EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 18.1.2022
COM(2022) 17 final
2022/0008(NLE)
Predlog
PRIPOROČILO SVETA
o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2022) 6}
EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 18.1.2022
COM(2022) 17 final
2022/0008(NLE)
Predlog
PRIPOROČILO SVETA
o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2022) 6}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 pomeni ustvarjanje evropskega učnega prostora, ki koristi vsem učečim se, akademikom in drugemu osebju s področja izobraževanja, ki se lahko zaradi študija in dela prosto gibajo po EU. V ta namen bi moralo biti evropskim visokošolskim institucijam omogočeno tesnejše in globlje sodelovanje. Nadaljnje izvajanje evropskega raziskovalnega prostora pomeni krepitev mobilnosti raziskovalcev in pretoka znanja, spodbujanje naložb v raziskave in inovacije ter krepitev transnacionalnega sodelovanja med visokošolskimi institucijami ter s podjetji in drugimi akterji na področju raziskav in inovacij v njihovih ekosistemih. Transnacionalno sodelovanje krepi vključenost, odličnost, raznolikost, privlačnost in globalno konkurenčnost evropskega visokega šolstva. Prispeva k enakosti in nediskriminaciji, reševanju izzivov Evrope na področjih podnebnih sprememb, digitalne preobrazbe in staranja prebivalstva, zagotavljanju ustreznih spretnosti in znanja učečim se ter krepitvi odpornosti in pomoči pri okrevanju. Poleg tega bo okrepilo vlogo visokošolskih institucij na svetovni ravni, Evropa pa bo postala vodilna pri uspešnem in učinkovitem reševanju svetovnih izzivov, svetovni vir navdiha ter privlačna destinacija za študente, akademike in raziskovalce.
Sedanja pobuda temelji na dosedanjem delu na ravni EU. Kot nadaljevanje sklepov Evropskega sveta iz leta 2017 1 , v katerih so bili države članice, Svet in Evropska komisija pozvani, naj si prizadevajo za okrepitev strateških partnerstev med visokošolskimi institucijami po vsej EU, je Komisija leta 2019 začela poskusno izvajati 41 zavezništev Evropske univerze v okviru programa Erasmus+, ki ga dopolnjuje program Obzorje 2020 na področju raziskav in inovacij. Cilj je bil poskusno vzpostaviti dolgoročno strukturno, sistemsko in trajnostno sodelovanje med več kot 280 raznovrstnimi visokošolskimi institucijami iz vseh delov Evrope, ki so bile izbrane na podlagi prvih dveh razpisov za zbiranje predlogov. Prva spoznanja iz tega pilotnega projekta so pokazala koristi in hkrati opozorila na številne izzive, kot so težave, povezane z izvajanjem skupnih transnacionalnih izobraževalnih dejavnosti in programov na vseh ravneh, vključno z nezdružljivimi zahtevami, ki preprečujejo podeljevanje skupnih diplom, med drugim skupne evropske diplome, ali neobstojem pravnega statuta za zavezništva visokošolskih institucij, kar jim preprečuje učinkovito združevanje virov, skupno uporabo infrastrukture ali prenos tehnologije. To priporočilo Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja je prvi korak k reševanju takšnih izzivov, da bi poenostavljeno transnacionalno sodelovanje koristilo vsem visokošolskim institucijam v Evropi ter učečim se, osebju in raziskovalcem v takšnih institucijah.
To priporočilo Sveta je skupaj s sporočilom Komisije o evropski strategiji za univerze del „svežnja o visokem šolstvu“, napovedanega v delovnem programu Komisije za leto 2022 v okviru krovnega cilja „spodbujanje evropskega načina življenja“. Strategija določa vizijo za preoblikovanje visokošolskega sektorja v Evropi, priporočilo pa je prvi korak v postopnem pristopu h globljemu, bolj trajnostnemu in učinkovitejšemu transnacionalnemu sodelovanju. Strategija in priporočilo razširjata možnosti za inovativno transnacionalno sodelovanje v visokošolskem sektorju, saj je tesnejše sodelovanje poglavitno za utrditev vloge EU kot globalnega akterja. Zato je treba z globljim sodelovanjem združiti moči.
(1)Strukturna in operativna vprašanja, ki jih je treba obravnavati v predlaganem priporočilu Sveta za omogočanje globljega transnacionalnega sodelovanja
Pravni statut za zavezništva visokošolskih institucij bi olajšal dostop do skupnih virov, kot so finančni, človeški, digitalni in fizični viri, in storitev ter njihovo delitev in združevanje. Odsotnost takšnega statuta visokošolskim institucijam otežuje doseganje globlje ravni sodelovanja in omejuje njihovo konkurenčnost.
Podeljevanje skupnih diplom ovirajo nezdružljive zahteve pri izvajanju skupnih transnacionalnih izobraževalnih dejavnosti in programov, npr. razlike v ocenjevanju in dodeljevanju kreditnih točk, tudi če se upošteva evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), učni načrti z različnim minimalnim ali maksimalnim številom kreditnih točk ECTS na program in različne oblike institucionalne avtonomije. V podporo ambicioznemu in globljemu transnacionalnemu sodelovanju je treba premagati takšne pravne in upravne izzive. To bi bila odskočna deska v postopnem pristopu k vzpostavitvi skupne evropske diplome, ki bi zajemala vse stopnje (dodiplomski, magistrski in doktorski študij ter možnosti vseživljenjskega učenja).
Več priložnosti za mobilnost učečih se, vključenih v transnacionalne skupne programe, ovira pomanjkanje smernic, digitalizacije in poenostavitve postopkov. Pobuda za evropsko študentsko izkaznico študentom olajšuje študij in usposabljanje v več institucijah. Mobilnost akademikov, raziskovalcev in strokovnega osebja je premalo cenjena pri njihovem poklicnem razvoju.
