„15a

Kljub temu mora pomoč na podlagi člena 107(2)(b) PDEU nadomestiti škodo, ki jo je neposredno povzročil izbruh COVID-19, na primer škodo, nastalo neposredno zaradi omejevalnih ukrepov, ki so upravičencu pravno ali dejansko preprečili opravljanje gospodarske dejavnosti ali posebnega in ločljivega dela njegove dejavnosti (*1).

„15b

Člen 107(2)(b) PDEU zahteva tudi, da ni prekomernega nadomestila. Povrne se lahko samo škoda, ki izhaja neposredno iz omejevalnih ukrepov, pri čemer je treba opraviti natančno oceno take škode. Zato je pomembno dokazati, da pomoč krije le škodo, ki jo je neposredno povzročil ukrep, in sicer do višine dobička, ki bi ga upravičenec z delom svoje dejavnosti, ki je omejena, lahko verodostojno ustvaril, če ukrepa ne bi bilo. Pri izračunu škode, ki jo je mogoče pripisati omejevalnemu ukrepu, ki se lahko povrne v skladu s členom 107(2)(b) PDEU, glede na dolgotrajno krizo ni mogoče upoštevati gospodarskih učinkov upadanja povpraševanja ali obiskanosti zaradi manjšega skupnega povpraševanja, zaradi večje nepripravljenosti strank, da bi se zbirale na javnih mestih, prevoznih sredstvih ali drugih krajih, ali zaradi splošno veljavnih omejitev zmogljivosti, ukrepov omejevanja socialnih stikov itd.“;

„a.

skupna pomoč ne presega 1,8 milijona EUR na podjetje (*4). Pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva, posojila in lastniški kapital, če je skupna nominalna vrednost takih ukrepov nižja od skupne zgornje meje 1,8 milijona EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

„d.

pomoč se lahko odobri najkasneje 31. decembra 2021 (*5);

„e.

pomoč, odobrena podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (*6), je pogojena s tem, da se ne prenese delno ali v celoti na primarne proizvajalce, in ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov, ki so jih zadevna podjetja dala na trg ali ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev, razen če v slednjem primeru proizvodi niso bili dani na trg ali pa so jih zadevna podjetja uporabila za neživilske namene, kot je destilacija, metanizacija ali kompostiranje.

„a.

skupna pomoč ne presega 270 000 EUR na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture (*7), ali 225 000 EUR na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (*8)  (*9); pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva, posojila in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne presega skupne zgornje meje 270 000 EUR ali 225 000 EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

„23a.

Kadar je podjetje dejavno v več sektorjih, za katere veljajo različni najvišji zneski v skladu s točkama 22(a) in 23(a), zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločevanjem računov, zagotovi, da se za vsako od teh dejavnosti spoštuje ustrezna zgornja meja in da ni presežen najvišji skupni znesek 1,8 milijona EUR na podjetje. Če je podjetje dejavno v sektorjih iz točke 23(a), najvišji skupni znesek ne bi smel preseči 270 000 EUR na podjetje.“;

„23b.

Ukrepi, odobreni v skladu s tem sporočilom v obliki vračljivih predplačil, jamstev, posojil ali drugih vračljivih instrumentov, se lahko pretvorijo v druge oblike pomoči, kot so nepovratna sredstva, če se pretvorba izvede najpozneje do 31. decembra 2022 in če so izpolnjeni pogoji iz tega oddelka.“;

„24.

Da se podjetjem, ki se soočajo z nenadnim pomanjkanjem likvidnosti, zagotovi dostop do nje, so lahko v trenutnih okoliščinah državna jamstva za posojila (*10) za omejeno obdobje in znesek posojila primerna, potrebna in ciljno usmerjena rešitev.

„c.

jamstvo se odobri najpozneje do 31. decembra 2021;“;

„d.

za posojila, ki zapadejo po 31. decembru 2021, skupni znesek posojila na upravičenca ne presega:“;

„e.

pri posojilih, ki zapadejo do 31. decembra 2021, je lahko znesek glavnice posojila višji od zneska iz točke 25(d), če država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljitev ter če država članica še naprej zagotavlja sorazmernost pomoči in jo lahko dokaže Komisiji;“;

„25b.

