EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.3.2022
COM(2022) 138 final
SPOROČILO KOMISIJE SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Zanesljivost oskrbe z energijo in dostopne cene energije:
možnosti za nujne ukrepe in priprava na prihodnjo zimo
UVOD
V zadnjih 12 mesecih so se maloprodajne cene zemeljskega plina in elektrike zvišale za 65 % oziroma 30 %. Zaradi ruske invazije na Ukrajino se pojavljajo tudi skrbi glede oskrbe, nestanovitnost cen pa se še povečuje. Visoke cene energije prispevajo k inflaciji, škodujejo evropskemu gospodarstvu ter vplivajo na okrevanje po krizi zaradi COVID-19.
Kot del odziva na te izredne razmere je Evropska komisija oktobra 2021 sprejela nabor orodij za ukrepanje in podporo 1 , da bi ublažila učinke na odjemalce in podjetja na ravni EU in na ravni držav članic. Ciljno usmerjeni podporni ukrepi za znižanje stroškov energije za odjemalce, gospodinjstva in industrijo so pomagali zmanjšati pritisk.
Komisija je 8. marca 2022 s sporočilom o načrtu REPowerEU 2 državam članicam zagotovila dodatne smernice o tem, kako ublažiti zvišanje cen električne energije za gospodinjstva in podjetja ter kako za financiranje teh ukrepov uporabiti visoke donose nekaterih proizvajalcev električne energije. Za zagotovitev bolj trajnostnega energetskega sistema bo Komisija maja predlagala načrt za postopno odpravo odvisnosti Evrope od fosilnih goriv iz Rusije ob hkratnem povečanju odpornosti energetskega sistema EU.
Voditelji in voditeljice EU so se 10. in 11. marca 2022 v Versaillesu dogovorili 3 , da bodo čim prej odpravili odvisnost EU od uvoza ruskega plina, nafte in premoga, ter pozvali Komisijo, naj do konca marca predloži načrt za zagotovitev zanesljivosti oskrbe in dostopnih cen energije v naslednji zimski sezoni. Hkrati so se zavezali, da bodo na podlagi sporočila z dne 8. marca 2022 nujno obravnavali in preučili konkretne možnosti za blaženje vpliva višjih cen energije na naše državljane in podjetja, zlasti ranljive državljane ter mala in srednja podjetja, in sicer tudi na naslednjem zasedanju Evropskega sveta 24. in 25. marca 2022.
To sporočilo je odziv na ta poziv. V njem so predstavljene prednosti in pomanjkljivosti konkretnih izjemnih kratkoročnih možnosti za ublažitev zviševanja cen. Prav tako so predlagani skupni evropski ukrepi za odpravo temeljnih vzrokov problematike na trgu plina, da se zagotovi zanesljivost oskrbe po razumnih cenah za naslednjo zimo in naprej. V ta namen bi partnerstva EU s tretjimi državami omogočila skupne nakupe zemeljskega plina in vodika. Nazadnje pa je predstavljen tudi predlog glede evropske politike skladiščenja zemeljskega plina, katerega cilj je izboljšati odpornost energetskega sistema EU.
MOŽNOSTI ZA OBRAVNAVO VPLIVA VISOKIH CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE NA DRŽAVLJANE IN PODJETJA
Države članice, deležniki in udeleženci akademske razprave so predlagali več možnosti za nujne ukrepe za omejitev vpliva visokih cen električne energije. Njihov namen je zagotoviti pomoč končnim odjemalcem brez izkrivljanja dolgoročnega krovnega zelenega dogovora, vključno s cilji glede razogljičenja in energijske učinkovitosti. Da bi bile te začasne in ciljno usmerjene izjemne možnosti uspešne, morajo biti fiskalno obvladljive in ne smejo ogroziti zanesljivosti oskrbe ter enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.
Kratkoročne možnosti glede cene električne energije je mogoče na splošno razvrstiti v dve kategoriji:
Interventne možnosti, vključno s finančnim nadomestilom
Cilj teh možnosti je znižanje cen električne energije, bodisi neposredno na maloprodajni bodisi posredno na veleprodajni ravni.
Maloprodajna raven
Cilj teh možnosti je ublažiti učinke visokih cen na končne odjemalce, hkrati pa evropskemu trgu električne energije in plina omogočiti, da cene določata na veleprodajni ravni. V skladu z oktobrskim naborom orodij Komisije 4 je takšne krizne ukrepe uvedlo 26 držav članic.
V okviru teh ukrepov je neposredna podpora ranljivim končnim uporabnikom usmerjena v pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, z državno pomočjo pa se lahko podpre podjetja, ki se spopadajo s previsokimi cenami energije. Državna pomoč bo temeljila na novem začasnem okviru za krizno državno pomoč 5 , sprejetem 22. marca, ki neposredno ali posredno prizadetim podjetjem omogoča podporo v obliki omejenih neposrednih nepovratnih sredstev, likvidnostne podpore in pomoči za povečane stroške plina in električne energije.