Pomanjkanje trajnostnega dolgoročnega financiranja institucionaliziranega transnacionalnega sodelovanja ovira njihov razvoj in temeljito preoblikovanje vseh njihovih nalog. Dolgoročnejša perspektiva bi zagotovila boljše možnosti za krepitev zmogljivosti in trajnostnih zavezništev za doseganje načrtovane ravni ambicij. To je mogoče olajšati z vzpostavitvijo pravnega statuta, ki bo zavezništvom omogočal združevanje virov ter spodbujanje sinergij med regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi instrumenti in možnostmi financiranja.
V državah, kjer zunanje zagotavljanje kakovosti in akreditacija temeljita predvsem na programih, se evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov v državah članicah še vedno premalo izvaja, kar ovira oblikovanje in akreditacijo skupnih izobraževalnih programov pri kratkem ciklu ter na dodiplomski, magistrski in doktorski stopnji. Zato se za skupne programe lahko v vsaki vključeni državi uporabljajo različni postopki zunanjega zagotavljanja kakovosti z različnimi nacionalnimi pravili, ki ustvarjajo upravno breme in ovirajo izvajanje inovativnih interdisciplinarnih pedagogik v različnih državah. Hkrati pa lahko države z zunanjim zagotavljanjem kakovosti na institucionalni ravni lažje vzpostavijo transnacionalne skupne programe.
Pojav evropskih (virtualnih) meduniverzitetnih kampusov in platform za skupne digitalne ali kombinirane dejavnosti ovira pomanjkanje interoperabilnosti med digitalnimi infrastrukturami visokošolskih institucij v EU. Temeljni vzroki težave so neenakomerna zmogljivost posameznih visokošolskih institucij in razpoložljivi viri za razvoj in dostop do takšne digitalne infrastrukture, kar omejuje možnosti spletnega sodelovalnega učenja in poučevanja. Rešitev bi bilo prizadevanje za skupno interoperabilno digitalno infrastrukturo in rešitve, pri čemer bi podporo nudile institucije, ki bi zagotavljale vzajemni dostop do infrastrukture, storitev in usposabljanja, ki bi bili dostopni vsem 2 .
Nacionalni zakonodajni okviri, ki urejajo ocenjevanje posameznih disciplinarnih področij, ovirajo razvoj interdisciplinarnih modulov, zlasti pri oblikovanju transnacionalnih skupnih diplom. Ker je pomemben cilj zavezništev Evropske univerze delovati na podlagi pristopov, ki temeljijo na izzivih, za obravnavanje družbenih izzivov z interdisciplinarnimi pristopi, nacionalni okviri zavezništvom pogosto onemogočajo, da bi napredovala na ta način.
Ureditve upravljanja, v katerih so študenti in osebje vključeni v odločitve, ki vplivajo na njihovo učno in delovno okolje, omogočajo poglobljeno in ambiciozno transnacionalno sodelovanje ter spodbujajo pomemben prispevek visokega šolstva k razvoju in trajnostnosti njihovih ekosistemov. Strukture institucionalnega upravljanja in upravljavske prakse za vodenje transnacionalnih zavezništev bi lahko imele koristi od dejavnejšega sodelovanja učečih se, akademikov, raziskovalcev in strokovnega osebja, da bi se kar najbolje odzvale na njihove potrebe in omogočile širjenje inovativnih praks, razvitih s transnacionalnim sodelovanjem, v okviru institucije. Trenutno takšne strukture pogosto ne odsevajo strukture družbe ter raznolikosti izkušenj in idej.
Skupne vrednote evropskega načina življenja so nepogrešljiv temelj za transnacionalno sodelovanje kot podlago za razvoj kakovostnega učenja, poučevanja in raziskovanja. Transnacionalno sodelovanje krepi akademsko kulturo in prispeva h krepitvi demokratičnih družb. Če pa se temeljne vrednote ne spoštujejo, so učenje, poučevanje in raziskovanje oslabljeni, kar ogroža poglobljeno transnacionalno sodelovanje. Nezadostna avtonomija omejuje možnosti visokošolskih institucij za sklepanje transnacionalnih sporazumov, enakopravno prispevanje z drugimi partnerji, zagotavljanje sofinanciranja in ustreznega osebja za njihovo izvajanje. Avtonomija na področju upravljanja in vodenja je zato ključni pogoj za učinkovito transnacionalno sodelovanje.
(2)Cilji predlaganega priporočila Sveta
V zahtevnih in zelo konkurenčnih svetovnih razmerah bo združevanje moči okrepilo evropski visokošolski sektor ter utrdilo njegovo globalno privlačnost in konkurenčnost. Da bi se Evropa lahko spoprijela s skupnimi izzivi, zlasti z dvojnim digitalnim in zelenim prehodom, bo okrepljeno transnacionalno sodelovanje pomagalo izkoristiti potencial vseh razpoložljivih virov z vključevanjem raznovrstnih visokošolskih institucij z dopolnjujočimi se izobraževalnimi in raziskovalnimi zmogljivostmi in prednostmi. Oblikovanje zanesljivih rešitev za spoprijemanje z zapletenimi večdimenzionalnimi izzivi zahteva čas in prizadevanja na vseh ravneh. To priporočilo Sveta je prvi korak k obravnavanju strukturnih in operativnih vprašanj, ki ovirajo globlje in ambicioznejše evropsko institucionalno transnacionalno sodelovanje, ter bo omogočilo neovirano izvajanje svobode združevanja. Pravni statut za zavezništva visokošolskih institucij jim bo omogočil, da združijo vire, zmogljivosti in svoje prednosti, skupna evropska diploma bo priznala vrednost transnacionalnih izkušenj v visokošolskih kvalifikacijah študentov in zmanjšala birokracijo pri izvajanju skupnih programov, splošna uporaba pobude za evropsko študentsko izkaznico, ki bo do sredine leta 2024 na voljo vsem mobilnim študentom v vseh visokošolskih institucijah v Evropi, pa bo olajšala mobilnost na vseh ravneh. Takšni inovativni instrumenti bodo delovali v sinergiji in naj bi oblikovali evropsko identiteto, okrepili transnacionalno sodelovanje in spodbujali močan občutek evropske pripadnosti. Vzpostavljanje povezav za bolj sistematično, strukturno in trajnostno transnacionalno sodelovanje na institucionalni ravni je ključnega pomena za pospešitev preobrazbe visokošolskih institucij pri vseh njihovih nalogah izobraževanja, raziskav, inovacij in storitvah za družbo ter lahko pripomore k spoprijemanju z evropskimi in svetovnimi izzivi.