Jamstva za novoizdane dolžniške instrumente, ki so v primeru postopka zaradi insolventnosti podrejeni navadnim nadrejenim upnikom, se lahko odobrijo z jamstvenimi premijami, ki so vsaj enake jamstvenim premijam iz preglednice v točki 25(a), ki se jim pri velikih podjetjih prišteje 200 bazičnih točk, pri MSP pa 150 bazičnih točk. Za taka jamstva za dolžniške instrumente se uporablja alternativna možnost iz točke 25(b). Spoštovati je treba tudi točko 25(c), točko 25(f)(i) in (iii), točki 25(g) in 25(h) ter točko 25(h)a. (*11) Znesek zajamčenega podrejenega dolga ne presega nobene od naslednjih zgornjih mej: (*12)

„a.

posojila se lahko odobrijo po znižanih obrestnih merah, ki so vsaj enake izhodiščni obrestni meri (1-letna obrestna mera IBOR ali ekvivalent, kot ga je objavila Komisija (*13)), veljavni 1. januarja 2020 ali v trenutku priglasitve, plus marže za kreditno tveganje, določene v preglednici spodaj (*14):

„c.

posojilne pogodbe so podpisane najpozneje do 31. decembra 2021 in so omejene na največ šest let, razen če se prilagodijo v skladu s točko 27(b);“;

„d.

za posojila, ki zapadejo po 31. decembru 2021, skupni znesek posojila na upravičenca ne presega:“;

„e.

pri posojilih, ki zapadejo do 31. decembra 2021, je lahko znesek glavnice posojila višji od zneska iz točke 27(d), če država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljitev ter če država članica še naprej zagotavlja sorazmernost pomoči in jo lahko dokaže Komisiji;“;

„27a.

Dolžniški instrumenti, ki so v primeru postopka zaradi insolventnosti podrejeni navadnim nadrejenim upnikom, se lahko odobrijo po znižanih obrestnih merah, ki so vsaj enake izhodiščni obrestni meri in maržam za kreditno tveganje iz preglednice v točki 27(a), ki se jim pri velikih podjetjih prišteje 200 bazičnih točk, pri MSP pa 150 bazičnih točk. Za take dolžniške instrumente se uporablja alternativna možnost iz točke 27(b). Spoštovati je treba tudi točke 27(c), 27(f) in 27(g) ter točko 27(g)a. Če znesek podrejenega dolga presega obe naslednji zgornji meji (*15), se združljivost instrumenta z notranjim trgom določi v skladu z oddelkom 3.11:

„33.

V zvezi s tem Komisija meni, da so vsa trgovinska in politična tveganja, povezana z izvozom v države iz Priloge k sporočilu Komisije o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov, začasno netržna do 31. decembra 2021.“;

„a.

pomoč se odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil ali davčnih ugodnosti do 31. decembra 2021;“;

„b.

pomoč se odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih ugodnosti ali vračljivih predplačil do 31. decembra 2021;“;

„b.

pomoč se odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih ugodnosti ali vračljivih predplačil do 31. decembra 2021;“;

„41.

Komisija bo štela, da so sheme pomoči, sestavljene iz začasnih odlogov plačila davkov ali prispevkov za socialno varnost, ki se uporabljajo za podjetja (vključno s samozaposlenimi) v določenih sektorjih ali regijah ali za podjetja določene velikosti, ki jih je izbruh COVID-19 še posebej prizadel, združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. To velja tudi za predvidene ukrepe v zvezi z davčnimi obveznostmi in obveznostmi na področju socialne varnosti, katerih namen je omiliti likvidnostne omejitve, s katerimi se soočajo upravičenci, kot so med drugim odlogi obročnih plačil, lažji dostop do načrtov plačil davčnega dolga in odobritev brezobrestnih obdobij, začasna prekinitev izterjave davčnega dolga ter hitrejše vračilo davka. Pomoč se odobri pred 31. decembrom 2021, rok za odlog pa je najpozneje 31. decembra 2022.“;