Večina držav članic je uvedla znižane stopnje DDV za plin, električno energijo in/ali daljinsko ogrevanje. Vendar številne možnosti, zlasti v okviru direktive o obdavčitvi energije 6 , še niso v celoti izkoriščene, vključno z izvzetji za gospodinjstva.
Komisija razmišlja, da bi državam članicam zagotovila smernice o tem, kako čim bolje izkoristiti pravni okvir, vključno s ciljno usmerjenimi odstopanji za posamezne države v skladu z direktivo o obdavčitvi energije 7 .
Cilj vseh možnosti na maloprodajni ravni je zagotoviti neposredno pomoč državljanom in podjetjem. Z uporabo višjih prihodkov od davka na energijo in oblikovanja cen ogljika ali od neobičajno visokih donosov nekaterih energetskih podjetij se lahko pomaga financirati take usmerjene in začasne ukrepe za podporo ranljivim gospodinjstvom in podjetjem 8 .
Veleprodajna raven
Države članice lahko razmislijo o vzpostavitvi agregatorskega modela, v skladu s katerim bi subjekt kupoval električno energijo pod ugodnimi tržnimi pogoji in jo nekaterim kategorijam odjemalcev dal na voljo po ceni, nižji od tržne cene, in tako ugodnosti prenesel na odjemalce, s čimer bi se subvencionirala razlika med nižjimi maloprodajnimi in višjimi veleprodajnimi cenami.
Druge možnosti bi vključevale neposredno poseganje v delovanje veleprodajnih trgov električne energije. Te zajemajo bodisi finančno nadomestilo proizvajalcem električne energije iz fosilnih goriv za del njihovih izredno visokih stroškov goriva, tako da lahko znižajo ponujeno ceno na veleprodajnem trgu, bodisi neposredno omejevanje cene električne energije na veleprodajnem trgu z določitvijo referenčne vrednosti in nadomestilom za razliko od ponujene cene.
Takšne možnosti bi bile namenjene zmanjšanju negativnega učinka zelo visokih cen plina na veleprodajnem trgu električne energije. Njihove glavne pomanjkljivosti so povezane s fiskalnimi stroški, morebitnim izkrivljanjem konkurence ter tveganji za čezmejno trgovino in s tem za zanesljivost oskrbe z električno energijo, obseg pomanjkljivosti pa je odvisen od zasnove možnega ukrepanja.
Regulativne možnosti brez fiskalnega nadomestila
Te možnosti vključujejo določitev regulativne najvišje cene, ki jo lahko zaračunajo nekateri proizvajalci pri osnovni obremenitvi. Ta možnost bi dolgoročno znižala stroške, njena kratkoročna dodana vrednost pa je obravnavanje pretiranih donosov nekaterih tehnologij.
Glavne pomanjkljivosti teh možnosti so povezane z izzivi pri izvajanju, saj bi proizvajalci morali imeti dostop do informacij o stroških in prihodkih, ki morda niso dostopne javnim subjektom, in z morebitnimi pravnimi izzivi. Povzročile bi tudi regulativno negotovost, saj bi lahko odpravile nekatere spodbude za zasebne naložbe v obnovljive vire energije, ki so ključne za doseganje dolgoročnih ciljev odpornega, trajnostnega in varnega energetskega sistema.
Vse možnosti so podrobneje predstavljene in analizirane v prilogi.
Komisija na podlagi te ocene meni, da glede na raznolikost razmer med državami članicami ni enotnega enostavnega odgovora za obravnavanje visokih cen električne energije. Nekatere možnosti so primerne le za posebne nacionalne okvire. Hkrati bi bilo v nekaterih primerih treba sprejeti zakonodajo EU in/ali skupni pristop na ravni EU, da bi bili ukrepi učinkoviti in ne bi škodovali notranjemu trgu in zanesljivosti oskrbe. Vse možnosti so povezane s stroški in imajo pomanjkljivosti, tudi za delovanje enotnega trga.
ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PLINOM ZA NASLEDNJO ZIMO in naprej
Številne možnosti, predstavljene v javni razpravi, obravnavajo simptome, vendar je glavni vzrok za trenutne visoke cene električne energije v trgu plina. Trenutna visoka cena električne energije je posledica visokih cen plina, saj za zadovoljitev dejanskega povpraševanja na trg kot zadnji pogosto še vedno vstopajo proizvajalci električne energije iz plina. Na promptnem trgu vlada velika nestanovitnost, ki ne sledi v celoti tržnim zakonitostim.