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Cilj sporočila Komisije o evropski strategiji za univerze 3 je ustvariti resnično evropsko razsežnost visokošolskega izobraževanja in raziskav. Sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 4 poziva k čezmejnemu okviru politike za nemoteno in ambiciozno transnacionalno sodelovanje med visokošolskimi institucijami. Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) 5 poziva k „[s]podbujanj[u] tesnejšega in globljega sodelovanja [...], ki bo zavezništvom institucij terciarnega izobraževanja, kot na primer v pobudi Evropske univerze, omogočilo, da povečajo svoje prednosti ter skupaj ponujajo transformativno terciarno izobraževanje“. V sklepih Sveta o pobudi Evropske univerze 6 so bile države članice pozvane k sodelovanju pri opredeljevanju in odpravljanju ovir za bolj združljive sisteme visokošolskega izobraževanja. Ministrsko sporočilo iz Rima o evropskem visokošolskem prostoru 7 zavezuje k spodbujanju in krepitvi globljega sodelovanja. Priporočilo Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini 8 poziva k spodbujanju sodelovanja držav članic. Sporočilo Komisije o novem evropskem raziskovalnem prostoru za raziskave in inovacije 9 navaja, da razvoj skupnih strategij na področju raziskav in inovacij ter delitev zmogljivosti in virov evropskemu visokošolskemu sektorju omogočata, da uspešno premaguje izzive Evrope. Priporočilo Sveta o paktu za raziskave in inovacije v Evropi 10 podpira sodelovanje in sinergije med evropskim raziskovalnim prostorom in evropskim visokošolskim prostorom. Sporočilo Komisije o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam 11 spodbuja čezmejno sodelovanje v obsegu, kot ga še ni bilo, da bomo razvili inovativne rešitve za izvedbo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda. Cilj akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic 12 je, „da bi [se] v celoti [izkoristil] potencial visokošolskih institucij za okrevanje, usmerjeno v trajnosten, vključujoč, zelen in digitalen prehod“, ob podpori evropskega programa znanj in spretnosti 13 .
•Skladnost z drugimi politikami Unije
To priporočilo Sveta spodbuja učinkovito transnacionalno sodelovanje in visokošolskim institucijam omogoča, da odigrajo svojo ključno vlogo pri uresničevanju zelenega dogovora, digitalnega desetletja, trajnostne rasti in okrevanja ter da okrepijo položaj Evrope v svetu.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlagano priporočilo Sveta temelji na členih 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) 14 . Člen 165(1) PDEU določa, da Unija „prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov“. Člen 165(2) PDEU dodatno določa, da so cilji dejavnosti Unije na področju izobraževanja „razvijanje evropske razsežnosti v izobraževanja“, „pospeševanje sodelovanja med izobraževalnimi zavodi“ ter „spodbujanje mobilnosti študentov in profesorjev [...] s spodbujanjem akademskega priznavanja diplom in študijskih obdobij“. Člen 166(1) PDEU določa, da Unija izvaja politiko poklicnega usposabljanja. Člen 166(2) PDEU pa, da mora biti cilj dejavnosti Unije „spodbujanje sodelovanja v zvezi z usposabljanjem med izobraževalnimi zavodi ali zavodi za usposabljanje in podjetji“. Ta predlog v celoti upošteva odgovornost držav članic za organizacijo sistemov izobraževanja in usposabljanja (vključno z vsebino poučevanja ter njihovo kulturno in jezikovno raznolikostjo) ter odraža dopolnilno in podporno vlogo EU ter prostovoljno naravo evropskega sodelovanja v teh sistemih. Pobuda je skladna tudi z deljeno odgovornostjo na področju raziskav. Pobuda ne predlaga razširitve regulativne pristojnosti EU ali zavezujočih obveznosti za države članice, ki se bodo glede na svoje nacionalne okoliščine odločile, kako bodo izvajale to priporočilo Sveta.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ta predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Namen predloga je podpreti in okrepiti transnacionalno sodelovanje v visokošolskem sektorju, hkrati pa v celoti upoštevati načelo subsidiarnosti, saj ohranja sposobnost držav članic, da sprejemajo neodvisne zakonodajne odločitve in izvajajo ukrepe za spodbujanje globljega sodelovanja med visokošolskimi institucijami. Ne glede na to, da so države članice odgovorne za oblikovanje, organizacijo in vsebino poučevanja in učenja, se vprašanja transnacionalnega sodelovanja že po svoji naravi bolje obravnavajo na ravni EU. Zaradi narave, obsega in učinkov je predlagane ukrepe mogoče bolje doseči s skupnim ukrepanjem na ravni Unije.
•Sorazmernost
Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 5(4) PEU. Vsebina in oblika predlaganega priporočila Sveta ne presegata tega, kar je potrebno za dosego njegovih ciljev. Predlagani ukrepi so sorazmerni glede na zastavljene cilje, saj upoštevajo prakse držav članic in raznolikost sistemov. Morebitne zaveze, ki jih bodo države članice sprejele, so prostovoljne in vsaka država članica se lahko svobodno odloči glede pristopa, ki ga bo sprejela za izvajanje tovrstnih zavez. Poleg tega se s to pobudo izvaja PDEU, ki določa, da „Unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami“ (člen 165(1)). Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU je omogočanje in spodbujanje globljega transnacionalnega sodelovanja med visokošolskimi institucijami iz različnih držav članic za izboljšanje delovanja visokošolskega sektorja po vsej EU ter povečanje njegove privlačnosti in konkurenčnosti po vsem svetu.
•Izbira instrumenta
Za dosego zgoraj navedenih ciljev člen 165(4) in člen 166(4) PDEU določata, da Svet na predlog Komisije sprejme priporočila. Priporočilo Sveta je primeren instrument na področju izobraževanja in usposabljanja, na katerem ima Unija podporno vlogo. Je pogosto uporabljen instrument za ukrepanje EU na tem področju. Kot pravni instrument priporočilo Sveta izraža zavezanost držav članic vključenim ukrepom in zagotavlja trdno politično podlago za sodelovanje na tem področju, hkrati pa v celoti spoštuje pristojnost držav članic.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
V preteklih letih so bila izvedena številna posvetovanja o preoblikovanju visokega šolstva, pobudi Evropske univerze ter sporočilih o evropskem izobraževalnem prostoru in evropskem raziskovalnem prostoru. Glede na obsežnost teh preteklih posvetovanj in stalne stike z deležniki ter ob upoštevanju potrebe po preprečevanju „utrujenosti od posvetovanj“ so bili za namene tega priporočila Sveta dodatni specifični prispevki zbrani s ciljno usmerjenimi posvetovanji z državami članicami, deležniki (npr. krovnimi univerzitetnimi organizacijami, študentskimi organizacijami, konferencami rektorjev, socialnimi partnerji v visokem šolstvu, javnimi organi) in zavezništvi Evropske univerze: štirimi ciljno usmerjenimi spletnimi posvetovanji na visoki ravni z visokošolsko skupnostjo, ki sta jih julija in septembra 2020 ter aprila in junija 2021 gostila podpredsednik Shinas in komisarka Gabriel, o preoblikovanju visokega šolstva in transnacionalnem sodelovanju; srečanji generalnih direktorjev za visoko šolstvo novembra 2020 ter aprila in septembra 2021 o zavezništvih Evropske univerze, izzivih za izkoriščanje njihovega celotnega potenciala ter o pomenu sodelovanja med visokošolskim sektorjem, državami članicami in Komisijo za obravnavanje teh izzivov na podlagi izvajanja obstoječih orodij za preglednost v okviru bolonjskega procesa. Na skupnem dogodku 4. novembra 2020 so sledila posvetovanja z generalnimi direktorji za visoko šolstvo in rektorji evropskih univerz. Na raznih stalnih dvostranskih in skupnih posvetovalnih srečanjih s koordinatorji in predstavniki študentov zavezništev Evropske univerze so bile predstavljene potrebe in pridobljene izkušnje v zvezi s preoblikovanjem visokega šolstva in transnacionalnim sodelovanjem, organiziranih pa je bilo tudi pet srečanj z ad hoc strokovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov držav članic, koordinatorjev Evropskih univerz in deležnikov. Skupno srečanje teh treh skupin je potekalo julija 2021. Julija 2021 so potekala ciljno usmerjena posvetovanja na visoki ravni s člani Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Septembra 2021 je potekalo srečanje z univerzitetno in študentsko mrežo.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Predlog temelji tudi na poročilih in študijah o: nacionalnih šolninah in sistemih podpore v evropskem visokošolskem izobraževanju; vplivu sistemov sprejema na rezultate v visokošolskem izobraževanju; izvajanju skupnega študija v okviru programa Erasmus Mundus; izvajanju bolonjskega procesa; internacionalizaciji akademskega osebja; nacionalnem izvajanju evropskega pristopa k zagotavljanju kakovosti skupnih programov; vplivu visokošolskega dela programa Erasmus+; posodobitvi visokošolskega izobraževanja v Evropi; priznavanju tujih kvalifikacij v času COVID-19; koristih in stroških transnacionalnih partnerstev za sodelovanje v visokem šolstvu; poročilih in študijah OECD in Sveta Evrope; poročilih, dokumentih o stališčih in študijah različnih ključnih deležnikov: evropskega združenja univerz, mreže The Guild, Zveze evropskih raziskovalnih univerz (League of European Research Universities – LERU), Združenja za akademsko sodelovanje (Academic Cooperation Association – ACA), skupine Coimbra, Mreže univerz evropskih prestolnic (Network of Universities from the capitals of Europe – UNICA) itd. Te informacije in drugi nedavni raziskovalni dokazi so vključeni v priloženi delovni dokument služb Komisije.
•Ocena učinka
Zaradi dopolnilnega pristopa dejavnosti k pobudam držav članic, prostovoljne narave predlaganih dejavnosti in obsega pričakovanih učinkov ocena učinka ni bila izvedena. Priprava predloga je temeljila na namenskih in predhodnih študijah, posvetovanjih z državami članicami, javnem posvetovanju in številnih namenskih posvetovanjih z deležniki.
•Temeljne pravice
To predlagano priporočilo Sveta spoštuje temeljne pravice EU. Spodbuja načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 15 , in sicer pravico do izobraževanja iz člena 14 in pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Čeprav za to pobudo ne bodo potrebna dodatna sredstva iz proračuna EU, se bodo z ukrepi iz tega priporočila mobilizirali viri financiranja na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Za podporo izvajanju Komisija predlaga, da se v sodelovanju z državami članicami pripravijo specifične smernice, priročniki in drugo konkretno gradivo, ki temeljijo na dokazih, dejavnostih vzajemnega učenja in opredelitvi dobrih praks. Komisija bo priporočila, naj države članice čim prej uveljavijo načela iz priporočila in predložijo načrt, v katerem bodo opredeljeni ustrezni ukrepi, ki bodo sprejeti na nacionalni ravni. Komisija namerava o uporabi priporočila poročati na podlagi ustreznih okvirov Unije za spremljanje in poročanje.
•Opis posameznih določb predloga
V priporočilu Sveta so predlagani ukrepi, s katerimi lahko države članice spodbujajo učinkovitejše in globlje transnacionalno sodelovanje, zlasti z olajšanjem izvajanja skupnih programov in proučitvijo izvedljivosti pravnega statuta za zavezništva visokošolskih institucij, kot so Evropske univerze, skupne evropske diplome ter izvajanja pobude za evropsko študentsko izkaznico in pobude Evropske univerze. Določa zavezo Evropske komisije, da bo podpirala in dopolnjevala ukrepe držav članic na tem področju. V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije so opisani različni rezultati nedavnih raziskav ter mnenja in izkušnje evropskih deležnikov v podporo predlaganemu priporočilu Sveta.
2022/0008 (NLE)
Predlog
PRIPOROČILO SVETA
o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Globlje in učinkovitejše transnacionalno sodelovanje v visokošolskem sektorju v Evropi je ključno za ohranjanje vrednot, identitete in demokracije Unije, krepitev odpornosti evropske družbe in gospodarstva ter izgradnjo trajnostne prihodnosti. Za spoprijemanje z izzivi, povezanimi z zelenim in digitalnim prehodom ter staranjem prebivalstva, ter za zagotavljanje zmogljivosti Evrope za povečanje konkurenčnosti, ki temelji na tehnologiji, Evropa potrebuje močne medsebojno povezane visokošolske institucije.
(2)Vzpostavljanje povezav, ki visokošolskim institucijam omogoča razvoj globljega, trajnega in učinkovitega transnacionalnega sodelovanja na institucionalni ravni, je ključnega pomena, da bodo visokošolske institucije skupaj močnejše in da bodo študenti, udeleženci vseživljenjskega učenja in raziskovalci pripravljeni na globalno prihodnost. Visokošolske institucije po vsej Evropi se prilagajajo hitro spreminjajočemu se svetu s hitro spreminjajočimi se disciplinami in učnimi okolji, na primer v povezavi z dvojnim zelenim in digitalnim prehodom. To zahteva novo razmišljanje ter nove strukture za interdisciplinarno in čezmejno sodelovanje in mobilnost študentov, osebja in raziskovalcev. Ta nova realnost, ki je posledica digitalnega prehoda, pomeni novo privlačno ponudbo izobraževanja, nove oblike in priložnosti za transnacionalno sodelovanje in mobilnost, osebno in prek spleta, za vse učeče se, tudi za ljudi z manj priložnostmi ali z oddaljenih območij, ter spodbuja raznolikost akademikov, raziskovalcev in strokovnega osebja.
(3)Tesnejše sodelovanje med različnimi visokošolskimi institucijami, vključno z univerzami, raziskovalnimi univerzami, visokimi šolami, univerzami uporabnih znanosti, višjimi strokovnimi šolami in umetniškimi akademijami, po vsej EU je ključno načelo, ki je temelj in sestavni del evropskega izobraževalnega prostora 16 in evropskega raziskovalnega prostora 17 . Globlje transnacionalno sodelovanje med različnimi in dopolnjujočimi se institucijami podpira pravičen dostop do visokokakovostnega izobraževanja, usposabljanja in raziskav, spodbuja ustvarjanje in kroženje znanja, olajšuje souporabo zmogljivosti in infrastrukture ter prispeva k vitalnosti njihovih regij in skupnosti, hkrati pa pomaga odpravljati prikrajšanost in geografske razlike. Transnacionalno sodelovanje prispeva tudi k izkoriščanju celotnega potenciala visokošolskega sektorja kot nosilca spretnosti in znanja, na primer za dvojni digitalni in zeleni prehod, ter prispeva k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic.
(4)Sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 18 poziva k nemotenemu in ambicioznemu transnacionalnemu sodelovanju med visokošolskimi institucijami, lažjemu izvajanju skupnih diplom in proučitvi izvedljivosti pravnega statuta za zavezništva, kot so Evropske univerze. Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) 19 spodbuja globlje sodelovanje, združevanje znanja in virov ter ustvarjanje več priložnosti za mobilnost študentov, akademikov in raziskovalcev, tudi s celovitim izvajanjem pobude Evropske univerze 20 in pobude za evropsko študentsko izkaznico 21 . Svet je v sklepih o pobudi Evropske univerze 22 države članice pozval, naj odpravijo ovire za bolj združljive sisteme visokošolskega izobraževanja in proučijo izvedljivost skupnih evropskih diplom. Sporočilo Komisije o novem evropskem raziskovalnem prostoru za raziskave in inovacije 23 ter Pakt za raziskave in inovacije v Evropi 24 pozivata k poglobljenemu sodelovanju in priznavata, da imajo pobude, kot je pobuda Evropske univerze, potencial za preoblikovanje visokega šolstva. Evropski program znanj in spretnosti 25 prav tako poziva k odpravi ovir za učinkovito in globlje transnacionalno sodelovanje.
(5)Sporočilo iz Rima o evropskem visokošolskem prostoru 26 in Priporočilo Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini 27 pozivata k spodbujanju in olajšanju globljega transnacionalnega sodelovanja. Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop 28 poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju in poziva k uporabi sinergij med evropskim izobraževalnim prostorom, evropskim raziskovalnim prostorom in evropskim visokošolskim prostorom.
(6)41 zavezništev Evropske univerze, ki jih podpira program Erasmus+ in dopolnjuje program Obzorje 2020 za raziskovalno in inovacijsko razsežnost, zagotavlja koristne izkušnje, pridobljene s preizkušanjem modelov globljega transnacionalnega sodelovanja, ki presegajo obstoječe posamezne institucionalne strategije ter ekosisteme upravljanja in sodelovanja. So vir navdiha za širšo visokošolsko skupnost za izvedbo reform na sistemski ravni, hkrati pa omogočajo boljše usklajevanje med evropskimi visokošolskimi in raziskovalnimi politikami.
(7)Za namene tega priporočila Sveta so „zavezništva Evropske univerze“ 29 tista zavezništva, ki se financirajo v okviru programa Erasmus+, po potrebi z dopolnilno podporo iz programa Obzorje za raziskave in inovacije. „Zavezništva visokošolskih institucij“ pa se nanašajo na vse druge modele sodelovanja. Cilj tega priporočila Sveta je olajšati transnacionalno sodelovanje za vse evropske visokošolske institucije, poleg tistih, ki jih podpira pobuda Evropske univerze.
(8)Ambiciozna visokošolska zavezništva bi morala imeti koristi od pravne varnosti pravnega statuta, ki jim omogoča skupno uporabo finančnih, človeških, digitalnih in fizičnih virov ter storitev, za upravljanje virtualnih meduniverzitetnih kampusov in interoperabilnih platform za skupne digitalne ali kombinirane dejavnosti. Za poglobitev transnacionalnega sodelovanja pri učinkovitem obvladovanju dvojnega zelenega in digitalnega prehoda je treba razvoj interdisciplinarnih modulov in oblikovanje skupnih evropskih diplom še dodatno olajšati v nacionalnih zakonodajnih okvirih. Vključevanje prožne in vključujoče mobilnosti z bolj usklajenimi okviri mobilnosti in širša uporaba pobude za evropsko študentsko izkaznico povečujeta priložnosti za učeče se, akademike, raziskovalce in osebje. Za okrepitev zmogljivosti in doseganje načrtovane ravni ambicij za transnacionalno sodelovanje je potrebno zadostno dolgoročno trajno financiranje.
(9)Globlje sodelovanje med visokošolskimi institucijami zahteva spoprijemanje z vseobsegajočimi izzivi. Nemoteno vzpostavitev, zunanje zagotavljanje kakovosti in akreditacijo skupnih transnacionalnih izobraževalnih dejavnosti in programov na vseh ravneh ovirajo razlike v zunanjem zagotavljanju kakovosti, neenotno izvajanje avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij in študijskih obdobij v tujini ter povezanih ključnih zavez bolonjskega procesa, vključno z razlikami v strukturah izobrazbenih stopenj in pri uporabi evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) 30 , ter delno priznavanje virtualnega in kombiniranega učenja. Obravnavanje teh vprašanj bi zmanjšalo upravno breme in spodbudilo izvajanje inovativnih interdisciplinarnih pedagogik v različnih državah.
(10)Evropsko transnacionalno sodelovanje na institucionalni ravni je močan spodbujevalec korenitega preoblikovanja v odlične, vključujoče, konkurenčne, trajnostne in privlačne visokošolske institucije, ob upoštevanju vseh njihovih nalog (izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo), kar prinaša koristi znotraj in zunaj visokošolskega sektorja, za Evropo znanja, odpornosti in demokracije ter odraža evropski način življenja in vrednote. Transnacionalno sodelovanje je treba olajšati s skladnim zakonodajnim okvirom, ki opredeljuje evropske in nacionalne zakonodajne ukrepe, učinkovitim izvajanjem razpoložljivih evropskih pobud, instrumentov in orodij, kot so pobuda Evropske univerze, orodja bolonjskega procesa in pobuda za evropsko študentsko izkaznico, ter z razvojem novih instrumentov, kot sta skupna evropska diploma in pravni statut za visokošolska zavezništva, kot so Evropske univerze. Okvir bi bilo treba razviti s postopnim pristopom, ki bi visokošolskim institucijam omogočil vzpostavljanje povezav in učinkovitejše čezmejno sodelovanje, sistemom visokošolskega izobraževanja pa večjo povezanost, kar bi koristilo celotni visokošolski skupnosti in prineslo dodano vrednost družbi –
DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:
ob polnem upoštevanju načela subsidiarnosti, institucionalne avtonomije, akademske svobode, v skladu z nacionalnimi okoliščinami in v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki:
1.visokošolskim institucijam omogočijo, da preizkusijo izvedljivost vzpostavitve pravnega statuta za zavezništva visokošolskih institucij, kot so Evropske univerze, da se olajša globlje sodelovanje z delitvijo človeških, tehničnih, podatkovnih, izobraževalnih, raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti. Pri tem naj jim omogočijo, da preizkusijo možnosti zdajšnjih evropskih instrumentov. V zvezi s tem naj sprejmejo ukrepe za polno uporabo uredbe o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) 31 , da jo preizkusijo v obliki pilotnih projektov, kot je navedeno v točki 11(a);
2.spodbujajo visokošolske institucije, udeležene v transnacionalnem sodelovanju, k izvajanju skupnih programov in podeljevanju skupnih diplom ter jim to olajšajo. V zvezi s tem in na podlagi rezultatov raziskovalnih ukrepov, opredeljenih v točki 12, naj na nacionalni ravni olajšajo izvajanje skupne evropske diplome, vključno s povezavo z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij 32 ;
3.visokošolskim institucijam omogočijo razvijanje in izvajanje inovativnih skupnih transnacionalnih izobraževalnih dejavnosti, tako da jim dovolijo vzpostavitev ustreznih pristopov in ukrepov v zvezi z:
(a)merili za sprejem in vpis študentov in udeležencev vseživljenjskega učenja;
(b)določitvijo učnih jezikov;
(c)deležem spletnega učenja v celotni izobraževalni ponudbi, deležem mobilnosti študentov (fizična, virtualno učenje ali kombinirana), vključene v skupno izobraževalno dejavnost, ter deležem in organizacijo praks, učnih dejavnosti na delovnem mestu, na izzivih temelječih in interdisciplinarnih pristopov;
(d)vključitvijo prožnih učnih poti, kot so manjše učne izkušnje, ki vodijo do mikrokvalifikacij;
(e)pravili za dodeljevanje in prenos kreditnih točk ter preglednostjo ocenjevanja v skladu s priročnikom evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS) iz leta 2015 kot edino podlago za transnacionalne skupne programe, brez dodatnih pravil ali omejitev;
(f)uporabo informacij o zunanjem zagotavljanju kakovosti evropskih visokošolskih programov in/ali institucij v skladu s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG), vključenih v podatkovno zbirko rezultatov zunanjega zagotavljanja kakovosti (DEQAR), za izvajanje avtomatičnega vzajemnega priznavanja 33 za namene nadaljnjega učenja;
(g)omogočanjem priznavanja predhodnega učenja na podlagi preglednih in pravičnih zahtev glede kakovosti in organizacije ustreznega ocenjevanja učečih se ter podeljevanjem ustreznih kreditnih točk zanj;
(h)omogočanjem večje prožnosti pri določanju predloge za skupne diplome, vključno z uporabo skupne predloge za skupno evropsko diplomo, pri izvajanju skupnih transnacionalnih programov;
4.podpirajo vgrajeno mobilnost v skupnih transnacionalnih izobraževalnih programih:
(a)podpirajo visokošolske institucije, da v svoje skupne izobraževalne programe na vseh ravneh bolj sistematično in prožno vključijo mobilnost (fizično, virtualno učenje, kombinirano), da bi večjemu številu študentov, akademikov in raziskovalcev omogočile, da izkoristijo dinamiko integriranega visokošolskega sodelovanja, ter spodbujale uravnoteženo kroženje talentov;
(b)spodbujajo digitalizacijo upravljanja mobilnosti v večstranskih partnerstvih visokošolskih institucij z razširitvijo uporabe pobude za evropsko študentsko izkaznico, zlasti s standardizacijo in digitalizacijo poslovnih procesov v zvezi s podpisovanjem večstranskih medinstitucionalnih sporazumov;
(c)si prizadevajo za bolj usklajene pristope k učni mobilnosti v smislu sistemov sprejema, akademskih koledarjev, sistemov šolnin, dostopa do visokošolskih zmogljivosti in njihove uporabe v poletnih/počitniških mesecih;
5.se zavežejo ohranjanju finančne podpore za zavezništva Evropske univerze in poglobitvi transnacionalnega institucionalnega sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja:
(a)mobilizirajo razpoložljive vire financiranja na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU 34 , po možnosti v višini podpore iz programov Erasmus+ in Obzorje Evropa, za uspešno sodelovanje visokošolskih institucij v zavezništvih Evropske univerze;
(b)podpirajo visokošolske institucije pri pripravi prijav in sodelovanju v takšnem poglobljenem institucionalnem transnacionalnem sodelovanju;
(c)spodbujajo in razvijajo kulturo transnacionalnega sodelovanja med visokošolskimi institucijami z zagotavljanjem, da je vključena in spodbujana v nacionalni politiki, pri določanju prednostnih nalog in v postopkih financiranja;
6.spodbujajo in zaščitijo temeljna načela institucionalne avtonomije kot osnovnega pogoja za vzpostavitev skupnih ureditev upravljanja za globlje transnacionalno sodelovanje; univerzam omogočijo, da sprejemajo neodvisne odločitve o notranjem upravljanju, finančnih, kadrovskih in akademskih zadevah ter varujejo akademsko svobodo; smiselno vključujejo akademsko osebje in študente v sprejemanje odločitev, povezanih z njihovo institucijo;
7.okrepijo medsebojno zaupanje z zunanjim zagotavljanjem kakovosti in akreditacijo skupnih izobraževalnih programov ter drugih oblik skupnih izobraževalnih ponudb, ki jih razvijajo Evropske univerze in podobni institucionalni modeli transnacionalnega sodelovanja:
(a)preidejo na uporabo institucionalnega zunanjega zagotavljanja kakovosti. To podpira razvoj resnične institucionalne kulture kakovosti, ki vodi k večji odgovornosti in združljivosti sistemov po vsej Evropi ter temelji na obstoječih orodjih in okvirih, vzpostavljenih v okviru evropskega izobraževalnega prostora, evropskega raziskovalnega prostora in evropskega visokošolskega prostora;
(b)proučijo možnost, da se omogoči samoakreditacija programov na podlagi institucionalnega zagotavljanja kakovosti za podkrepitev samoodgovornosti visokošolskih institucij;
(c)za države, ki se še vedno zanašajo na zunanje zagotavljanje kakovosti, ki temelji na programih: naj razmislijo o možnosti:
(a)omogočanja polnega izvajanja evropskega pristopa k zagotavljanju kakovosti skupnih programov brez dodatnih nacionalnih zahtev ali pogojev za uporabo evropskega pristopa;
(b)zagotovitve, da lahko zunanje vrednotenje skupnih transnacionalnih programov opravi ena sama agencija, registrirana v evropskem registru za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) 35 , in da so rezultati samodejno sprejeti v vseh drugih zadevnih sistemih visokošolskega izobraževanja brez dodatnih nacionalnih zahtev ali postopkovnih korakov, ter
(c)zagotovitve, da se ponovna akreditacija skupnih transnacionalnih programov zahteva le v primeru očitnih bistvenih sprememb, da se poveča njihova prožnost;
8.podpirajo razvoj visokokakovostnega virtualnega sodelovalnega učenja kot sestavnega dela poučevanja, učenja in raziskovanja za spodbujanje in pospeševanje vključujočega in na študente osredotočenega transnacionalnega sodelovanja, ki dopolnjuje osebne stike, ter zlasti:
(a)podpirajo visokošolske institucije pri razvoju virtualnih sodelovalnih spletnih modelov mednarodnega učenja kot sestavnega dela hibridnega izobraževanja, tudi z zavezanostjo vodstva, strateškim načrtovanjem, intenzivnim in internacionaliziranim pedagoškim usposabljanjem in podpornimi storitvami ter ustreznim financiranjem;
(b)pri ocenjevanju poklicnih poti ovrednotijo in priznajo čas, ki so ga akademiki porabili za razvoj novih inovativnih pedagoških praks v okviru transnacionalnega sodelovanja;
(c)podpirajo zavezništva Evropske univerze in podobne modele institucionaliziranega sodelovanja pri njihovih prizadevanjih za združevanje strokovnega znanja in virov za razvoj in izvajanje skupnih digitalnih strategij in skupne interoperabilne infrastrukture informacijske tehnologije, na primer z zagotavljanjem vzajemnega dostopa do spletnih učnih in raziskovalnih okolij, sistemov za upravljanje učenja, digitalnih knjižnic ali platform množičnih odprtih spletnih tečajev (MOOC), storitev usposabljanja in podpore, nemotenega dostopa do najdljivih, dostopnih, interoperabilnih in ponovno uporabljivih podatkov ter drugih interoperabilnih storitev;
(d)podpirajo preizkušanje in testiranje odprtokodnih rešitev za premagovanje skupnih izzivov ter tako prispevajo k interoperabilnosti, digitalni pripravljenosti, podatkovni suverenosti in odgovornosti sistemov visokošolskega izobraževanja;
9.podpirajo visokošolske institucije pri razvoju interdisciplinarnih skupnih transnacionalnih izobraževalnih dejavnosti na vseh ravneh (kratki cikli, dodiplomski, magistrski in doktorski študij):
(a)omogočijo in olajšajo transnacionalne pristope, ki temeljijo na izzivih, pri katerih učeči se iz različnih disciplin, kultur in držav sodelujejo z raziskovalci, podjetji, mesti, regijami, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi pri iskanju ustvarjalnih in inovativnih rešitev za globalne izzive;
(b)spodbujajo zagotavljanje visokokakovostnih možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar, da se olajšata izpopolnjevanje in prekvalifikacija, s poudarkom na področjih, na katerih je povpraševanje največje;
10.visokošolske institucije spodbujajo, da učeče se, akademike in raziskovalce bolj vključijo v upravljanje visokošolskih institucionalnih struktur transnacionalnega sodelovanja, pri tem pa še zlasti
(a)visokošolske institucije spodbujajo, da v svojih strukturah upravljanja upoštevajo vse bolj raznovrstno ozadje učečih se in osebja ter različne zaposlitvene in izobraževalne izkušnje v skladu z načeli vključevanja in enakosti;
(b)podpirajo krepitev zmogljivosti za močno in učinkovito vodenje kot pomembno gonilo celovitega institucionalnega transnacionalnega sodelovanja;
(c)spodbujajo uravnoteženo zastopanost spolov v strukturah upravljanja;
(d)zagotovijo možnosti za vzajemno in primerjalno učenje za spodbujanje in podpiranje pobud, s katerimi lahko visokošolske institucije izmenjujejo izkušnje ter sodelujejo pri vzajemnem učenju in izmenjavi znanja.
Državam članicam se priporoča, naj čim prej izvedejo to priporočilo in Komisiji do [vstaviti datum 6 mesecev po sprejetju s strani Sveta] predložijo akcijski načrt, v katerem bodo opredeljeni ustrezni ukrepi, ki jih bodo sprejele na nacionalni ravni za podporo uresničevanju ciljev tega priporočila do leta 2025, kar je ključno za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora.
KOMISIJO POZIVA, NAJ:
11.vzporedno z analizo študij, ki se izvajajo, in drugim pripravljalnim delom podpira države članice in visokošolske institucije pri poskusni uporabi obstoječih evropskih instrumentov kot koraku k pripravi pravnega statuta za zavezništva visokošolskih institucij do sredine leta 2024. Tak statut bi olajšal globlje, dolgoročno in prožno transnacionalno sodelovanje ter omogočil in olajšal souporabo zmogljivosti in podatkov, izmenjavo osebja in izvajanje skupnih programov, da bi se na ravni zavezništva podeljevale skupne diplome, vključno s skupno evropsko diplomo;
(a)kot prvi korak naj v okviru programa Erasmus+ od leta 2022 zagotavlja finančno podporo tistim zavezništvom visokošolskih institucij, ki želijo v obliki pilotnega projekta preizkusiti izvajanje obstoječih evropskih instrumentov 36 ;
12.v tesnem sodelovanju z državami članicami, visokošolskimi institucijami, študentskimi organizacijami in deležniki prouči možnosti in potrebne ukrepe za vzpostavitev skupne evropske diplome do sredine leta 2024. Skupna evropska diploma, ki bi se podeljevala na nacionalni ravni, bi potrjevala učne izide, dosežene v okviru transnacionalnega sodelovanja več institucij, na primer v okviru zavezništev Evropske univerze, in bi temeljila na skupnem sklopu evropskih meril. Evropska diploma bi se morala enostavno izdati, shraniti, deliti, preveriti in avtenticirati, poleg tega bi jo morali priznavati po vsej EU;
(a)od leta 2022 v okviru programa Erasmus+ izvede prve korake k skupni evropski diplomi, vključno z zbiranjem izkušenj za oblikovanje evropskih meril za podelitev znaka evropska diploma kot prvega koraka. Tak znak bi se izdajal kot dopolnilno potrdilo h kvalifikaciji študentov, ki diplomirajo iz skupnih programov, ki se izvajajo v okviru transnacionalnega sodelovanja med več visokošolskimi institucijami;
13.si prizadeva za nadaljnji razvoj pobude Evropske univerze prek programa Erasmus+ v sinergiji s programom Obzorje Evropa in drugimi programi EU kot najbolj ambicioznega in strateškega ukrepa transnacionalnega sodelovanja med vsemi drugimi možnostmi transnacionalnega sodelovanja v okviru programa Erasmus+. Od leta 2022 naj na podlagi konkurenčnega in kvalitativnega razpisa zagotovi večje in trajnostno financiranje uspešnih obstoječih zavezništev Evropske univerze ter omogoči vzpostavitev novih. V okviru vmesnega pregleda programov večletnega finančnega okvira naj pripravi naložbeni načrt, ki bo upošteval regionalno, nacionalno in evropsko financiranje, za predložitev predlogov do leta 2024;
14.podpre izvajanje pobude za evropsko študentsko izkaznico, zlasti digitalizacijo poslovnih procesov, ki vključujejo številne podpisnike in izmenjavo podatkov, da se zmanjša upravno breme pri upravljanju mobilnosti in izmenjav študentov in osebja v okviru transnacionalnih partnerstev visokošolskih institucij.
Komisija je pozvana, naj v sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi deležniki oceni in ovrednoti napredek, dosežen pri akcijskih načrtih držav članic za izvajanje tega priporočila, ter uporabo tega priporočila v okviru izvajanja strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše, in sicer prek ustreznih okvirov Unije za spremljanje in poročanje, ter o tem poroča Svetu v petih letih od datuma sprejetja priporočila.
V Strasbourgu,
Za Svet
predsednik