„c.

posamezna pomoč v okviru sheme plačnih subvencij se odobri najpozneje do 31. decembra 2021, in sicer za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovnih dejavnosti, ki je posledica izbruha COVID-19 (oziroma za samozaposlene osebe, na katerih poslovno dejavnost je negativno vplival izbruh COVID-19), in pod pogojem, da upravičeno osebje ohrani stalno zaposlitev za celotno obdobje, za katero se odobri pomoč (oziroma pod pogojem, da se zadevna poslovna dejavnost samozaposlene osebe ohrani v celotnem obdobju, za katero se dodeli pomoč);“;

„d.

mesečna plačna subvencija ne presega 80 % mesečne bruto plače (vključno s prispevki delodajalca za socialno varnost) upravičenega osebja (oziroma 80 % povprečnega mesečnega dohodka samozaposlene osebe, ki je enakovreden plači). Države članice lahko zlasti v interesu kategorij zaposlenih z nizkimi plačami sporočijo tudi alternativne metode izračuna intenzivnosti pomoči, kot je uporaba nacionalne povprečne plače, minimalne plače ali stroškov mesečne bruto plače zadevnih zaposlenih (oziroma mesečnega dohodka samozaposlene osebe, ki je enakovreden plači) pred izbruhom COVID-19, če se ohrani sorazmernost pomoči;“;

„48.

Ukrepi dokapitalizacije zaradi COVID-19 se odobrijo najpozneje do 31. decembra 2021.“;

„a.

pomoč se dodeli najpozneje do 31. decembra 2021 in zajema nekrite fiksne stroške, nastale v obdobju med 1. marcem 2020 in 31. decembrom 2021, vključno s takimi stroški, ki so nastali v delu navedenega obdobja (v nadaljnjem besedilu: upravičeno obdobje);“;

„d.

skupna pomoč ne presega 10 milijonov EUR na podjetje. Pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva, posojila in lastniški kapital, če je skupna nominalna vrednost takih ukrepov nižja od skupne zgornje meje 10 milijonov EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;“;

„88.

„Razen v primeru pomoči, odobrene v okviru oddelkov 3.9, 3.10 in 3.11, morajo države članice relevantne informacije o vsaki posamezni pomoči, ki presega 100 000 EUR (*16) in se odobri na podlagi tega sporočila oziroma ki presega 10 000 EUR (*17) v primarnem kmetijskem in ribiškem sektorju, objaviti na izčrpnem spletišču o državni pomoči ali v okviru orodja IT Komisije (*18) v 12 mesecih od odobritve pomoči. Države članice morajo relevantne informacije (*19) o vsaki posamezni dokapitalizaciji, ki se odobri na podlagi oddelka 3.11, objaviti na izčrpnem spletišču o državni pomoči ali v okviru orodja IT Komisije v treh mesecih po dokapitalizaciji. Vključi se nominalna vrednost dokapitalizacije na upravičenca.

„90.

Države članice morajo do 31. decembra 2021 Komisiji predložiti seznam ukrepov, ki so jih sprejele na podlagi shem, odobrenih na podlagi tega sporočila.“;

„93.

Komisija to sporočilo uporablja od 19. marca 2020 ob upoštevanju gospodarskih učinkov izbruha COVID-19, ki so zahtevali takojšnje ukrepanje. To sporočilo je upravičeno zaradi trenutnih izjemnih okoliščin in se ne bo uporabljalo po 31. decembru 2021. Komisija bo vse oddelke tega sporočila pregledala pred 31. decembrom 2021 na podlagi pomembnih pomislekov glede konkurence ali gospodarstva. Kjer je koristno, lahko Komisija zagotovi tudi dodatna pojasnila o svojem pristopu do posameznih vprašanj.“

—

Priloga k sporočilu Komisije o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov se nadomesti z naslednjim: