge namene kot za proizvodnjo električne energije 13 . Za to je potrebno sodelovanje znotraj EU in z mednarodnimi partnerji, da se zagotovijo alternativni viri urana in spodbudijo zmogljivosti za pretvorbo, obogatitev in proizvodnjo goriva, ki so na voljo v Evropi ali v svetovnih partnerjih EU. Poleg diverzifikacije zunanjih dobaviteljev lahko h krepitvi zanesljivosti oskrbe prispeva nadaljnja domača proizvodnja zemeljskega plina v državah članicah, kjer je to mogoče.

3. Nadomeščanje fosilnih goriv in pospešitev evropskega prehoda na čisto energijo

Obsežna pospešitev in povečanje obsega energije iz obnovljivih virov v proizvodnji električne energije, industriji, stavbah in prometu bosta pospešila postopno odpravo uporabe ruskih fosilnih goriv. Sčasoma se bodo tudi znižale cene električne energije in zmanjšal uvoz fosilnih goriv.

Spodbujanje energije iz obnovljivih virov

·Komisija na podlagi svojega modeliranja učinkov in izvedljivosti 14 predlaga, da se cilj iz direktive o energiji iz obnovljivih virov s 40 % iz lanskega predloga poviša na 45 % do leta 2030. Tako bi se skupne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do leta 2030 namesto na 1 067 GW, kot je predvideno v svežnju „Pripravljeni na 55“, povečale na 1 236 GW.

·Fotonapetostna sončna energija je ena od najhitrejših tehnologij, ki jo je treba uvesti. Zato Komisija v skladu z načrtom REPowerEU določa cilj, da se do leta 2025 na novo namesti za več kot 320 GW solarnih fotonapetostnih sistemov, kar je več kot dvakrat več od trenutnih vrednosti, do leta 2030 pa za skoraj 600 GW. Komisija v okviru ambicioznejših ciljev glede sončne energije:

·predstavlja strategijo EU za sončno energijo 15 ;

·uvaja evropsko pobudo za strešne sončne panele, ki temelji na pravno zavezujoči obveznosti strešnih sončnih panelov v EU za nekatere kategorije stavb.

Vetrna energija, zlasti vetrna energija na morju, je pomembna priložnost za prihodnost, saj so viri stabilni in izdatni, javnost pa tako energijo bolje sprejema. Evropa je vodilna na svetu na področju vetrne energije na morju. Oskrbovalne verige je treba okrepiti in drastično pospešiti izdajanje dovoljenj, da se nadalje okrepi globalna konkurenčnost sektorja vetrne energije in doseže cilj načrta REPowerEU s hitrim uvajanjem vetrne energije.

Evropska unija bi si morala prizadevati za podvojitev trenutne hitrosti uvajanja posameznih toplotnih črpalk, s čimer bi v naslednjih petih letih skupno namestili 10 milijonov enot. Države članice lahko na stroškovno učinkovit način pospešijo uvajanje in povezovanje toplotnih črpalk velikega obsega ter geotermalne energije in sončne toplotne energije tako, da:

·razvijajo in posodabljajo sisteme daljinskega ogrevanja, ki lahko pri individualnem ogrevanju nadomestijo fosilna goriva;

·poskrbijo za čisto komunalno ogrevanje, zlasti na gosto poseljenih območjih in v mestih, ter

·izkoriščajo industrijsko toploto, kadar je na voljo.

Komisija bo za okrepitev oskrbovalnih verig za tehnologije sončne energije, vetrne energije in toplotnih črpalk:

·okrepila regulativni okvir in zagotovila trajnostnost življenjskega cikla tako, da bo v prvem četrtletju 2023 predložila zahteve za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za solarne fotonapetostne sisteme ter revidirala obstoječe zahteve za toplotne črpalke, in

·podprla prizadevanja držav članic za združevanje njihovih javnih sredstev prek morebitnih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, osredotočenih na prelomne tehnologije in inovacije vzdolž vrednostnih verig za sončno in vetrno energijo ter toplotne črpalke.

Komisija za spodbujanje razvoja zmogljivosti za skladiščenje električne energije predlaga, naj se za sredstva za skladiščenje šteje, da so v prevladujočem javnem interesu, in naj se poenostavi izdajanje dovoljenj za njihovo uvajanje.

Pospeševanje vodika

Obnovljivi vodik bo ključnega pomena za nadomestitev zemeljskega plina, premoga in nafte v sektorjih industrije in prometa, ki ju je težko razogljičiti. V načrtu REPowerEU je določen cilj 10 milijonov ton domače proizvodnje obnovljivega vodika in 10 milijonov ton uvoženega obnovljivega vodika do leta 2030. Komisija:

·poziva Evropski parlament in Svet, naj uskladita podcilje za obnovljiva goriva nebiološkega izvora v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov za sektorja industrije in prometa z ambicijami iz načrta REPowerEU (75 % za sektor industrije ter 5 % za sektor prometa) 16 ter hitro zaključita z revizijo svežnja o trgu vodika in plina; 

·bo dopolnila naložbe v okviru programa Obzorje Evropa za Skupno podjetje za vodik (200 milijonov EUR) za podvojitev števila vodikovih dolin;

·objavi dva delegirana akta o opredelitvi in proizvodnji obnovljivega vodika za povratne informacije javnosti;

·namerava do poletja dokončati oceno prvih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa o vodiku; 

·poziva industrijo, naj pospeši delo v zvezi z manjkajočimi standardi glede vodika, zlasti v zvezi s proizvodnjo vodika, infrastrukturo za vodik in napravami za končno uporabo vodika;

·bo od leta 2025 v tesnem sodelovanju z državami članicami redno poročala o uvajanju vodika in uporabi obnovljivega vodika v napravah v industriji in prometu, v katerih je težko zmanjšati emisije.

Treba je pospešiti prizadevanja za vzpostavitev infrastrukture za vodik za proizvodnjo, uvoz in prenos 20 milijonov ton vodika do leta 2030. Čezmejna infrastruktura za vodik je še v povojih, vendar je bila podlaga za načrtovanje in razvoj že določena z vključitvijo infrastrukture za vodik v revidirana vseevropska energetska omrežja. Skupne naložbene potrebe za ključne kategorije infrastrukture za vodik so ocenjene na 28–38 milijard EUR za plinovode znotraj EU in na 6–11 milijard EUR za skladiščenje.

Komisija bo za olajšanje uvoza do 10 milijonov ton obnovljivega vodika podprla razvoj treh glavnih koridorjev za uvoz vodika prek Sredozemlja, območja Severnega morja in Ukrajine, takoj, ko bodo to dopuščale razmere. S partnerstvi za zeleni vodik se bo olajšal uvoz zelenega vodika in podprlo razogljičenje v partnerskih državah. Druge oblike vodika iz nefosilnih virov, zlasti na podlagi jedrske energije, imajo prav tako vlogo pri nadomeščanju zemeljskega plina (glej zemljevid).

Komisija bo za pomoč pri doseganju teh ciljev:

·do marca 2023 evidentirala potrebe na področju infrastrukture za vodik na podlagi uredbe TEN-E v sodelovanju z državami članicami, nacionalnimi regulativnimi organi, agencijo ACER, mrežo ENTSO-G, nosilci projektov in drugimi deležniki;

·mobilizirala financiranje EU v skladu z Instrumentom za povezovanje Evrope, kohezijsko politiko ter mehanizmom za okrevanje in odpornost ter

·vzpostavila namenski delovni postopek za skupno nabavo obnovljivega vodika v skladu z energetsko platformo EU.

Povečanje uporabe biometana

Povečanje trajnostne proizvodnje biometana na 35 milijard kubičnih metrov do leta 2030 je stroškovno učinkovit način za doseganje naše ambicije za zmanjšanje uvoza zemeljskega plina iz Rusije. Po ocenah bi bilo treba v celotnem obdobju za povečanje zmogljivosti proizvodnje bioplina v EU in spodbujanje njegove pretvorbe v biometan vložiti 37 milijard EUR.

Kot je navedeno v akcijskem načrtu za biometan v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, Komisija predlaga odpravo glavnih ovir za povečano trajnostno proizvodnjo in uporabo biometana ter olajšanje njegovega vključevanja na notranji trg plina v EU, in sicer z:

·vzpostavitvijo industrijskega partnerstva za bioplin in biometan v podporo vrednostni verigi za pline iz obnovljivih virov;

·sprejetjem dodatnih ukrepov za spodbujanje proizvajalcev bioplina, naj ustvarjajo energetske skupnosti;

·zagotavljanjem spodbud za nadgradnjo bioplina v biometan;

·spodbujanjem prilagajanja in prilagoditve obstoječe infrastrukture ter vzpostavitve nove infrastrukture za prenos večje količine biometana skozi plinsko omrežje EU;

·obravnavanjem vrzeli v raziskavah, razvoju in inovacijah ter

·olajšanjem dostopa do financiranja in mobiliziranjem financiranja EU v skladu z Instrumentom za povezovanje Evrope, kohezijsko politiko, mehanizmom za okrevanje in odpornost ter skupno kmetijsko politiko.

Da bi se izognili vplivom na rabo zemljišč in prehransko varnost, bi se morali osredotočiti na trajnostno proizvodnjo ter zagotoviti, da se biometan proizvaja iz organskih, gozdnih in kmetijskih odpadkov.

Bioenergija predstavlja 60 % energije iz obnovljivih virov v EU. Gre za stabilen vir energije, ki je na voljo na domačem trgu, vendar je trajnostno pridobivanje ključnega pomena. Po trenutnih ocenah bo uporaba biomase do leta 2030 zmerno, a stalno naraščala. Z dajanjem prednosti uporabi odpadne biomase, ki je ni mogoče reciklirati, ter kmetijskih in gozdnih odpadkov, se bo zagotovila trajnostna proizvodnja energije, kar lahko prispeva k doseganju ciljev načrta REPowerEU.

Zmanjšanje porabe fosilnih goriv v sektorjih industrije in prometa, v katerih je težko zmanjšati emisije

Z nadomeščanjem premoga, nafte in zemeljskega plina v industrijskih postopkih se ne bodo le zmanjšale emisije ogljika, temveč se bo tudi okrepila industrijska konkurenčnost, saj bo industrijska proizvodnja zaščitena pred nestanovitnimi trgi fosilnih goriv, ter podprl mednarodni vodilni položaj na področju tehnologije.

Z energijsko učinkovitostjo, nadomestitvijo goriva, elektrifikacijo in okrepljeno uporabo obnovljivega vodika, bioplina ter biometana v industriji bi lahko do leta 2030 prihranili do 35 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina poleg tega, kar je predvideno v predlogih svežnja „Pripravljeni na 55“. Proizvodnja nekovinskih mineralov, cementa, stekla in keramike, proizvodnja kemikalij in rafinerije so največje priložnosti za zmanjšanje povpraševanja po fosilnem plinu, in sicer za skoraj 22 milijard kubičnih metrov. 

Obstaja tudi velik potencial za elektrifikacijo industrije. Sedanje tehnologije industrijskim podjetjem že omogočajo, da zmanjšajo svojo odvisnost od fosilnih goriv. Priložnosti za uvedbo električne tehnologije bo vse več, saj se tehnologije izboljšujejo in uvajajo se obnovljivi viri energije.

Da bi Komisija podprla uvajanje vodika in elektrifikacijo v industrijskih sektorjih:

·bo uvedla pogodbe na razliko za ogljik in namenske sklope za načrt REPowerEU v okviru sklada za inovacije, da se v obstoječi proizvodnji vodika v industrijskih postopkih podpre celovit prehod z zemeljskega plina na obnovljive vire energije, v novih industrijskih sektorjih, kot je proizvodnja jekla 17 , pa prehod na proizvodne postopke na osnovi vodika;

·objavlja smernice za države članice v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in pogodbami o nakupu električne energije 18 ter

·bo v sodelovanju z EIB razvila zmogljivosti za tehnično svetovanje v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU za podporo projektom na področju energije iz obnovljivih virov, ki se financirajo iz pogodb o nakupu električne energije. Komisija bo to jesen za sprostitev naložb v industrijo podvojila sredstva, ki so na voljo za razpis sklada za inovacije za obsežne projekte za leto 2022, na približno 3 milijarde EUR. Poseben sklop načrta REPowerEU bo podpiral (1) inovativno elektrifikacijo in uporabo vodika v industriji, (2) inovativno proizvajanje čistih tehnologij (kot so elektrolizatorji in gorivne celice, inovativna obnovljiva oprema, skladiščenje energije ali toplotne črpalke za industrijsko uporabo) ter (3) srednje velike pilotne projekte za potrjevanje, preskušanje in optimizacijo zelo inovativnih rešitev. 

V prometu se lahko elektrifikacija kombinira z uporabo vodika iz nefosilnih virov, s katerim se nadomestijo fosilna goriva. Da bi Komisija povečala prihranke energije in učinkovitost v sektorju prometa ter pospešila prehod na brezemisijska vozila:

·bo razmislila o zakonodajni pobudi za povečanje deleža brezemisijskih vozil v javnih in službenih voznih parkih nad določeno velikostjo;

·poziva sozakonodajalca, naj hitro sprejmeta predloge v obravnavi o alternativnih gorivih in drugih zadevah, povezanih s prometom, ki podpirajo zeleno mobilnost;

·bo leta 2023 sprejela zakonodajni sveženj o okolju prijaznejšem tovornem prometu.

Izvajanje načrta REPowerEU z usposobljeno delovno silo, surovinami in celovitim regulativnim okvirom

Za doseganje ciljev načrta REPowerEU bo treba diverzificirati dobavo opreme za energijo iz obnovljivih virov in kritičnih surovin, zmanjšati sektorske odvisnosti, odpraviti ozka grla v oskrbovalnih verigah ter povečati zmogljivost EU na področju proizvodnje tehnologij za čisto energijo. EU ima sicer vodilno vlogo na področju tehnologije elektrolizatorjev, vetrne tehnologije in tehnologije toplotnih črpalk, na trgu sončnih panelov in toplotnih črpalk v EU pa je v zadnjih letih vse pogostejši uvoz iz Azije.

Podvojitev hitrosti uvajanja toplotnih črpalk bi morala spremljati hitro povečanje proizvodnje potrebne opreme in po potrebi tudi lažji dostop do finančnih sredstev.

Poleg zagotavljanja diverzifikacije dobaviteljev mora biti prednostna naloga tudi krepitev krožnega gospodarstva. Zagotovljena bo podpora za raziskave in inovacije, tudi v okviru programa Obzorje Evropa, da se zmanjša poraba materialov, izboljša možnost recikliranja opreme za energijo iz obnovljivih virov in nadomestijo kritične surovine.

Komisija bo za povečanje prispevka industrije k načrtu REPowerEU in okrepitev njegove konkurenčnosti:

·ustanovila zavezništvo solarne industrije EU;

·sodelovala z industrijo za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo elektrolizatorjev, kot je navedeno v izjavi o elektrolizatorjih 19 , ter

·okrepila delo v zvezi z oskrbo s kritičnimi surovinami in pripravila zakonodajni predlog. Komisija bo okrepila tekoče politike in ukrepe EU (npr. izvajanje sporazumov o prosti trgovini in pogajanje o njih, sodelovanje s podobno mislečimi partnerji itd.), okrepila zmogljivost spremljanja EU in pomagala zagotoviti oskrbo z različnimi kritičnimi surovinami. Namen te pobude bo okrepiti evropsko vrednostno verigo z opredelitvijo projektov v zvezi z mineralnimi surovinami in kritičnimi surovinami, ki so v strateškem interesu Evrope, ter obenem zagotoviti visoko raven varstva okolja, tudi s projekti, ki spodbujajo krožno gospodarstvo in učinkovito rabo virov.

Pospeševanje in povečanje uporabe obnovljivih virov energije ter povečanje energijske učinkovitosti temeljijo na usposobljeni delovni sili in močnih oskrbovalnih verigah, da se zadosti vedno večjemu povpraševanju po čisti tehnologiji in zagotovi uvajanje v gradbenem sektorju. Prehod na čisto energijo ponuja številne priložnosti na trgu delovne sile in pomaga zagotoviti prekvalificirana delovna mesta v sektorjih prehoda.

Da bi Komisija obravnavala pomanjkanje znanj in spretnosti:

·spodbuja deležnike v proizvodnji energije iz obnovljivih virov (sončna, vetrna, geotermalna energija, biomasa, toplotne črpalke itd.) in organe za izdajanje dovoljenj, naj vzpostavijo obsežno partnerstvo na področju znanj in spretnosti v skladu s paktom za znanja in spretnosti 20 ;

·bo podprla znanja in spretnosti v okviru programa ERASMUS + in Skupnega podjetja za čisti vodik z začetkom obsežnega projekta za razvoj znanj in spretnosti v ekonomiji vodika.

Pospeševanje izdajanja dovoljenj in inovacij

Počasni in zapleteni postopki izdajanja dovoljenj so največje ovire za revolucijo na področju obnovljivih virov energije in konkurenčnost industrije energije iz obnovljivih virov. Pridobivanje dovoljenja za projekte vetrne energije lahko traja do 9 let, za projekte sončnih panelov na tleh pa do 4,5 leta. Različen čas za izdajo dovoljenja med državami članicami kaže, da nacionalna pravila in upravne zmogljivosti otežujejo in upočasnjujejo izdajanje dovoljenj.

·Komisija predstavlja priporočilo o izdajanju dovoljenj 21 , da bi državam članicam pomagala izkoristiti vse možnosti za pospeševanje, ki obstajajo v zakonodajnem okviru. 

V priporočilu so predlagani ukrepi za poenostavitev postopkov na nacionalni ravni, obravnavane nejasnosti pri uporabi zakonodaje EU in navedena dobra praksa v državah članicah. Priporoča participativne pristope, ki vključujejo lokalne in regionalne organe ter organom zagotavljajo potrebne vire za poenostavljeno in pravočasno izvedbo lokalno prilagojenih naložb. 

·Za začetek izvajanja priporočila bo Komisija 13. junija sklicala sestanek strokovnjakov za energijo iz obnovljivih virov s strokovnjaki za okoljsko presojo iz držav članic.

Na srečanjih na visoki ravni, ki jih bodo gostile države članice, kot je vrh o Severnem morju na Danskem, se bodo še dodatno utemeljile naložbe v čezmejna polja vetrnih elektrarn in projekte v zvezi z obnovljivimi viri energije.

Države članice bi morale prednostno izvajati priporočila za posamezne države v zvezi z izdajanjem dovoljenj v okviru evropskega semestra ter že sprejete načrte za okrevanje in odpornost. Enako nujno je tudi, da vse države članice v celoti in hitro prenesejo direktivo o energiji iz obnovljivih virov 22 v nacionalno zakonodajo, da se poenostavijo postopki izdajanja dovoljenj.

·Komisija spreminja svoj predlog direktive o energiji iz obnovljivih virov 23 , da bi podprla pospešitev postopkov izdajanja dovoljenj za projekte v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in povezano infrastrukturo, ter poziva Evropski parlament in Svet, naj kot del svežnja „Pripravljeni na 55“ zagotovita hiter dogovor.

Spremenjeni predlog operacionalizira načelo, da je energija iz obnovljivih virov v prevladujočem javnem interesu, in uvaja oznako „še posebej primernih“ območij 24 ter druge načine za skrajšanje in poenostavitev izdajanja dovoljenj ter sočasno zmanjšanje morebitnih tveganj in negativnih vplivov na okolje. Zagotavlja tudi možnost vzpostavitve regulativnih peskovnikov za spodbujanje inovacij v sektorju.

Komisija tudi poziva države članice, naj pospešijo prenos direktive o električni energiji v nacionalno zakonodajo in tako učinkovito omogočijo potrošnikom sodelovanje na energetskih trgih (individualno, prek energetskih skupnosti ali programov skupne lastne porabe) za proizvajanje, lastno porabo, prodajo ali souporabo energije iz obnovljivih virov.

4. Pametna naložba

Analiza Komisije kaže, da načrt REPowerEU vključuje dodatno naložbo, ki do leta 2027 znaša 210 milijard EUR, poleg naložb, potrebnih za uresničitev ciljev predlogov iz svežnja „Pripravljeni na 55“, Ta naložba bo koristna. EU bo z izvajanjem okvira „Pripravljeni na 55“ in načrta REPowerEU prihranila 80 milijard EUR izdatkov za uvoz plina, 12 milijard EUR izdatkov za uvoz nafte in 1,7 milijarde EUR izdatkov za uvoz premoga na leto do leta 2030.

V prehodnem obdobju lahko hitra prekinitev uvoza ruske energije povzroči višje in bolj nestabilne cene energije. Potrebni so ciljno usmerjeni ukrepi, da se čim bolj zmanjša nestabilnost, poskrbi za obvladovanje cen in zaščitijo posamezniki, ki živijo v (energetski) revščini ali ki jim ta grozi, ter zagotovi pravičen prehod za vse 25 . Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj sprejmeta njen predlog za Socialni sklad za podnebje, ki je namenjen podpori ranljivim gospodinjstvom in malim podjetjem med prehodom.

4.1 Evropske potrebe po medsebojni povezanosti in infrastrukturi

Načrt REPowerEU prinaša bistvene spremembe energetskega sistema v smislu količine in smeri pretoka energije. To je čas za izvedbo številnih projektov, ki že dolgo čakajo na izvedbo, s posebnim poudarkom na čezmejnih povezavah za izgradnjo povezanega energetskega trga, ki zagotavlja oskrbo v duhu solidarnosti.

Okvir vseevropskih energetskih omrežij (TEN-E) je prispeval k vzpostavitvi odpornejše evropske plinske infrastrukture, ki omogoča bolj raznoliko oskrbo. Ko bodo izvedeni tekoči projekti skupnega interesa in projekti vzajemnega interesa, bodo imele vse države članice in sosednje države dostop do vsaj treh virov plina ali do svetovnega trga utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). Samo v letu 2022 so bili ali bodo naročeni projekti skupnega interesa v zvezi s plinom s skupno dodatno prenosno zmogljivostjo plina, ki znaša 20 milijard kubičnih metrov na leto 26 . Nedavno so bili dokončani ali so se začeli izvajati nekateri ključni projekti, ki jih sofinancira EU, kot sta povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo 27 , ki je izjemno pomemben za baltsko regijo, ter novi terminal utekočinjenega zemeljskega plina v severni Grčiji, ki bo pripomogel k temu, da bosta Evropa in Balkan manj odvisna od ruske oskrbe 28 . 

Zemljevide in sezname projektov v tem dokumentu so pripravile regionalne skupine v okviru analize dodatnih potreb, povezanih izključno z načrtom REPowerEU. Dopolnjujejo obstoječ seznam projektov skupnega interesa, na katerem je tudi nekaj projektov, ki se pripravljajo že leta, kot so iberski povezovalni daljnovodi in povezave za otoške države članice. Te projekte bi bilo zdaj prav tako treba pospešiti, da se dokonča evropska infrastruktura. Plinski projekti, ki bodo vključeni v poglavja načrtov za okrevanje in odpornost, ki zadevajo načrt REPowerEU, bi morali temeljiti na analizi potreb, ki so trenutno predstavljene na spodnjih zemljevidih.

Regionalna ocena dodatnih potreb po plinski infrastrukturi za REPowerEU kaže, da bo mogoče ekvivalent uvoza ruskega plina v celoti nadomestiti s kombinacijo zmanjšanja povpraševanja, povečanja domače proizvodnje bioplina/biometana in vodika ter omejene dodatne plinske infrastrukture. Najpomembnejše potrebe so povezane z zadostitvijo povpraševanja v Srednji in Vzhodni Evropi 29 ter v severnem delu Nemčije 30 , pomembna pa je tudi okrepitev južnega plinskega koridorja. Omejena dodatna infrastruktura, kot je opisana v Prilogi 3, bi morala zadostiti potrebam za prihodnje desetletje, ne da bi povzročila vezanost na fosilna goriva in nasedle naložbe, ki ovirajo dolgoročni prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo.

Skladiščenje je ključnega pomena za izboljšanje zanesljivosti oskrbe. Ustrezno podporo, tudi finančno, bi bilo treba zagotoviti za projekte, katerih cilj je povečanje zmogljivosti skladiščenja in praznjenja, da se zagotovita večja stopnja pripravljenosti in boljši odziv na tveganja glede zanesljivosti oskrbe s plinom. Za uvoz zadostnih količin UZP in plina, ki se dobavlja po plinovodih, od drugih dobaviteljev, bodo potrebne naložbe, ocenjene na 10 milijard EUR do leta 2030, da se zagotovijo ustrezna raven plinske infrastrukture, vključno z uvoznimi terminali za UZP in plinovodi, povezava premalo izkoriščenih uvoznih terminalov za UZP z omrežjem EU in zmogljivosti povratnega toka. Dodatne naložbe za povezavo uvoznih terminalov za UZP na Iberskem polotoku z omrežjem EU prek infrastrukture, pripravljene za vodik, lahko dodatno prispevajo k diverzifikaciji oskrbe s plinom na notranjem trgu in pomagajo izkoristiti dolgoročni potencial obnovljivega vodika. Potrebna bo tudi zelo omejena naložba za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe v državah članicah, ki so skoraj v celoti odvisne od nafte, ki se dobavlja po ruskih naftovodih.

Odvisnost od ruskih fosilnih goriv velja tudi za surovo nafto in naftne derivate. Čeprav svetovni trg v večini primerov omogoča hitro in učinkovito nadomestitev, so nekatere države bolj odvisne od nafte, ki se dobavlja iz ruskih naftovodov. Z ustavitvijo oskrbe iz naftovoda Druzhba, ki dovaja surovo nafto v Evropo neposredno iz osrednje Rusije, se bo povečal pritisk na alternativne oskrbovalne poti, in sicer pristanišča (kot so Gdansk, Rostock, Trst ali Omišalj) ter alternativno cevovodno infrastrukturo, ki trenutno ne more prenesti takšnega dodatnega pritiska in ki oskrbuje iste regije.

V tem okviru so potrebne zelo omejene in ciljno usmerjene naložbe za zagotovitev zanesljivosti oskrbe z nafto. Projekti, ki temeljijo na obstoječi infrastrukturi, širijo njeno zmogljivost in odpravljajo obstoječa ozka grla (v čezalpskem, jadranskem ali južnoevropskem naftovodu), so bistvenega pomena za zagotavljanje izvedljivih alternativ najbolj prizadetim državam članicam. Alternativne oskrbovalne poti je treba vzpostaviti v kombinaciji s ciljno usmerjenimi naložbami v preoblikovanje in nadgradnjo rafinerij naftnih derivatov, saj so za nadomestitev surove nafte iz Urala z alternativnimi vrstami nafte potrebne tehnološke spremembe. Pričakovane skupne naložbene potrebe za zagotovitev zanesljive oskrbe z nafto znašajo do 1,5–2 milijardi EUR.

V elektroenergetskem omrežju je do leta 2030 treba zagotoviti še dodatnih 29 milijard EUR naložb, da bo primerno za povečano uporabo in proizvodnjo električne energije. Vsi zadevni projekti so že navedeni na 5. seznamu projektov skupnega interesa 31 . Pospešeno izvajanje projektov skupnega interesa v zvezi z električno energijo je ključnega pomena za povezan sistem s povečanim deležem obnovljivih virov energije. Trenutne visoke cene električne energije na Iberskem polotoku kažejo na pomen izboljšanja čezmejnih elektroenergetskih povezav kot stroškovno učinkovitega načina za zagotavljanje zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo. Komisija bo še naprej podpirala in spodbujala španske in francoske organe pri pospešenem izvajanju treh obstoječih projektov skupnega interesa prek skupine na visoki ravni v jugozahodni Evropi, ki je namenjena krepitvi zmogljivosti za medsebojno povezovanje Iberskega polotoka in Francije. EU je že sprejela ukrepe za uskladitev elektroenergetskih omrežij baltskih držav z evropskim celinskim omrežjem. Ko bo ta najpozneje leta 2025 končana, energetske varnosti v regiji ne bosta več mogla ogrožati ne trgovanje z električno energijo ne delovanje sistema. 

Skladiščenje energije je zelo pomembno za zagotavljanje prožnosti in zanesljivosti oskrbe v energetskem sistemu, saj olajšuje integracijo proizvodnje energije iz obnovljivih virov, podpira omrežje in prenaša energijo v čas, ko bo najbolj potrebna. Navsezadnje skladiščenje energije zmanjšuje uporabo plinskih elektrarn v energetskem sistemu.

Komisija bo spodbujala tudi hiter razvoj bistvenih priobalnih omrežij in čezmejne vodikove infrastrukture.

Evropski zemljevid infrastrukture za plin – projekti skupnega interesa in dodatni projekti, opredeljeni v okviru načrta REPowerEU, vključno z vodikovimi koridorji

Evropski zemljevid infrastrukture za električno energijo

4.2 Nacionalne reforme in naložbe

Čeprav je večina splošnih in posamičnih ciljev evropskih in zahteva tesno usklajevanje, je izvajanje številnih ukrepov prepuščeno državam članicam, za kar so potrebne ciljno usmerjene reforme in naložbe. 

Načrti za okrevanje in odpornost so se izkazali kot izjemno primerni za izvajanje nujnih prednostnih nalog v skupnem okviru EU na podlagi potreb držav članic in z izrazito usmerjenostjo v rezultate. V okviru teh načrtov je že zastavljen sklop ambicioznih reform in naložb za uresničitev dvojnega prehoda. Njihovi mejniki in cilji so danes bolj umestni kot kdaj koli prej.

Komisija poziva države članice, naj v svoje obstoječe načrte za okrevanje in odpornost dodajo posebno poglavje z novimi ukrepi za uresničitev ciljev iz načrta REPowerEU v zvezi z diverzifikacijo oskrbe z energijo in zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv. V ta namen je državam članicam na voljo tehnična podpora v okviru Instrumenta za tehnično podporo 32 . Čezmejne naložbe so ključnega pomena za okrepitev medsebojnih povezav in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo na enotnem trgu. Komisija bo pri ocenjevanju posebnih poglavij REPowerEU upoštevala prispevek načrta k zanesljivosti oskrbe za Unijo kot celoto. Priporočila za posamezne države iz leta 2022 bodo v pomoč pri pripravi novih poglavij načrtov za okrevanje in odpornost. Komisija je skupaj s tem sporočilom za vse države članice izdala tudi prilagojena priporočila o energetski politiki v skladu s cilji načrta REPowerEU.

Načrti za okrevanje in odpornost bi morali zagotoviti dopolnjevanje med ukrepi, financiranimi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, in ukrepi, ki se podpirajo iz drugih nacionalnih skladov ali skladov EU. Zlasti je treba okrepiti sinergije med kohezijsko politiko, še posebej Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom+ (ESS+), drugim stebrom skupne kmetijske politike (SKP), Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) in poglavji v zvezi z načrtom REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost. Na primer za plin se lahko v poglavje o načrtu REPowerEU v mehanizmu za okrevanje in odpornost vključijo zreli projekti za omrežja, skladiščenje ali UZP, ki se izvajajo v eni državi, a so pomembni za vso Evropo. Načrti za okrevanje in odpornost bi lahko na primer podprli tudi projekte na področju energetske infrastrukture, ki so bili v regionalnih skupinah TEN-E izbrani zaradi svojega skupnega interesa, ker povezujejo energetska omrežja držav članic in regije, ki so trenutno izolirane od evropskih energetskih trgov, krepijo obstoječe čezmejne medsebojne povezave, pomagajo pri vključevanju energije iz obnovljivih virov ter se odzivajo na cilje v zvezi s povezovanjem trgov, konkurenčnostjo in zanesljivostjo oskrbe. Tako se bodo lahko sprostila sredstva za energijo v okviru IPE za povezovalne daljnovode za projekte skupnega interesa v zvezi z infrastrukturo za električno energijo, priobalna omrežja, vodik in druge podobne projekte, ki za svoje izvajanje zahtevajo čezmejno načrtovanje in regionalno sodelovanje, kot je določeno v politiki TEN-E.

Načrti za okrevanje in odpornost so hiter in učinkovit način za zagotavljanje naložb, ki se osredotočajo na potrebe načrta REPowerEU, v kombinaciji s spremljajočimi reformami, ki kar najbolj povečajo njihov učinek. Ker poglavje o načrtu REPowerEU in skladi kohezijske politike podpirajo prehod na zeleno energijo, se lahko naložbe v energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov podprejo v okviru obojih. Države članice lahko za okrepitev sinergij med tema politikama usklajeno načrtujejo svoje naložbe v celotnem programskem obdobju ter pri tem upoštevajo razpoložljivo financiranje in roke za izvedbo.

4.3 Financiranje

Za mobilizacijo financiranja za kritje kratkoročnih naložbenih potreb v skladu z načrtom REPowerEU Komisija predlaga ciljno usmerjeno in hitro spremembo uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Sprememba predvideva dodelitev dodatnih finančnih sredstev iz prodaje pravic iz sistema za trgovanje z emisijami (ETS) na dražbi v omejenem obsegu. Predlaga tudi, da bi imele države članice večjo prožnost za prenos sredstev, ki so jim bila dodeljena v skladu z uredbo o skupnih določbah ((EU) 2021/1060) in uredbo o strateških načrtih SKP ((EU) 2021/2115). Ta nepovratna sredstva bodo dopolnila preostalih 225 milijard EUR posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kar skupaj znaša skoraj 300 milijard EUR. Če države članice, ki so trenutno upravičene do dela preostalih 225 milijard EUR posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ne zaprosijo za posojilo v 30 dneh od začetka veljavnosti spremenjene uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, se predlaga, da se ta sredstva dajo na voljo drugim državam članicam.

Države članice bodo lahko v mehanizem za okrevanje in odpornost prenesle do 12,5 % svojih sredstev, dodeljenih v skladu s kohezijsko politiko, in sicer tako, da bodo dodale možnost prenosa 7,5 % za cilje načrta REPowerEU, na podlagi dokazljivih potreb in pod pogojem, da so države članice uporabile že razpoložljivo možnost prenosa 5 %. Ta nova možnost prenosa bo državam članicam omogočila, da v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključijo nove naložbe in reforme, ki prispevajo k hitremu zmanjšanju uvoza fosilnih goriv iz Rusije. Takšno možnost prenosa upravičujeta nujna časovnica in narava nekaterih potrebnih naložb.

Države članice bodo poleg tega lahko v mehanizem za okrevanje in odpornost prenesle do 12,5 % svojih sredstev, dodeljenih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Z zagotavljanjem dela financiranja skupne kmetijske politike v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se pospeši izvajanje zadevnih projektov, s čimer se kmetom omogoči, da prejmejo potrebno finančno podporo za zmanjšanje uporabe sintetičnih gnojil in povečanje proizvodnje trajnostnega biometana ali energije iz obnovljivih virov.

Postopek za prostovoljni prenos sredstev kohezijske politike in sredstev SKP v poglavja načrtov za okrevanje in odpornost, ki zadevajo načrt REPowerEU, s strani držav članic je bil zasnovan tako, da zagotavlja hiter postopek sprejetja, ter ne bi smel zavlačevati sprejetja in izvajanja strateških načrtov in programov.

Predvsem je pomembno, da države članice med pripravo svojih poglavij o načrtu REPowerEU sodelujejo v obsežnem posvetovalnem postopku, zlasti z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji ter deležniki iz kmetijskega sektorja, da se zagotovi široko lastništvo, ki bo ključnega pomena za uspešno izvajanje ukrepov.

Skladi kohezijske politike, ki pogosto podprejo naložbe, povezane z energijo, bodo še naprej dopolnjevali in krepili cilje načrta REPowerEU in evropskega zelenega dogovora. Kohezijska politika bo v skladu s trenutnim večletnim finančnim okvirom namenila do 100 milijard EUR za projekte v zvezi z razogljičenjem in zelenim prehodom. Da bi Komisija zagotovila hitro izplačilo, bo predlagala prožen instrument, ki bo državam članicam pomagal mobilizirati zasebna sredstva, in namerava do konca leta 2022 sprejeti delegirani akt za pospešitev načrtovanja in povračil za projekte za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije prek standardnih shem za povračila v kohezijski politiki. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami tudi spodbujala razvoj regionalnih in lokalnih agencij za energijo kot enotnih vstopnih točk za projekte na področju energije.

Pravila o državni pomoči se v celoti uporabljajo za reforme in naložbe, vključene v poglavja v zvezi z načrtom REPowerEU. Vsaka država članica mora zagotoviti, da so takšni ukrepi skladni s pravili EU o državni pomoči in da upoštevajo veljavne postopke glede državne pomoči. Komisija bo glede na perečo in nujno potrebo po zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv preučila možnosti za poenostavitev nadzora državne pomoči za ukrepe iz načrta REPowerEU ob sočasni omejitvi izkrivljanj konkurence. Komisija bo zlasti zagotovila smernice glede tega, kako se ukrepi lahko oblikujejo v skladu s pravili o državni pomoči, in sprejela sklepe po najhitrejši poti, ko bo imela vse informacije. Komisija bo tudi pomagala državam članicam pri oblikovanju ukrepov, ki bodo lahko izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah. Nazadnje, stalno bo pregledovala začasni okvir za državno pomoč v kriznem obdobju za zagotovitev, da lahko državam članicam omogoči obravnavanje učinkov trenutnih geopolitičnih razmer, tudi na energetskem področju, ter še naprej zagotavljala, da okvir državne pomoči na splošno ustreza svojemu namenu.

Instrument za povezovanje Evrope – energetika bo podprl projekte skupnega interesa, ki se ne izvajajo na trgu ali ki se sicer ne izvajajo v časovnem okviru, ki je potreben za uresničevanje ciljev načrta REPowerEU. Komisija skupaj s tem sporočilom objavlja nov razpis za zbiranje predlogov za projekte skupnega interesa v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope – energetika, katerega predvideni skupni proračun znaša približno 800 milijonov EUR. Uspešni projekti bodo izbrani v drugi polovici leta 2022 za podporo najnujnejšim infrastrukturnim projektom, potrebnim za uresničitev prednostnih nalog iz načrta REPowerEU. Komisija bo na začetku leta 2023 objavila še en razpis za zbiranje predlogov za projekte skupnega interesa v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope – energetika, ki morda še ne bi bili pripravljeni za letošnji razpis.

Države članice lahko razmislijo o ukrepih obdavčitve v podporo ciljem načrta REPowerEU, da spodbudijo varčevanje z energijo in zmanjšajo porabo fosilnih goriv. Države članice so pozvane, naj razmislijo o dodatnih davčnih ukrepih, kot so znižanje in oprostitev obdavčitve vozil v primeru nakupa in uporabe električnih vozil in vozil na vodikov pogon, davčne olajšave v zvezi s prihranki energije in postopno odpravljanje okolju škodljivih subvencij. Predlog Komisije za revizijo direktive o obdavčitvi energije, ki je trenutno v pripravi, prispeva k ciljem načrta REPowerEU, saj določa cenovne signale za zmanjšanje porabe fosilnih goriv in prihranek energije, Komisija pa poziva države članice, naj hitro dosežejo dogovor.

Program InvestEU bo mobiliziral zasebno financiranje in tako podprl najrazličnejše naložbe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev politike REPowerEU, in sicer z delitvijo tveganja z izvajalskimi partnerji. Komisija bo v tesnem sodelovanju s skupino EIB, drugimi izvajalskimi partnerji programa InvestEU in državami članicami EU ter v skladu s pristopom Ekipa Evropa pospešila produkte posojil, mešanega financiranja in svetovanja za obnovljive vire energije, energijsko učinkovitost in elektroenergetska omrežja.

Da bi lahko sklad za inovacije kril 100 % ustreznih stroškov v primeru konkurenčnega razpisa, bi morala Evropski parlament in Svet hitro preučiti predlagano spremembo direktive o sistemih trgovanja z emisijami za sklad za inovacije, nato pa bo Komisija hitro sprejela potrebno spremembo delegiranega akta o ustanovitvi sklada za inovacije.

5. Okrepitev pripravljenosti

 

Evropa se mora pripraviti na resne motnje v oskrbi. Za to poletje sicer obstaja le omejeno tveganje, da ne bi mogli zadostiti povpraševanju po plinu, lahko pa se zgodi, da brez nadaljnjih ukrepov zaloge ne bodo zadostovale za naslednjo zimo.

Poleg hitrega sprejetja uredbe o skladiščenju, da se lahko to poletje začnejo polniti zaloge v skladiščih, Komisija poziva države članice, naj:

· preventivno izvajajo sporočilo o varčevanju z energijo v EU. Kratkoročno privarčevani plin se lahko uporabi zlasti za polnjenje podzemnih skladišč pred naslednjo zimo;

· posodobijo svoje načrte izrednih ukrepov in pri tem upoštevajo priporočila iz pregleda pripravljenosti, ki ga je opravila Komisija. V posodobljenih načrtih izrednih ukrepov bi bilo treba opredeliti bistvene stranke, ki imajo ključno vlogo v kritičnih oskrbovalnih verigah v Uniji;

·zaprosijo operaterje prenosnih sistemov, naj pospešijo tehnične ukrepe, s katerimi se lahko do naslednje zime povečajo zmogljivosti povratnega toka od zahoda proti vzhodu, vključno s tehnično zahtevo glede sestave plina, in

·sklenejo še nedokončane dvostranske solidarnostne dogovore med sosednjimi državami.

V obstoječem pravnem okviru EU je že predvideno, da lahko države članice v primeru ekstremnih kriznih razmer zaprosijo sosednje države članice za solidarnostne ukrepe. Solidarnostni ukrepi so v primeru izrednega pomanjkanja plina mišljeni kot zadnja rešitev, s katero se zagotovi oskrba gospodinjstev, sistemov daljinskega ogrevanja in osnovnih socialnih ustanov v prizadeti državi.

Komisija bo objavila smernice v zvezi z merili za prednostno razvrščanje nezaščitenih odjemalcev, zlasti v industriji. Smernice bodo osredotočene na opredelitev nacionalnih in čezmejnih vrednostnih verig ključnega in kritičnega pomena, pri katerih bi lahko motnje v delovanju negativno vplivale na varstvo, hrano, zdravje in varnost na evropski in svetovni ravni. V smernicah bi bilo treba tudi oceniti učinek na konkurenčnost različnih ozemelj. Komisija bo tudi olajšala vzpostavitev usklajenega načrta EU za zmanjševanje povpraševanja, ki bo vseboval preventivne prostovoljne ukrepe za omejevanje, ki bi morali biti pripravljeni za izvajanje, preden pride do dejanskega izrednega stanja. Ta načrt bi vključeval prostovoljne tržne ukrepe za zmanjšanje porabe podjetij in s tem zagotovil prednostno obravnavanje oskrbe zaščitenih odjemalcev. Komisija poleg tega pregleduje načrte držav članic za pripravljenost na tveganja v sektorju električne energije, da se čim bolj zmanjša vpliv morebitnih motenj v oskrbi s plinom na proizvodnjo električne energije.

Sklepi

Čas je, da Evropa zmanjša svojo strateško energetsko odvisnost. Načrt REPowerEU pospešuje diverzifikacijo in večje količine plinov iz obnovljivih virov, prihranke energije in elektrifikacijo, s katerimi se lahko čim prej zagotovi ekvivalent fosilnih goriv, ki jih Evropa trenutno vsako leto uvozi iz Rusije. To dosega z usklajenim načrtovanjem, v skupnem interesu in v duhu močne evropske solidarnosti.

Energetsko odvisnost Evrope je treba zmanjšati iz dveh nujnih razlogov: podnebna kriza, ki jo je močno zaostrila ruska agresija na Ukrajino, in odvisnost EU od fosilnih goriv, ki jo Rusija izrablja kot gospodarsko in politično orožje.

Zelena preobrazba evropskega energetskega sistema bo okrepila gospodarsko rast Evrope in njen vodilni položaj v industriji ter jo usmerila k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Evropska komisija poziva voditelje, države članice, regionalne in lokalne organe ter prav vse državljane in podjetja, naj zmanjšajo energetsko odvisnost Evrope od Rusije z izvajanjem tega načrta REPowerEU.

(1)    Sklepi Evropskega sveta (24. in 25. marec 2022).

(2)    Sporočilo o načrtu REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, COM(2022) 108 final, (8.3.2022).

(3)    Za celoten seznam ukrepov glej Prilogo 1.

(4)    Raziskava Flash Eurobarometer 506: Odziv EU na vojno v Ukrajini, 5. maj 2022.

(5)    Scenarij načrta REPowerEU v delovnem dokumentu služb Komisije o izvajanju akcijskega načrta REPowerEU: naložbene potrebe, pospeševalnik za vodik in doseganje ciljev glede biometana, priložen temu sporočilu.

(6)    COM(2021) 558 final, 14.7.2021.

(7)    COM(2022) 142 final, 30.3.2022.

(8)     EU-US_LNG_2022_2.pdf (europa.eu)

(9)    Komisija in Bolgarija sta 5. maja v okviru energetske platforme EU ustanovili prvo regionalno projektno skupino v sodelovanju s sosedami iz jugovzhodne Evrope. Kmalu bodo predlagane še druge projektne skupine za srednjevzhodno Evropo, severozahod in baltske države. V tem okviru je pomembno, da največji energetski trgi v EU, ki imajo dostop do infrastrukture za diverzifikacijo, kot so terminali UZP, dejavno sodelujejo v prizadevanjih platforme za diverzifikacijo in zanesljivost oskrbe.

(10)    Ta namenski delovni postopek za nabavo vodika bo namenjen operativnemu izvajanju globalnega evropskega mehanizma za vodik na podlagi izkušenj iz mehanizma H2Global in Agencije za oskrbo Euratom, ki naj bi bil vzpostavljen v okviru energetske platforme EU.

(11)    Zunanje sodelovanje EU na področju energije v spreminjajočem se svetu, JOIN(2022) 23, (18.5.2022).

(12)    Pet držav članic (Bolgarija, Češka, Finska, Madžarska, Slovaška) ima trenutno reaktorje tipa VVER, ki delujejo na njihovem ozemlju in so trenutno v celoti odvisni od goriva, ki ga dobavlja ruski ponudnik.

(13)    Raziskovalni reaktorji srednje zmogljivosti, ki vključujejo reaktorje na Češkem, Madžarskem in Poljskem, so zgrajeni po originalnih sovjetskih načrtih in so še vedno odvisni od goriva monopolnega ruskega proizvajalca.

(14)    Delovni dokument služb Komisije o izvajanju akcijskega načrta REPowerEU: naložbene potrebe, pospeševalnik za vodik in cilji glede biometana, priložen temu sporočilu.

(15)    Strategija EU za sončno energijo, COM(2022) 221, (18.5.2022).

(16)    Delovni dokument služb Komisije o izvajanju akcijskega načrta REPowerEU: naložbene potrebe, pospeševalnik za vodik in doseganje ciljev glede biometana, priložen temu sporočilu.

(17)    Komisija na podlagi načrta REPowerEU pričakuje, da se bo do leta 2030 z obnovljivim vodikom razogljičilo približno 30 % primarne proizvodnje jekla v EU [za kar bodo potrebni 1,4 milijona ton obnovljivega vodika in naložbe v višini [18–20] milijard EUR za nadomestitev plavžev s postopki za neposredno reducirano železo, pri katerih se za gorivo uporablja obnovljivi vodik.] 

(18)    Priporočilo Komisije o pospešitvi postopkov izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in poenostavitvi sklepanja pogodb o nakupu električne energije, C(2022) 3219, SWD(2022) 149, (18.5.2022). 

(19)     Skupna izjava vrha o elektrolizatorjih . Proizvajalci elektrolizatorjev v Evropi so se zavezali, da bodo do leta 2025 za desetkrat povečali svoje zmogljivosti za proizvodnjo elektrolizatorjev na 17,5 GW.

(20)      Pakt za znanja in spretnosti podpira obsežna partnerstva na področju znanj in spretnosti v različnih industrijskih ekosistemih, vključno z energijsko intenzivnimi panogami, gradbeništvom in energijo iz obnovljivih virov. Pakt združuje in navdihuje zaveze posameznih podjetij, ponudnikov usposabljanja in socialnih partnerjev za izpopolnjevanje ali preusposabljanje delovno sposobnih oseb, kot sta razvoj usposobljenih strokovnjakov in preusposabljanje monterjev plinskih kotlov za uporabo novih tehnologij, kot so toplotne črpalke, sončni paneli itd.

(21)    Priporočilo Komisije o pospešitvi postopkov izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in poenostavitvi sklepanja pogodb o nakupu električne energije, C(2022) 3219, SWD(2022) 149, (18.5.2022). 

(22)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev).

(23)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov, COM(2022) 222, (18.5.2022).

(24)    „Še posebej primerno območje za obnovljive vire energije“ je posebna lokacija na kopnem ali v morju, ki jo je država članica označila kot posebej primerno za namestitev naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki niso kurilne naprave na biomaso.

(25)    Glej na primer predlog priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (COM(2021) 801 final).

(26)    Samo v letu 2022 so bili ali bodo naročeni projekti skupnega interesa s skupno dodatno prenosno zmogljivostjo plina, ki znaša 20 milijard kubičnih metrov na leto, npr. povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo (GIPL), povezovalni daljnovod med Poljsko in Slovaško, baltski plinovod med Poljsko in Dansko ter plinovod med Grčijo in Bolgarijo (IGN). Terminala UZP na Cipru (2 milijardi kubičnih metrov na leto) in v grškem mestu Aleksandropolis (5 milijard kubičnih metrov na leto) naj bi začela obratovati leta 2023. Poleg tega se pričakuje, da bo v prihodnjih letih zaključenih več projektov skupnega interesa v zvezi s plinom, med drugim tudi več projektov skladiščenja v jugovzhodni Evropi (Grčija, Romunija, Bolgarija) in projekt terminala UZP v Gdansku na Poljskem (vsaj 6 milijard kubičnih metrov na leto). Poleg tega bo podpora, ki jo zagotavlja razširitev južnega plinskega koridorja na 20 milijard kubičnih metrov na leto, zelo pomembna za zagotavljanje oskrbe s plinom v jugovzhodni Evropi (na začetku Grčija in Italija) in na Zahodnem Balkanu.

(27)    Povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo, ki je začel obratovati 5. maja, je obsežen projekt EU, razvit v okviru načrta medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu. Plinovod, ki je dolg 508 kilometrov, povezuje Estonijo, Finsko, Latvijo in Litvo s trgom plina v EU. EU je prispevala približno 300 milijonov EUR od približno 500 milijonov EUR, porabljenih za projekt.

(28)    Gradnja obrata UZP v mestu Aleksandropolis (plavajoča enota za shranjevanje in ponovno uplinjanje) naj bi bila končana konec leta 2023, zmogljivost obrata bo 153 500 kubičnih metrov, potencialni letni pretok pa 5,5 milijard. Proračun projekta znaša približno 364 milijonov EUR, od tega 167 milijonov EUR iz kohezijske politike za obdobje 2014–2020.

(29)    Za zanesljivost oskrbe v Srednji in Vzhodni Evropi sta zelo pomembna dva plinska koridorja, in sicer transbalkanski koridor (Turčija–Bolgarija–Romunija) in vertikalni koridor (povezovalni plinovod Grčija–Bolgarija, povezovalni plinovod Romunija–Bolgarija in povezovalni plinovod Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija), ki bosta olajšala oskrbo s plinom iz tretjih držav v regiji.

(30)    Glej okvirne projekte v Prilogi 3.

(31)       https://ec.europa.eu/energy/sites/default/files/fifth_pci_list_19_november_2021_annex.pdf  

(32)       Instrument za tehnično podporo: informativni pregledi po državah za leto 2022 | Evropska komisija (europa.eu) .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2022

COM(2022) 230 final

PRILOGE

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

REPowerEU Plan

{SWD(2022) 230 final}

PRILOGA 1

IZHODIŠČE: Z VSEMI UKREPI SVEŽNJA „PRIPRAVLJENI NA 55“ SE BO POVPRAŠEVANJE EU PO PLINU ZMANJŠALO ZA 16 MILIJARD KUBIČNIH METROV ALI ZA 30 ODSTOTKOV
NAČRT RePOWER	Ekvivalent PRIVARČEVANEGA PLINA	SKUPNI UKREPI EU IN DČ RePOWER	POTREBE PO NALOŽBAH (v EUR)
PRIHRANKI
Državljani: spremembe ravnanja	10 milijard kubičnih metrov	Sporočilo EU o varčevanju z energijo Kampanja „Prispevam svoj del“	–
Stanovanjski sektor: energijska učinkovitost in toplotne črpalke	37 milijard kubičnih metrov	Sporočilo EU o varčevanju z energijo Višji 13-odstotni cilj direktive o energijski učinkovitosti s spremenjeno direktivo o energijski učinkovitosti Okoljsko primerna zasnova in zahteve glede označevanja z energijskimi nalepkami za solarne fotonapetostne toplotne črpalke  Morebitni pomembni projekti skupnega evropskega interesa, osredotočeni na prelomne tehnologije in inovacije	56
Industrija: energijska učinkovitost in elektrifikacija	12 milijard kubičnih metrov	Višji 13-odstotni cilj direktive o energijski učinkovitosti s spremenjenim predlogom Višji 45-odstotni cilj obnovljivih virov energije s spremenjenim predlogom Sklad za inovacije Poglavje mehanizma za okrevanje in odpornost	41
Omejevanje		Usklajen načrt EU za zmanjševanje povpraševanja	-
DIVERZIFIKACIJA GORIVA
UZP in plin, ki se dobavlja po plinovodih	50 (UZP) + 10 milijard kubičnih metov (plinovod)	Obveznost diverzifikacije Skupna nabava plina in vodika Orodje IT EU za združevanje povpraševanja in preglednost infrastrukture Memorandumi o soglasju s partnerskimi državami Sprejetje predloga o skladiščenju Poglavje mehanizma za okrevanje in odpornost
Biometan	17 milijard kubičnih metrov	Akcijski načrt za biometan  Poglavje mehanizma za okrevanje in odpornost	37
Obnovljivi vodik	+14 milijonov ton dodatnega H2/amonijaka, od tega 8 milijonov ton nadomešča ekvivalent 27 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina 10 milijonov ton uvoza in približno 4 milijone ton dodatne domače proizvodnje	Podcilji za obnovljiva goriva nebiološkega izvora (RFNBO) v skladu z višjimi cilji direktive o energiji iz obnovljivih virov Vodikove doline Regulativni okvir: delegirani akti o opredelitvi in standardih Uvoz: instrument skupne nabave plina in vodika in mednarodna partnerstva za vodik Zmogljivosti industrije: izjava o elektrolizatorjih Sklad za inovacije Poglavje mehanizma za okrevanje in odpornost	27 milijard je neposrednih naložb v domače elektrolizatorje in distribucijo vodika v EU. (izključuje naložbe v sončno in vetrno električno energijo, potrebno za proizvodnjo obnovljivega vodika, in izključuje naložbe za uvoženi vodik)
Električna energija iz obnovljivih virov
Električna energija iz sončne in vetrne energije	21 milijard kubičnih metrov 1	Višji 45-odstotni cilj obnovljivih virov energije s spremenjeno direktivo o energiji iz obnovljivih virov Smernice v zvezi s pogodbami o nakupu električne energije Strategija za sončno energijo Pobuda za strešne sončne panele s spremenjeno direktivo o energiji iz obnovljivih virov Poglavje mehanizma za okrevanje in odpornost Zavezništvo za sončno energijo Morebitni pomembni projekti skupnega evropskega interesa, osredotočeni na prelomne tehnologije in inovacije	86 milijard EUR
Pridobivanje dovoljenj		Zakonodajni predlog o pridobivanju dovoljenj, ki spreminja direktivo o energiji iz obnovljivih virov Priporočilo Evropske komisije	–
PAMETNE NALOŽBE IN REFORME
Infrastruktura		Celovita ocena vrzeli v infrastrukturi in potreb po plinu, električni energiji in vodiku na ravni EU	29 milijard (elektroenergetska omrežja) + 10 milijard (shranjevanje električne energije) + 10 milijard (plin) nafta za zanesljivost oskrbe 1,5 milijarde [vodikova infrastruktura – glej delovni dokument služb Komisije]
Mehanizem za okrevanje in odpornost		Revidiran predlog mehanizma za okrevanje in odpornost približno 300 milijard EUR (225 milijard posojil + do 72 milijard nepovratnih sredstev) Smernice v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost
Sklad za inovacije		Revidiran predlog sklada za inovacije za uvedbo pogodb na razliko za ogljik Namenski razpis RePowerEU jeseni 2023 Namenski mehanizmi financiranja RePowerEU
IPE		Namenski razpisi RePowerEU z začetkom maja 2022
Reforma		Evropski semester Priporočila za posamezne države Pridobivanje dovoljenj Smernice v zvezi s pogodbami o nakupu električne energije Poglavja mehanizma za okrevanje in odpornost

PRILOGA 2 – zemljevidi     PRILOGA 3

Potrebe po plinski infrastrukturi

Dosežki okvira TEN-E za vzpostavitev odpornih evropskih elektroenergetskih in plinskih omrežij

Z uredbo TEN-E je bil vzpostavljen nov pristop k načrtovanju infrastrukture na ravni EU, ki temelji na regionalnem sodelovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki, da bi se opredelili projekti skupnega interesa, ki prispevajo k razvoju prednostnih koridorjev in tematskih področij energetske infrastrukture. Z Uredbo se od držav članic tudi zahteva, da poenostavijo postopke izdaje dovoljenj za projekte skupnega interesa, in zagotavlja dostop do financiranja iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), da se omogoči njihova pravočasna izvedba.

Ker je bila uredba TEN-E uvedena leta 2013, so projekti skupnega interesa v zvezi s plinom pomagali vzpostaviti odpornejšo evropsko plinsko infrastrukturo na podlagi bolj raznolike dobave. Projekti skupnega interesa v zvezi s plinom so prispevali k zmanjšanju ozkih grl v evropski plinski infrastrukturi, diverzifikaciji virov dobave, pa tudi partnerjev in poti. Po izvedbi tekočih projektov skupnega interesa bodo imele vse države članice dostop do vsaj treh virov plina ali do svetovnega trga utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

Samo v letu 2022 so bili ali bodo naročeni projekti skupnega interesa s skupno dodatno prenosno zmogljivostjo plina, ki znaša 20 milijard kubičnih metrov na leto, npr. povezovalni plinovod med Poljsko in Litvo (GIPL), povezovalni plinovod med Poljsko in Slovaško, baltski plinovod med Poljsko in Dansko ter plinovod med Grčijo in Bolgarijo (IGB). Terminala UZP na Cipru (2 milijardi kubičnih metrov na leto) in v grškem mestu Aleksandropolis (5 milijard kubičnih metrov na leto) naj bi začela obratovati leta 2023. Poleg tega se pričakuje, da bo v prihodnjih letih zaključenih več projektov skupnega interesa v zvezi s plinom, med drugim tudi več projektov skladiščenja v jugovzhodni Evropi (Grčija, Romunija, Bolgarija) in projekt terminala UZP v Gdansku na Poljskem (vsaj 6 milijard kubičnih metrov na leto).

Prav po zaslugi teh projektov, od katerih so številni prejeli finančno podporo prek Instrumenta za povezovanje Evrope, se lahko države članice v duhu solidarnosti odzovejo na nedavne prekinitve dobave.

Poleg znatnih izboljšav evropske plinske infrastrukture so bili ključni povezovalni daljnovodi za električno energijo vzpostavljeni tudi z nepovratnimi sredstvi IPE za dela, npr. povezovalni daljnovod za električno energijo med Francijo in Španijo v Biskajskem zalivu za povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje z Iberskim polotokom, keltski povezovalni daljnovod med Francijo in Irsko ter povezovalni daljnovod EuroAsia med Grčijo in Ciprom, s katerima bo končana osamitev Irske oziroma Cipra od elektroenergetskega omrežja Unije, kar bo podprlo vključevanje energije iz obnovljivih virov in povečalo zanesljivost oskrbe. Poleg tega je uskladitev elektroenergetskih omrežij baltskih držav, tj. zadnjih držav članic, katerih elektroenergetski sistemi so še vedno odvisni od tretjih držav, v polnem teku in bo dokončana najpozneje do leta 2025. Podpora v okviru politike TEN-E in tudi finančna podpora v okviru IPE v višini več kot 1,2 milijarde EUR sta bili bistveni za usmeritev projekta na pravo pot.

Pospešeno izvajanje projektov skupnega interesa v zvezi z električno energijo 2 bo ključno za bolje medsebojno povezan sistem, ki bo omogočil povečanje deleža obnovljivih virov energije in zmanjšanje omejevanja energije iz obnovljivih virov bistveno hitreje v skladu s cilji REPowerEU.

Ocena ENTSO-G o dodatnih potrebah po plinski infrastrukturi

V sporočilu REPowerEU je bilo napovedano, da bo Komisija prednostno ocenila, ali so potrebni ukrepi in naložbe v plinsko infrastrukturo, pripravljeno na vodik, in povezovalne vode, da bi odpravili ozka grla, ki preprečujejo polno izkoriščanje zmogljivosti EU za UZP. Komisija je ENTSO-G prosila, naj podpre to oceno, da bi se opredelile morebitne preostale vrzeli v plinski infrastrukturi, ki jih je treba takoj zmanjšati v okviru načrta REPowerEU.

V oceni ENTSO-G 3 je bilo analizirano, v kolikšni meri obstajajo ozka grla v infrastrukturi evropskega plinskega omrežja v primeru zaustavitve pretoka ruskega plina v Evropo, in sicer z uporabo dveh različnih scenarijev povpraševanja (trenutnega povpraševanja in povpraševanja leta 2030 ob predpostavki doslednega izvajanja predlogov iz svežnja „Pripravljeni na 55“ s 27-odstotno manjšim povpraševanjem v primerjavi z današnjim, ki naj bi bilo z izvajanjem načrta REPowerEU celo manjše) in ob predpostavki različnih stopenj razvoja infrastrukture 4 .

Ocena kaže, da bo zaustavitev uvoza ruskega plina mogoče v celoti nadomestiti z zmanjšanjem povpraševanja, kot ga predvideva sveženj Komisije „Pripravljeni na 55“ 5 , povečanjem domače proizvodnje zlasti bioplina in vodika iz nefosilnih virov ter bolj omejeno dodatno plinsko infrastrukturo poleg tiste, ki je že zajeta v trenutnem 5. seznamu projektov skupnega interesa. Z odpravo nekaj preostalih ozkih grl se bosta povečali tudi odpornost in prožnost evropskega plinskega sistema.

Kar zadeva geografsko porazdelitev potreb, je jasno, da bi bil v primeru zaustavitve uvoza ruskega plina največji izziv zadostiti povpraševanju v Srednji in Vzhodni Evropi, pa tudi v severnem delu Nemčije. Ocena, o kateri je pozneje potekala razprava z državami članicami v regionalnem okviru, je pokazala, da obstajajo različne možne rešitve za obravnavanje odvisnosti od ruske oskrbe, predvsem v geografski bližini potreb, in zahtevajo sodelovanje med dvema ali več državami članicami.

Potrebe po dodatni plinski infrastrukturi po regijah

Regija Baltskega morja

Tri baltske države in Finska so močno odvisne od ruskega plina, medtem ko Poljska kaže manjšo odvisnost od takega uvoza.

S projekti, kot so plinovod Balticconnector med Estonijo in Finsko, izboljšanje medsebojne povezave med Latvijo in Estonijo, terminal UZP v Klaipedi in terminal UZP v Świnoujściu, sta že bila zagotovljena povezovanje trgov in manjša odvisnost od ruskega plina v regiji, ki je zgodovinsko odvisna od enega samega dobavitelja. Pričakuje se, da se bodo razmere še dodatno izboljšale z nedavno vzpostavitvijo povezovalnega plinovoda med Poljsko in Litvo (GIPL) ter skorajšnjim dokončanjem razširitve terminala UZP v Świnoujściu, tj. baltskega plinovoda, po katerem se bo plin iz severnih morij prvič dovajal prek Poljske v regijo, okrepitvijo medsebojne povezave med Litvo in Latvijo ter okrepitvijo podzemnega skladišča plina v Inčukalnsu. Povezava med regijo Baltskega morja in srednjevzhodno Evropo bo dokončana v drugi polovici leta 2022 z medsebojno povezavo med Poljsko in Slovaško. Ta regija je tudi v največji možni meri izkoristila nepovratna sredstva iz Instrumenta za povezovanje Evrope na področju energetike.

Kratkoročno je analiza pokazala, da se lahko z začasno najeto plavajočo enoto za shranjevanje in ponovno uplinjanje, ki bo nameščena pozneje v letu 2022 bodisi v Estoniji bodisi na Finskem, znatno zmanjša odvisnost od ruskega plina. Tudi Latvija je bila povabljena, da se pridruži razvoju projekta.

Srednje- in dolgoročno je bilo v oceni jasno ugotovljeno, da bi imela regija okoli Baltskega morja koristi od razvoja drugega terminala UZP na Poljskem, in sicer v Gdansku (dokončanje v letu 2026, ki bi se lahko pospešilo do leta 2025), ki je projekt s 5. seznama projektov skupnega interesa. S projektom bi bilo mogoče zmanjšati tudi morebitne dodatne potrebe baltskih držav, tako da bi se sprostila zmogljivost terminala UZP v Klaipedi v Litvi, da bi se izpolnile morebitne preostale dodatne potrebe v baltskih državah in na Finskem.

Zahodna Evropa

Večina zahodnoevropskih držav že danes ni več odvisnih od ruskega plina ali pa je njihova odvisnost minimalna. Vendar je Nemčija močno odvisna od ruskega plina, zlasti na območju svojega severnega trga, kjer je skoncentrirano povpraševanje. Ob neobstoju uvoza ruskega plina so infrastrukturna ozka grla povezana z nezadostno zmogljivostjo plinovoda od zahoda do vzhoda, pa tudi z nezadostno uvozno zmogljivostjo, vključno z infrastrukturo za UZP.

V nasprotju z večino evropskih držav Španija in Francija odorirata plin v prenosnem sistemu. Zato infrastrukturne in regulativne omejitve jugozahodnim državam preprečujejo sodelovanje z državami v severozahodni, pa tudi Srednji in Vzhodni Evropi; iz Francije v Nemčijo ni na voljo nobenih pomembnih plinskih zmogljivosti.

Kratkoročno je ocena jasno pokazala, da bodo dodatna plavajoča enota za shranjevanje in ponovno uplinjanje v Eemshavnu (NL) in plavajoča enota za shranjevanje in ponovno uplinjanje v Wilhelmshavnu (DE) ter dodatni terminal UZP v Nemčiji (Brunsbüttel) ublažili infrastrukturne omejitve v severozahodni Evropi. Na splošno bo pomembno, da se prepreči presežna zmogljivost infrastrukture za uvoz UZP, ki bi lahko v prihodnosti postala nasedla naložba.

Srednjeročno je bilo na podlagi ocene in razprav ugotovljeno, da bi se z razvojem dezodorizacijske enote, ki omogoča pretok plina z zahoda proti vzhodu med Francijo in Nemčijo, odpravilo ključno ozko grlo za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina v Srednji Evropi. Skupaj s krepitvijo plinske infrastrukture za povečanje izvozne zmogljivosti iz Belgije v Nemčijo bi to omogočilo polno uporabo zmogljivosti UZP v Zahodni Evropi za odpravo odvisnosti od ruskega plina tudi v srednje- in vzhodnoevropskih regijah.

Dodatni čezmejni infrastrukturni projekt na Iberskem polotoku bi bilo treba nadalje oceniti glede na njegov dolgoročni potencial izkoriščanja pomembnega potenciala obnovljivega vodika na Iberskem polotoku, pa tudi v severni Afriki, in glede na to, ali bi lahko postal prvi element nosilnega vodikovega omrežja glede na pospeševalnik za vodik.

Srednja in jugovzhodna Evropa

V Srednji in jugovzhodni Evropi, vključno z Energetsko skupnostjo, večina držav kaže znatno odvisnost od ruskega plina ob upoštevanju današnjega povpraševanja po plinu.

V jugovzhodni Evropi so se ključni prednostni projekti plinske infrastrukture začeli izvajati v obdobju 2020–2021, vključno zlasti s Transjadranskim plinovodom, prvo fazo plinovodnega koridorja Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija, in terminalom UZP na Krku. Preostale prednostne infrastrukturne naložbe v regiji, ki naj bi bile dokončane v letu 2022, so sanacija, posodobitev in razširitev bolgarskega prenosnega sistema, novi povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo (IGB), ki bo v prvi fazi delovanja zagotavljal dvosmerno zmogljivost 3 milijarde kubičnih metrov na leto. Povezovalni plinovod med Srbijo in Bolgarijo (IBS), ki je namenjen vzpostavitvi dvosmerne povezave z zmogljivostjo 1,8 milijarde kubičnih metrov na leto, pa tudi izgradnja plavajoče enote za shranjevanje in ponovno uplinjanje v Aleksandropolisu, ki bo zagotavljala uvozno zmogljivost na ravni 5,5 milijarde kubičnih metrov na leto, naj bi bila predvidoma dokončana v drugi polovici leta 2023. Poleg tega je v letu 2025 predvidena razširitev podzemnega skladišča plina v bolgarskem mestu Chiren.

Ocena je pokazala, da bi imela jugovzhodna Evropa srednjeročno do neke mere koristi od terminala plavajoče enote za shranjevanje in ponovno uplinjanje na Poljskem (projekt skupnega interesa na 5. seznamu projektov skupnega interesa), hkrati pa se bodo glavne koristi pojavile v regiji Baltskega morja. Prenos zemeljskega plina iz Gdanska v regijo jugovzhodne Evrope in Ukrajino bi zahteval pospešeno izgradnjo plinskega koridorja med severom in jugom na vzhodu Poljske. Ocena ENTSO-G je tudi pokazala, da bo razširitev zmogljivosti terminala UZP na Krku srednjeročno nadalje pomagala zmanjšati odvisnost od oskrbe z ruskim plinom, da bi se te prednosti izkoristile, pa bi bilo treba razširiti hrvaško prenosno omrežje proti Sloveniji in Madžarski. . Nadaljnja oskrba v regiji bi lahko vključevala celovito razširitev Transjadranskega plinovoda, vendar bi njegova nadgradnja zahtevala pospešene dodatne infrastrukturne naložbe v italijansko prenosno omrežje (jadranski plinovod in plinovod Mattagiola–Massafra, ki sta projekta skupnega interesa na 5. seznamu projektov skupnega interesa). Če bi se okrepilo italijansko prenosno omrežje, bi to omogočilo povečan pretok z juga na sever Italije, kar bi bilo pomembno za dodatne tokove iz Transjadranskega plinovoda, plinovoda EastMed in Severne Afrike. Poleg tega bi lahko razširitev povezovalnega plinovoda med Grčijo in Bolgarijo (II. faza IGB) še bolj zmanjšala odvisnost, zlasti v Bolgariji in v celotni regiji jugovzhodne Evrope, tako da bi omogočila povečanje tokov iz Transjadranskega plinovoda in terminalov UZP v Grčiji.

Nadalje je ocena ENTSO-G pokazala, da bi projekti skupnega interesa in dodatni projekti, priznani v skladu z načrtom REPowerEU, če bi se izvajali, zagotovili dodatne koristi tudi za pogodbenice Energetske skupnosti, katerih potrebe bi bile v celoti izpolnjene. Z dokončanjem projektov, priznanih v skladu z vodilno pobudo 5 gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, bodo imele pogodbenice Energetske skupnosti dostop do različnih alternativnih virov in poti. Izvajanje projektov gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan bi bilo treba oceniti za vsak primer posebej, da bi se preprečilo tveganje nasedlih naložb.

Države članice bi morale zagotoviti, da se opredeljeni projekti izvedejo čim prej v skladu s potrebami in časovnico načrta REPowerEU. Zlasti bi bilo treba opredeljenim projektom skupaj s projekti skupnega interesa dodeliti zlasti status projektov največjega nacionalnega pomena in prednosti, ki zagotavljajo njihovo hitro izvedbo. Komisija bo pripravljena to olajšati.

(1)    Po scenariju se približno 12 milijard kubičnih metrov doseže s 4 milijoni ton dodatne domače proizvodnje vodika in 9 milijard kubičnih metrov z dodatno zamenjavo plina v elektroenergetskem sistemu. Ti prihranki v milijardah kubičnih metrov so porazdeljeni v tabeli pod drugimi sektorji.

(2)      Trenutni 5. seznam projektov skupnega interesa skupaj vključuje 67 projektov skupnega interesa v zvezi z električno energijo.

(3)      Zajema vse države članice EU in več tretjih držav, npr. Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Združeno kraljestvo.

(4)      Stopnja 0 = obstoječa infrastruktura, stopnja 1 = napredni projekti (končne naložbene odločitve + napredni projekti skupnega interesa), stopnja 2 = stopnja 1 + dodatni UZP in razširitev Transjadranskega plinovoda).

(5)      Tudi ob sedanjih stopnjah povpraševanja in domače oskrbe bi bila z opredeljenimi projekti odvisnost od Rusije skoraj v celoti odpravljena, pri čemer bi 5-odstotno odvisnost še vedno beležile CZ, SK, HU, RO in BG.