EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.7.2021

COM(2021) 398 final

2021/0216(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Ciper

{SWD(2021) 196 final}

2021/0216 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Ciper

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Cipra, kar je še prispevalo k izzivom, ki so obstajali pred pandemijo. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Cipra znašal 81 % povprečja EU. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2021 se je realni BDP Cipra v letu 2020 zmanjšal za 5,1 %, v obdobju 2020–2021 pa naj bi se skupno zmanjšal za 2,1 %. Že dlje prisotni vidiki, ki vplivajo na srednjeročno gospodarsko uspešnost, vključujejo model rasti, ki se opira na razmeroma malo virov rasti, in visoko raven zasebnega, javnega in zunanjega dolga ter ranljivost finančnega sektorja.

(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Ciper naslovil priporočila. Priporočil je zlasti, naj se učinkovito odzove na pandemijo, ohrani gospodarstvo in podpre okrevanje, ki bo sledilo. Kadar gospodarske razmere to omogočajo, je Svet Cipru priporočil, naj izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Poleg tega je Svet priporočil, naj okrepi odpornost in zmogljivost zdravstvenega sistema, da zagotovi kakovostne in cenovno dostopne storitve, vključno z izboljšanjem delovnih pogojev zdravstvenih delavcev, ter da se zagotovi, da nacionalni zdravstveni sistem začne delovati leta 2020, kot je bilo načrtovano, in ohrani njegovo dolgoročno vzdržnost. Svet je Cipru priporočil tudi, naj zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in dostop do socialne zaščite za vse, okrepi javne službe za zaposlovanje, okrepi podporo za ozaveščanje in aktivacijo mladih, spodbuja prožne ureditve dela, izboljša ustreznost izobraževanja in usposabljanja na trgu dela, izvede reformo sistema izobraževanja in usposabljanja, vključno z ocenjevanjem učiteljev, ter poveča vključenost delodajalcev v poklicno izobraževanje in usposabljanje in udeležbo učečih oseb v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter dostop do cenovno dostopne vzgoje in varstva predšolskih otrok. Svet je Cipru poleg tega priporočil, naj zagotovi zadosten dostop do financiranja in likvidnosti, zlasti za mala in srednja podjetja, sprejme zakonodajo za poenostavitev postopkov za strateške vlagatelje za pridobitev potrebnih dovoljenj in licenc, nadaljuje z izvajanjem privatizacijskih projektov, da prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju ter usmeri naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, ravnanje z odpadki in upravljanje voda, trajnostni promet, digitalizacijo ter raziskave in inovacije. Poleg tega je Svet Ciper pozval, naj okrepi ukrepe za obravnavo značilnosti davčnega sistema, ki posameznikom in multinacionalnim družbam omogočajo agresivno davčno načrtovanje, zlasti s plačili v tujino. Cipru je svetoval tudi, naj izboljša učinkovitost in kakovost, vključno z digitalizacijo, (i) pravosodnega sistema, vključno z delovanjem upravnega sodstva, spremembo civilnih postopkov in povečanjem specializacije sodišč, ter (ii) javnega sektorja, vključno z delovanjem javne uprave ter upravljanja subjektov v državni lasti in lokalnih upravnih organov, ter sprejme ukrepe za okrepitev sodnega izvrševanja terjatev in zagotovi zanesljive, varne in hitre sisteme za izdajo in prenos listin o lastništvu in nepremičninskih pravic. Svet je Ciper poleg tega pozval, naj pospeši zmanjševanje obsega nedonosnih posojil, vključno z vzpostavitvijo učinkovite strukture upravljanja družbe za upravljanje premoženja v državni lasti, sprejetjem ukrepov za izboljšanje plačilne discipline in okrepitvijo nadzora nad družbami, ki pridobivajo posojila, ter v nebančnem finančnem sektorju, vključno s popolno integracijo nadzornikov zavarovalnih in pokojninskih skladov. Poleg tega je Svet Ciper pozval tudi, naj pospeši protikorupcijske reforme, zaščiti neodvisnost tožilstva in poveča zmogljivost kazenskega pregona. Po oceni napredka pri izvajanju navedenih priporočil za posamezne države ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost je Komisija ugotovila, da je bilo priporočilo o sprejetju vseh potrebnih ukrepov za učinkovito zajezitev pandemije, ohranjanje gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo, izvedeno v celoti.

(3)Komisija je 2. junija 2021 objavila poglobljeni pregled za Ciper v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 2 . Komisija je v analizi ugotovila, da na Cipru obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zlasti v zvezi z visokim zunanjim, javnim in zasebnim dolgom ter še vedno visokimi nedonosnimi posojili, pa tudi z znatnim primanjkljajem na tekočem računu.

(4)[Svet je v priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja državam članicam euroobmočja priporočil, naj ukrepajo, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi med drugim zagotovile naravnanost politike, ki podpira okrevanje, ter dodatno izboljšale konvergenco, odpornost ter trajnostno in vključujočo rast. Svet je v priporočilu priporočil tudi, naj se okrepijo nacionalni institucionalni okviri, zagotovi makrofinančna stabilnost, dokonča EMU ter okrepi mednarodna vloga eura.] [Če priporočilo Sveta ne bo sprejeto do sprejetja tega izvedbenega sklepa Sveta, se ta uvodna izjava izbriše.]

(5)Ciper je 17. maja 2021 Komisiji predložil nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Prevzemanje odgovornosti za načrte za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni je temelj za njihovo uspešno izvajanje in trajen učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 navedene uredbe ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(6)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta EU za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 3 , da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Spodbujati bi morali ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(7)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja za naložbe in reforme po vsej Uniji. Z usklajenim hkratnim izvajanjem reform in naložb ter izvajanjem čezmejnih projektov se bodo te reforme in naložbe vzajemno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po vsej Uniji. Zato naj bi bila približno tretjina učinka mehanizma na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah posledica prelivanja iz drugih držav članic.

Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(8)V skladu s členom 19(3)(a) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.1 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(9)Načrt za okrevanje in odpornost sestavlja širok in uravnotežen sklop reform in naložb, ki podpira obravnavo glavnih političnih izzivov ciprske družbe in gospodarstva, hkrati pa se ustrezno odziva na posledice pandemije COVID-19. Načrt je zasnovan v skladu s splošnim ciljem okrepitve odpornosti gospodarstva in potenciala države za gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostno dolgoročno rast in blaginjo. Načrt se osredotoča na pet osi prednostnih politk: zdravstvo in civilna zaščita; prehod na zeleno gospodarstvo; odpornost in konkurenčnost gospodarstva; digitalna preobrazba; ter trg dela, socialna zaščita, izobrazba in človeški kapital. V načrtu je jasno obrazloženo, kako posamezna os politike prispeva k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241. To prispeva k zagotavljanju, da se vsak steber obravnava celovito in usklajeno.

(10)Namen načrta je prispevati k spopadanju s ključnimi izzivi, povezanimi z zelenim prehodom, vključno z visokimi emisijami toplogrednih plinov, vrzelmi v ravnanju z odpadki in gospodarjenju z vodo ter potrebo po zaščiti biotske raznovrstnosti in prostoživečih vrst. Ukrepi v zvezi s tem vključujejo uvedbo okoljske dajatve, reformo trga z električno energijo, ki jo spremlja spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, prenovo stavbnega fonda za izboljšanje energijske učinkovitosti, okolju prijaznejši vozni park, zaščito pred gozdnimi požari, varstvo morskega ekosistema in pametno gospodarjenje z vodo. Načrt vključuje tudi ukrepe, katerih cilj je prispevati k digitalni preobrazbi s poudarkom na povezljivosti in rešitvah e-uprave, ter vključuje vprašanja digitalizacije v ukrepe na drugih področjih, kot je reforma pravosodja, zdravstva ter sistemov izobraževanja in usposabljanja. Digitalizacijo podjetij, zlasti malih in srednjih, podpirajo neposredni ukrepi, katerih cilj je povečanje njihove produktivnosti in konkurenčnosti. Pričakuje se, da bo pametna, trajnostna in vključujoča rast spodbujena tudi z ukrepi za izboljšanje dostopa podjetij do financiranja, ciljno usmerjenimi reformami in naložbami na področju raziskav in inovacij, reformo izobraževanja, ki bo prispevala k obravnavi kakovosti rezultatov izobraževanja in potrebe po zmanjšanju socialno-ekonomskih razlik, ter podporo za čistejšo mešanico energijskih virov in manjši ogljični odtis gospodarstva na pošten in vključujoč način. Vzporedno je cilj komponente za finančno in fiskalno stabilnost krepitev trdnosti bančnega sektorja, izboljšanje delovanja insolvenčnega okvira in preprečevanje visokega zasebnega dolga, pa tudi učinkovitejši in pravičnejši davčni sistem, s čimer bi se izboljšala odpornost gospodarstva. Načrt prispeva tudi k reševanju izzivov ciprskega gospodarstva v zvezi s konkurenčnostjo, produktivnostjo in potrebo po diverzifikaciji modela rasti z reformami in naložbami v agroživilski sektor, lahki predelovalni sektor, trajnostni turizem in krožno gospodarstvo.

(11)Načrt prispeva k povečanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije ter konvergenci Cipra z Unijo prek ukrepov za izboljšanje dostopa, odpornosti in kakovosti sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, prenovo socialne infrastrukture, boj proti energetski revščini, ustvarjanje enakopravnejšega dostopa do digitalnih infrastruktur ter okrepitev zaposlitvene in socialne podpore najbolj ranljivim skupinam. Nekateri od teh ukrepov bi morali prispevati tudi k zdravstveni, gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti, delovati pa bi morali v sinergiji z drugimi ciljno usmerjenimi reformami in naložbami, kot so zapolnjevanje vrzeli v sistemu socialne zaščite, zmanjševanje neskladja v znanju in spretnostih na trgu dela s pobudami za izpopolnjevanje in preusposabljanje ter svetovanjem, pa tudi modernizacija in digitalizacija javne uprave in storitev, vključno s šolami in zdravstvenimi ustanovami. Pomembno vlogo v načrtu imajo tudi politike za naslednjo generacijo, otroke in mladino, ki zajemajo modernizacijo in izboljšanje sistema izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh, dostopnejšo vzgojo in varstvo predšolskih otrok, boljše ozaveščanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter podporo na vseh ravneh za razvoj znanj in spretnosti, pomembnih za digitalni in zeleni prehod.

Obravnavanje vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države

(12)V skladu s členom 19(3)(b) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.2 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na Ciper, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

(13)Načrt vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkoviti obravnavi vseh ali znatnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države, ki jih je Svet naslovil na Ciper v evropskem semestru leta 2019 in 2020. Z obravnavanjem navedenih izzivov se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval tudi k odpravi čezmernih makroekonomskih neravnotežij 4 , s katerimi se sooča Ciper, zlasti v zvezi z visokim zunanjim, javnim in zasebnim dolgom ter še vedno visokimi nedonosnimi posojili, pa tudi z znatnim primanjkljajem na tekočem računu.

(14)Pričakuje se, da bosta širitev zelo visokozmogljivih omrežij na manj pokritih območjih in izgradnja kabelskih sistemov, ki bodo pripravljeni na gigabitno zmogljivost, izboljšali internetno povezljivost na Cipru in spodbudili njeno uporabo. Pričakuje se tudi, da bosta digitalizacija upravnih storitev in uvedba e-pravosodja, e-zdravja in pametnih mest pripomogli k digitalnemu prehodu. Poleg tega se pričakuje, da bo načrt z uvedbo novega okvira za zapolnitev prostih delovnih mest v javnih službah in za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih izboljšal učinkovitost javne uprave s krepitvijo strateške vloge kadrovskega oddelka in zmogljivosti uprav resornih ministrstev za boljše izvajanje politik javne uprave in kadrovskih funkcij. Pričakuje se, da se bo z uvedbo novega pravnega okvira za lokalne upravne organe izboljšalo njihovo delovanje. Poleg tega se pričakuje, da bo ustanovitev protikorupcijskega organa pripomogla k učinkovitejšemu boju proti korupciji, kar bi moralo prispevati tudi k preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti v uporabi javnih sredstev. Načrt vključuje ukrepe, ki naj bi obravnavali značilnosti ciprskega davčnega sistema, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, zlasti s strani multinacionalnih družb, vključno z uvedbo davčnih odtegljajev za izplačevanje dividend, licenčnin in obresti v tujino.

(15)Vzpostavitev nacionalnega sistema za spremljanje diplomantov in posodobitev učnih načrtov srednjih šol za izboljšanje digitalne pismenosti, mehkih veščin in podjetniških spretnosti ter več programov usposabljanja za izboljšanje digitalnih, zelenih, modrih in podjetniških znanj in spretnosti v različnih skupinah prebivalstva naj bi izboljšali kakovost izobraževanja in usposabljanja ter njegovo ustreznost za trg dela. Poleg tega naj bi digitalizacija sistema spodbud za zaposlovanje in razvoj sistema upravljanja uspešnosti javnih služb za zaposlovanje izboljšala učinkovitost delovanja in kakovost storitev. Zagotavljanje svetovanja in usmerjanja ter shema spodbud za zaposlovanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, naj bi okrepila podporo za ozaveščanje in aktivacijo mladih. Pričakuje se, da se bo sistem izobraževanja in usposabljanja izboljšal z novim sistemom ocenjevanja učiteljev in šol, izvajanjem nacionalnega akcijskega načrta za odpravo neskladja v znanju in spretnostih, podaljšanjem brezplačne obvezne predšolske vzgoje in izobraževanja od četrtega leta starosti in izgradnjo dveh vzorčnih tehniških šol, kar naj bi še dodatno okrepilo poklicno izobraževanje in usposabljanje. Poleg tega se pričakuje, da bodo naložbe v vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter sprejetje nacionalne strategije in akcijskega načrta izboljšali kakovost in cenovno dostopnost vzgoje in varstva predšolskih otrok. Načrt predvideva tudi zakon za urejanje prožnih ureditev dela v obliki dela na daljavo in razširitev socialne zaščite za samozaposlene in delavce v novih oblikah zaposlitve v skladu z ustreznimi priporočili za posamezne države. Izvajanje načrta naj bi okrepilo zmogljivost, kakovost in odpornost zdravstvenih sistemov in sistemov civilne zaščite, in sicer z ukrepi, ki so namenjeni nadgradnji opreme in vzpostavitvi namenskih informacijskih sistemov, pa tudi spodbujanju naložb v komunikacijske sisteme in e-zdravje. Predvideni sta tudi širitev in izgradnja dodatnih specializiranih enot za oskrbo.