Možnost, o kateri se lahko razmisli, je omejitev ali prilagoditev cene plina z regulativnimi sredstvi. Ta možnost lahko da pomemben signal, da EU za plin ne bo plačala kakršne koli cene, vendar bi jo bilo treba predvideti kot zadnjo, saj ima nekatere pomanjkljivosti glede zanesljivosti oskrbe s plinom.
Glede na to, da se sezona polnjenja skladišč začenja zdaj, se je treba nujno dogovoriti o skupni strategiji. Zaradi sedanjih visokih cen in težkega položaja na trgih plina je napolnitev skladišč za naslednjo zimo zahtevnejša kot v običajnih letih. Uporaba skupnega finančnega vzvoda Unije za zagotovitev uvoza plina pod najboljšimi možnimi pogoji je bistvenega pomena, da se prepreči, da bi se države članice medsebojno potegovale za isti plin.
EU je močnejša, kadar deluje skupaj. EU bi morala delovati skupaj, da bi izkoristila svojo tržno moč prek izpogajanih partnerstev z dobavitelji.
Komisija je pripravljena ustanoviti projektno skupino za skupne nakupe plina na ravni EU. Projektna skupina bi z združevanjem povpraševanja olajšala in okrepila mednarodno navezovanje stikov EU z dobavitelji UZP in plina, da bi zagotovila njun uvoz po ugodnih cenah pred naslednjo zimo. EU lahko v bližnji prihodnosti zagotovi učinkovitejšo oskrbo z UZP, plinom in vodikom po dostopnih cenah iz tretjih držav, če z njimi sodeluje na dolgi rok in vzpostavi dolgoročna partnerstva za plin iz obnovljivih virov, ki bodo tudi podlaga za prihodnji uvoz vodika.
Projektna skupina bo tako pripravila podlago za energetska partnerstva s ključnimi dobavitelji UZP, plina in vodika v Sredozemlju, v Afriki, pa tudi na Bližnjem vzhodu in v ZDA.
Projektno skupino bi podpirali predstavniki držav članic v usmerjevalnem odboru. Skupna pogajalska skupina, ki bi jo vodila Komisija, bi vodila pogovore z dobavitelji plina. Oprla bi se na izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, ko je bilo ukrepanje na ravni EU ključnega pomena za zagotovitev zadostne oskrbe s cepivi za vse.
Projektna skupina bi spodbujala tudi učinkovito uporabo plinske infrastrukture EU, zlasti terminalov za UZP, pa tudi skladišč in plinovodov.
Zadostne zaloge plina bodo evropske odjemalce do neke mere zaščitile pred tveganjem pomanjkanja in morebitnimi motnjami v oskrbi, saj bodo zagotovile določeno stabilnost. Zato Komisija predlaga skupno in strateško evropsko politiko skladiščenja plina, ki bi se izvajala z usklajenim skupnim ukrepanjem in delitvijo bremena med 27 državami članicami EU. V naslednjih mesecih bo projektna skupina pomagala pri spodbujanju polnjenja skladišč pred zimo, pri čemer bo tesno sodelovala s koordinacijsko skupino za plin.
Potrebna so skupna prizadevanja za optimizacijo uporabe obstoječe infrastrukture za skladiščenje. Ukrepi za skladiščenje, ki se sprejmejo skupaj in ne posamično, preprečujejo prevelike naložbe, saj je plin prehodni vir energije, vsa nova infrastruktura pa bi morala biti dolgoročno primerna za čistejše vire energije, zlasti vodik.
Da bi zagotovila dovolj visoko raven polnjenja, je Komisija pripravila zakonodajni predlog o shranjevanju energije, katerega namen je zagotoviti, da se obstoječa infrastruktura za skladiščenje do 1. novembra vsako leto napolni do najmanj 90 % zmogljivosti; ta cilj je mogoče sčasoma prilagoditi, če se spremenijo gospodarske in geopolitične razmere ter zanesljivost oskrbe z energijo. Ob upoštevanju posebnih razmer v letošnjem letu bosta določena nižji cilj 80 % in prožna pot za zagotovitev nemotenega postopnega uvajanja. Države članice bi morale že pred sprejetjem zakonodajnega predloga sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega polnjenja skladišč za naslednjo zimo.
Solidarnost je temeljnega pomena. Skupno skladiščenje plina je zavarovanje, ki koristi vsem in h kateremu bi morali vsi pošteno prispevati. Zato bi morale države članice brez skladiščenja prispevati k ravnem polnjenja skladišč v drugih državah članicah, v zameno pa bi imele zagotovljeno večjo zanesljivost oskrbe. Mehanizem za porazdelitev bremena, vključen v predlog, zagotavlja pravično porazdelitev stroškov zanesljivosti oskrbe med vse države članice, saj imajo zahvaljujoč energetskemu trgu EU vse koristi od manjšega tveganja motenj v oskrbi, ne glede na to, kje v EU se nahaja skladišče. Ta mehanizem temelji na solidarnostnih sporazumih, ki bi jih bilo treba skleniti nemudoma, da bi omogočili učinkovito izmenjavo plina v primeru izrednih razmer, kot je bilo predlagano decembra 2021 9 . Enako pomembna sta preglednost in spremljanje napredka pri doseganju cilja glede ravni polnjenja. Koordinacijska skupina za plin bo spremljala napredek pri doseganju cilja skladiščenja in po potrebi razmislila o ustreznih ukrepih za ohranjanje prizadevanj za polnjenje skladišč.
Ker je infrastruktura za skladiščenje plina ključna za varnost EU, se bo s certificiranjem upravljavcev skladišč zagotovila potrebna varovalka pred tveganji za zanesljivost oskrbe, povezanimi z lastništvom s strani operaterjev iz tretjih držav.
ZAKLJUČKI
Možnosti za obvladovanje vpliva višjih cen energije na naše državljane in podjetja, predstavljene v tem dokumentu, zajemajo izredne interventne ukrepe za omejitev rasti cen energije, ki pa ne bi smeli ogroziti dolgoročnih ciljev zelenega dogovora ali delovanja enotnega trga. Nobena od možnosti ni čarobna rešitev, vse imajo prednosti in pomanjkljivosti.
Nujno je treba omejiti rast cen energije in zagotoviti ustrezno oskrbo s plinom za naslednjo zimo in naprej. Najboljša možnost je, da EU-27 deluje skupaj z usklajenim pristopom, da bi prihranili stroške in izkoristili vzvod naše skupne moči.
Da bi se izognili odvisnosti, srednjeročno potrebujemo več strukturnih rešitev, vključno s povezovalnimi vodi za popolno povezanost trga energije, veliko več energije iz obnovljivih virov ter ukrepe za energijsko učinkovitost in diverzifikacijo oskrbe. Načrt REPowerEU bo pospešil uvajanje ukrepov na vseh teh področjih. Komisija bo podroben načrt REPowerEU predstavila maja. V zvezi s tem je Komisija tudi pripravljena predlagati načrt varčevanja z energijo na ravni Unije.
Z uvedbo načrta REPowerEU je treba regulativni okvir EU prilagoditi znatno večjemu deležu energije iz obnovljivih virov v mešanici energijskih virov v skladu z ambicioznimi cilji EU glede razogljičenja. Komisija bo do maja ocenila možnosti za optimizacijo zasnove trga električne energije. Pri tem bo upoštevala končno oceno Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) o prednostih in pomanjkljivostih zasnove trga električne energije v EU ter druge prispevke o delovanju trga električne energije 10 .
Pospeševanje uporabe obnovljivih virov energije in spodbujanje učinkovitejše porabe energije bosta skupaj z evropsko politiko shranjevanja in diverzifikacijo oskrbe z bolj usklajenim sodelovanjem z zanesljivimi dobavitelji sčasoma privedla do strukturnih rešitev za zagotovitev dostopa do cenovno dostopne energije.
Možnosti in predlogi, predstavljeni v tem dokumentu, vse države članic pozivajo, naj izkoristijo največjo moč Evrope: enotnost in solidarnost.
Voditelji in voditeljice naj na zasedanju Evropskega sveta marca 2022 zagotovijo usmeritev za nadaljevanje dela na ravni Komisije in na zakonodajni ravni, da bi zagotovili zanesljivost oskrbe in dostopne cene energije zdaj, za naslednjo zimo in naprej.
Sporočilo „Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo“, COM(2021) 660 final, (13.10.2021).
Sporočilo o načrtu REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, COM(2022) 108 final, (8.3.2022).
COM(2021) 660 final, (13.10.2021).
Sporočilo o začasnem okviru za krizno državno pomoč za podporo gospodarstvu po vojaški agresiji Rusije na Ukrajino, COM(2022) 1890 final, (23.3.2022).
Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).
V skladu z njenim členom 19(1).
Nekateri (podmejni) proizvajalci električne energije trenutno zaradi zelo visokih cen električne energije ustvarjajo izjemno visoke donose. Ti se lahko začasno obdavčijo ali povrnejo v skladu s smernicami, ki jih je Komisija predstavila 8. marca (glej COM(2022) 108 final, (8.3.2022)).
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjih trgih plinov iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika (prenovitev), COM(2021) 804 final, (15.12.2021).
. Nekateri elementi predvidenih možnosti za kratkoročne intervencije, kot sta nabava novih zmogljivosti z dvosmernimi pogodbami na razliko ali uporaba agregatorskega modela, bi lahko pomagali utreti pot prihodnjim spremembam dolgoročne zasnove evropskega trga, zaščitili potrošnike pred veliko nestanovitnostjo cen v prihodnosti in povečali odpornost evropskega trga energije.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.3.2022
COM(2022) 138 final
PRILOGA
k
SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Zanesljivost oskrbe z energijo in dostopne cene energije:
možnosti za nujne ukrepe in priprava na prihodnjo zimo
PRILOGA
Pregled možnosti
Države članice, deležniki in udeleženci akademske razprave so predlagali več možnosti za nujne ukrepe za omejitev vpliva visokih cen električne energije. Njihov namen je zagotoviti pomoč končnim odjemalcem brez izkrivljanja dolgoročnega krovnega zelenega dogovora, vključno s cilji glede razogljičenja in energijske učinkovitosti. Da bi bile te začasne in ciljno usmerjene izjemne možnosti uspešne, morajo biti fiskalno obvladljive in ne smejo ogroziti zanesljivosti oskrbe ter enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu. Obseg prednosti in slabosti, opisanih v možnostih, je odvisen od značilnosti zasnove takih možnosti. I – Intervencije na trgu električne energije, ki vključujejo finančno nadomestilo odjemalcem
A.Intervencije na ravni maloprodaje: neposredna podpora odjemalcem z dobropisi, davčnimi olajšavami ali „agregatorskim modelom“
V sporočilu REPowerEU je napovedan nov začasni okvir za krizno državno pomoč. Ta okvir bo omogočil omejena neposredna nepovratna sredstva in likvidnostno podporo za vsa podjetja, ki so jih neposredno ali posredno prizadeli ruska agresija proti Ukrajini, uvedene sankcije ali povračilni protiukrepi, ter pomoč podjetjem, zlasti energijsko intenzivnim odjemalcem, za nadomestitev dela njihovih stroškov za energijo. Sporočilo tudi pojasnjuje, da lahko države članice v sedanjih okoliščinah regulirajo maloprodajne cene za vsa gospodinjstva in mikropodjetja.
Druga možnost za zaščito gospodinjskih odjemalcev, zlasti revnih in ranljivih (pa tudi podjetij), bi bila, da bi države članice uporabljale „agregatorski model“, v skladu s katerim subjekt pod državnim nadzorom kupuje električno energijo na trgu in jo daje na voljo nekaterim kategorijam odjemalcev – neposredno ali prek dobaviteljev – po cenah, nižjih od trenutnih tržnih cen, na primer na podlagi izvršilne cene. Vsako razširitev tega pristopa, ki presega tisto, kar je predvideno v obstoječem členu 5 direktive o trgu električne energije in pravilih o državni pomoči, bi bilo treba skrbno oceniti, da se prepreči izkrivljanje na enotnem trgu.
Večino teh intervencij bi bilo mogoče izvajati na nacionalni ravni.
Prednosti
Ker so te možnosti neposredno namenjene odjemalcem, so še posebej učinkovite pri zmanjševanju učinka visokih cen na končne uporabnike. Državam članicam omogočajo prožnost glede kategorij gospodinjskih in poslovnih odjemalcev, ki jih želijo podpreti, ob upoštevanju nacionalnih razmer in predpisov o konkurenci. Države članice, ki bi želele vzpostaviti agregatorski model, bi se morale odločiti o značilnostih zasnove, vključno z obsegom prodaje in konkretnimi kategorijami odjemalcev/dobavitelji, ki bi imeli koristi od te možnosti. Komisija bi lahko zagotovila smernice o izvajanju takega modela, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in poštena konkurenca na enotnem trgu.
Pomanjkljivosti
Ta možnost bi lahko omejila konkurenco na maloprodajnih trgih, kar bi bilo treba ublažiti z zagotavljanjem poštene in nediskriminatorne obravnave vseh dobaviteljev. . Smernice o reguliranih cenah, priložene sporočilu REPowerEU, ponazarjajo, kako bi to lahko dosegli pri agregatorskem modelu.
Če bi velik del odjemalcev prejel podporo s polnim nadomestilom zvišanja cen, bi bile spodbude za zmanjšanje njihove porabe bolj omejene. Tako kot pri vseh možnostih, ki zmanjšujejo stroške za odjemalce, bi to lahko povečalo uporabo fosilnih goriv in odvisnost EU od uvoza ter dvome glede zanesljivosti oskrbe. Razpoložljivost te možnosti je odvisna od proračunskih sredstev držav članic.
Stroški
Stroški in način njihovega kritja bi bili odvisni od nacionalnih odločitev glede kritja nekaterih kategorij odjemalcev in obsega zmanjšanja finančnega bremena za odjemalce. Te odločitve bodo odvisne tudi od fiskalnih možnosti držav članic.
II – Intervencija na trgu električne energije na veleprodajni ravni: določanje cen v povezavi s finančnim nadomestilom proizvajalcem
B. Veleprodajna intervencija v cene goriva za proizvajalce električne energije iz fosilnih goriv
Ta možnost bi vključevala uvedbo nadomestila za ceno, ki jo proizvajalci električne energije iz fosilnih goriv plačujejo za svoje gorivo (premog, plin, nafta, dizelsko gorivo). Ker bi to proizvajalce električne energije iz fosilnih goriv zaščitilo pred učinkom sedanjih cenovnih konic na mednarodnih trgih surovin, bi lahko električno energijo ponujali ceneje kot sedaj. Ta možnost bi se uresničila tako, da bi se proizvajalcem električne energije plačala razlika med njihovimi dejanskimi stroški nabave goriva (plina, premoga) in vnaprej določeno referenčno ceno za te surovine.
Prednosti
Pričakuje se, da bi ta možnost vplivala na oblikovanje ponudbe elektrarn na fosilna goriva v EU in bi verjetno povzročila znižanje stroškov električne energije, ki jo prodajajo te elektrarne, s tem pa tudi mejnih cen na veleprodajnem trgu. To bi moralo privesti do nižjih maloprodajnih cen.
V odvisnosti od lastnosti zasnove to ne bi vplivalo na urejeni seznam ponudbe proizvodnih objektov in zato ne bi posegalo v delovanje trga.
Pomanjkljivosti
Če bi bila uvedena na nacionalni ravni, bi ta možnost lahko izkrivljala pretok električne energije na notranjem trgu in sprožila tokove iz držav z referenčno ceno v države brez nje, ne glede na pomanjkanje, zanesljivost oskrbe ali relativne stroške.
Kot pri vseh možnostih, ki vplivajo na relativno cenovno konkurenčnost fosilnih goriv, bi lahko ta možnost ovirala prizadevanja za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv.
Stroški
Stroški in način njihovega kritja bi bili odvisni od izbire možnosti. Stroški bi se lahko financirali s prispevki odjemalcev električne energije. Medtem ko bi se ti stroški načeloma lahko izravnali z znižanjem veleprodajnih cen električne energije zaradi ukrepa, bo neto učinek na odjemalce odvisen od sprememb cen fosilnih goriv, uvoženih količin fosilnih goriv in količin električne energije, izvožene v sosednje države. Uvedba takih ukrepov bi zmanjšala prihodke od obdavčitve presežnega dobička.
C.Veleprodajna intervencija z določitvijo najvišje cene na veleprodajnem trgu električne energije
Ta možnost bi vključevala omejitev cen električne energije na vnaprej določeni ravni.
Za ohranitev proizvodnje v objektih, ki uporabljajo goriva, katerih stroški trenutno preprečujejo dobičkonosno proizvodnjo po določeni najvišji ceni (npr. plin, premog), bi bilo potrebno finančno nadomestilo za kritje razlike med tržno ceno proizvedene električne energije in vnaprej določeno najvišjo ceno. Za zagotovitev, da so ponudbe za proizvodnjo električne energije, ki presegajo določeno najvišjo ceno (s katero je določena pravica do finančnega nadomestila), „razumne“, bo morda potrebna stroga regulacija. Podobno je lahko potrebna regulacija za zagotovitev, da proizvajalci, katerih stroški so pod določeno najvišjo ceno, ne predložijo ponudb nad to ceno (da bi dosegli višjo ceno). To bo morda zahtevalo natančno regulacijo ponudb, kar bi lahko privedlo do zapletenosti.
Prednosti
Ta možnost bi omejila veleprodajne cene, kar bi moralo privesti do nižjih maloprodajnih cen. To bi povzročilo nižje podmejne donose za proizvajalce, na katere določena najvišja cena ne bi neposredno vplivala.
Pomanjkljivosti
Ta možnost zahteva podrobno poznavanje strukture stroškov in režimov delovanja posameznih elektrarn s strani upravnih organov.
Kar zadeva možnost B, bi ta možnost, če ne bi bila uvedena na ravni EU, lahko izkrivljala pretok električne energije na notranjem trgu in sprožila tokove iz držav z določeno najvišjo ceno v države brez nje, ne da bi se upoštevalo pomanjkanje.
Možnost B bi neupravičeno koristila sosedam EU, ki bi prejemale električno energijo, ki bi jo subvencionirale države članice.
Nazadnje bi ta možnost lahko izkrivljala pretok električne energije na notranjem trgu zaradi pomanjkanja cenovnega signala in bi lahko povzročila tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe.
Tako kot pri vseh možnostih, ki zmanjšujejo stroške za odjemalce, bi to lahko povečalo uporabo fosilnih goriv in odvisnost EU od uvoza ter dvome glede zanesljivosti oskrbe.
Stroški
Potrebna bi bila finančna sredstva za izravnavo razlike med tržno ceno in določeno najvišjo ceno. Te stroške bi težje prenesle države članice z bolj omejenim fiskalnim manevrskim prostorom.
Sčasoma bi se lahko pojavila tveganja za zanesljivost oskrbe, povezana s pomanjkanjem diferenciranih cenovnih signalov na trgu EU, in zaradi regulativne negotovosti. Prav tako bi se odvračalo od nesubvencioniranih projektov na področju obnovljivih virov energije, saj bi bili tržni prihodki nižji (tudi zato, ker bi odjemalci imeli manjše spodbude za podpis dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, ker določena najvišja cena zmanjšuje njihovo potrebo po zavarovanju pred visokimi cenami).
D.Regulativni ukrepi na trgu električne energije: omejevanje donosov nekaterih udeležencev na trgu
Na veleprodajnih trgih električne energije ceno določi zadnji vir, ki je potreben za zadovoljitev celotnega povpraševanja. Proizvajalci električne energije iz fosilnih goriv se trenutno soočajo z izjemno visokimi stroški fosilnih goriv in višjimi cenami emisij CO2. To pomeni, da so mejne cene električne energije visoke. Proizvajalci pasovne energije, ki niso odvisni od fosilnih goriv, v tem primeru nimajo podobne stroškovne strukture in zaslužijo dodatne donose, ki precej presegajo pričakovanja ob odločitvi za naložbo.
Priloga 2 k sporočilu REPowerEU določa, da lahko države članice izjemoma uvedejo davčne ukrepe, ki zajamejo del teh visokih donosov.
Cilj takšnih davčnih ukrepov se lahko doseže tudi z regulativnimi posegi. To je mogoče doseči z začasnim dovoljenjem državam članicam, da določijo izvršilno ceno ali mehanizem za vračilo sredstev, ki omejuje presežne donose proizvajalcev. Zadevna izvršilna cena bi se morda morala spreminjati, da bi odražala značilnosti različnih udeležencev na trgu, določiti pa bi jo morali nacionalni regulativni organi. Dejansko ta možnost deluje kot enosmerna pogodba na razliko, pri kateri plačila zapadejo šele tedaj, ko je referenčna cena (tržna cena) višja od izvršilne cene. Podobno kot pri davku na presežni dobiček iz sporočila REPowerEU bi bil potreben ločen mehanizem za prerazporeditev prihodkov od take regulativne intervencije na odjemalce.
Države članice bi lahko svoje programe podpor za nove proizvodne zmogljivosti spremenile v sisteme dvosmernih pogodb na razliko. S tem, ko bi se od proizvajalcev električne energije zahtevalo, naj vrnejo naložbene podpore, kadar so cene visoke, bi ta mehanizem preprečil, da bi nove proizvodne zmogljivosti, ki se trenutno gradijo, v prihodnosti izkoriščale subvencije tudi v primerih, ko so tržne cene zelo visoke in nestanovitne.
Kadar udeleženci na trgih zemeljskega plina zaradi trenutne krize zaslužijo presežne donose, npr. zato, ker lahko na promptnem trgu po bistveno višjih cenah prodajajo količine, ki so bile zakupljene dolgoročno, bi se lahko donosi krili s podobnimi davčnimi intervencijami.
Prednosti
Če je ta možnost dobro zasnovana, ne vpliva na oblikovanje cen na veleprodajnih trgih električne energije, ohranja signale za trgovanje znotraj in zunaj EU ter zanesljivost oskrbe. Ne vpliva na trgovanje z električno energijo po vsej EU.
Reforma zasnove podpornih shem za nove naložbe bi lahko utrla pot morebitnim dolgoročnejšim spremembam zasnove trga.
Pomanjkljivosti
Ta možnost sama po sebi ne bo znižala cen za odjemalce, vendar se lahko ustvarjeni prihodki uporabijo za neposredno razbremenitev odjemalcev energije, ki najbolj trpijo zaradi visokih cen, na primer s kuponi za gospodinjstva in finančno podporo podjetjem v skladu s pravili o državni pomoči in konkurenci.
Da bi lahko nacionalni organi natančno ugotovili obstoj presežnih podmejnih dobičkov, bi potrebovali podrobne informacije o stroških proizvajalcev, do katerih morda nimajo dostopa. Hitro izvajanje lahko povzroči pravne težave zaradi različnega vpliva na udeležence na trgu.
Vprašanja konkurence bi bilo treba skrbno oceniti in obvladati z upoštevanjem smernic Komisije o reguliranih maloprodajnih cenah in fiskalnih ukrepih za podmejne donose ter s spoštovanjem pravil o državni pomoči.
Uvedba obdavčitve nepričakovanih dobičkov bo verjetno vplivala na gotovost vlagateljev, kar lahko pomeni, da bodo morda potrebne podpore za vso prihodnjo proizvodnjo električne energije. To regulativno tveganje se bo v prihodnosti odražalo v višjih stroških kapitala in manjši uporabi obnovljivih virov energije.
III – Intervencije na trgih plina
E.Omejitve cen za trgovanje s plinom v EU
Ta možnost temelji na opredelitvi najvišje cene, po kateri se lahko trguje s plinom med operaterji v vseh državah članicah EU, ali na določitvi mejnih cen, znotraj katerih se lahko giblje cena plina. Takšna določena najvišja cena/cenovni razpon bi omejila ponujene cene na evropskih borzah. Določena najvišja cena plina bi postala nova pogodbena referenčna cena za dolgoročne pogodbe in pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.
Da bi bila ta možnost učinkovita, bi jo bilo treba izvajati v vseh državah članicah.
Prednosti
Določitev najvišje cene za trgovanje s plinom po vsej Evropi bi zmanjšala pretirano nestanovitnost in neposredno povzročila znižanje cen plina. S tem bi se znižali stroški električne energije, proizvedene v plinskih elektrarnah, ter cene plina in električne energije za odjemalce.
Pomanjkljivosti
Določiti bi bilo treba pravo raven najvišje cene. Če bi bila najvišja cena plina določena prenizko, bi bilo v Evropo težko pritegniti več plina. Lahko bi celo spodbudila evropska podjetja k izvozu plina v države, v katerih so cene višje. Nižja cena bi spodbudila večjo porabo plina in s tem večje povpraševanje v Evropi. Za zmanjšanje tega tveganja bi moralo to možnost spremljati trdno upravljanje povpraševanja. Kombinacija omenjenih dejavnikov bi lahko povzročila dodatno zaostritev na trgu s plinom in ogrozila zanesljivost oskrbe.
Če bi se po vsej EU uporabljala enaka najvišja cena, bi bilo težko zagotoviti pretok plina tja, kjer je potreben, in zagotoviti zanesljivo delovanje omrežja ob ohranjanju ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem.
Odjemalci, ki so nabavljali plin na podlagi dolgoročnih pogodb po ceni, ki je višja od določene najvišje cene, do izteka svojih pogodb ne bi imeli koristi od omejitve cen.
Glede na raven določene najvišje cene in obdobje, v katerem se ta uporablja, se s tem lahko pritegnejo dobave od naših trgovinskih partnerjev. Vendar je njihov odziv na administrativno določeno ceno negotov in ga ni mogoče predvideti. To možnost bi lahko izpodbijali na sodiščih in/ali omejili oziroma prekinili dobavo.
Stroški
Stroški so povezani z morebitnimi motnjami v oskrbi, odvisno od tega, kako se dobavitelji odzovejo na določeno najvišjo ceno.
F.Količina in cena, izpogajana s tujimi dobavitelji
Ena od možnosti bi bila natančnejša določitev ciljnih količin in cen plina za različne dobavne poti/dobavitelje ter uresničevanje teh ciljnih količin na podlagi skupne pogajalske strategije, usklajene na ravni EU, v razmerju do trgovinskih partnerjev EU. Ustrezne ciljne cene bi zadevale pogodbe o dobavi iz tretjih držav, vendar ne bi vplivale na transakcije, ki potekajo znotraj EU (npr. za uravnoteženje na notranjem trgu).
Da bi zagotovili uvoz utekočinjenega in plinastega zemeljskega plina po ugodnih cenah, bi morala EU zavzeti dolgoročnejšo perspektivo za partnerstva s svojimi dobavitelji plina in razširiti obseg pogajanj, da bi zagotovila dolgoročni uvoz vodika.
Takšna partnerstva bi lahko vključevala:
·dolgoročne pogodbe za povečano oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom in po plinovodih;
·naložbe EU v dodatne zmogljivosti za uvoz UZP, združljive z vodikom;
·pet- do desetletno partnerstvo H2 za vzpostavitev infrastrukture in trdnega okvira za naložbe ter partnerstva na tem področju (skupnega okvira, ki bi zagotovil predvidljivost in stabilnost naložb in povpraševanja v EU ter stabilne naložbene pogoje v partnerskih državah).
Možnosti za uspeh takšne pogajalske strategije bi bile odvisne od skupnega pristopa na evropski ravni.
Prednosti
Uspešno izpogajana nižja cena po vsej Evropi bi privedla do znatno nižjih cen plina v kombinaciji z dogovorjenimi količinami uvoza plina. S tem bi se znižali stroški električne energije, proizvedene v plinskih elektrarnah, ter cene plina in električne energije za odjemalce.
Ker bi ta možnost temeljila na pogajanjih in ne bi nalagala nobenih omejitev za trgovanje s plinom znotraj EU (npr. za izravnavo), bi se izognili motnjam v pretoku plina znotraj EU.
Pomanjkljivosti
Uspeh te možnosti je na koncu odvisen od izida ustreznih pogajanj z dobavitelji iz tretjih držav.
Stroški
Če bi bila ta možnost uspešna, bi privedla do trajnega znižanja stroškov nabave zemeljskega plina.