(16)Pričakuje se, da bosta ustanovitev nacionalne spodbujevalne agencije ter uvedba programov in shem financiranja izboljšali dostop do financiranja in likvidnosti, zlasti za mala in srednja podjetja. Pričakuje se, da bodo sheme nepovratnih sredstev za raziskave in inovacije ter ustanovitev osrednje pisarne za prenos znanja povečale naložbe v raziskave in inovacije.

(17)Načrt za okrevanje in odpornost zajema ukrepe, ki naj bi prispevali k zelenemu prehodu. Načrt spodbuja čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije z različnimi ukrepi, ki vključujejo okoljsko dajatev, odprtje trga z električno energijo, podporo za zelene naložbe in projekte za energijsko prenovo stavbnega fonda ter druge infrastrukture. Načrt vključuje tudi ukrepe za krepitev zaščite pred gozdnimi požari in varstva morskega ekosistema. Ukrepi v zvezi z ravnanjem z odpadki in gospodarjenjem z vodo so namenjeni zmanjšanju izgub vode, nadgradnji obstoječe infrastrukture in sistemov za gospodarjenje z vodo. Poleg tega so za spodbujanje trajnostnega prometa predvidene naložbe v brezemisijska ali nizkoemisijska vozila ter v digitalizacijo prometnega sektorja.

(18)Cilj načrta je zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju v zvezi z nedonosnimi posojili iz preteklosti, in sicer z namenskim akcijskim načrtom in z ukrepi za izboljšanje delovnega okolja za pridobitelje kreditov in skrbnike kreditov. Kar zadeva visok zasebni dolg in plačilno disciplino, načrt predlaga boljše spremljanje dolgov, izboljšanje delovanja insolvenčnega okvira in strategijo za boj proti finančni nepismenosti. Pričakuje se, da bo izboljšan nadzor sektorjev zavarovalnih in pokojninskih skladov dosežen s povečanjem razpoložljivih človeških virov in izboljšanjem razpoložljivih nadzornih orodij.

(19)Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo na področje uporabe načrta Cipra za okrevanje in odpornost, ne glede na dejstvo, da se je Ciper v letih 2020 in 2021 na splošno ustrezno in zadostno odzval na takojšnjo potrebo gospodarstva po podpori s fiskalnimi sredstvi v skladu z določbami splošne odstopne klavzule.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(20)V skladu s členom 19(3)(c) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.3 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID‑19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(21)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko po načrtu BDP Cipra do leta 2026 narasel za od 1,1 % do 1,8 % 5 . Načrt vključuje širok nabor naložb v fizični in človeški kapital ter reforme, za katere se pričakuje, da bodo prispevale h gospodarski rasti in povečevanju obsega zaposlovanja. Cilj načrta je pospešiti gospodarsko okrevanje na Cipru in postaviti temelje za dolgoročni model trajnostne rasti. Pričakuje se, da bodo ukrepi, vključeni v načrt, z izboljšanjem potenciala rasti, ustvarjanjem delovnih mest ter povečanjem gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti zmanjšali izpostavljenost države pretresom. Načrt naj bi prispeval tudi k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, med drugim s spodbujanjem politik, ki ustvarjajo enake možnosti za vse otroke in povečujejo zaposlovanje mladih, ter Cipru pomagal pri tem, da postane vključujoča družba z dobrim dostopom do zdravstvenega varstva ter produktivnim in trajnostnim gospodarstvom.

(22)Ciprski načrt obravnava zaposlovanje, izobraževanje, znanja in spretnosti ter socialne izzive, pomembne za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Za spodbujanje enakih možnosti in dostopa do trga dela načrt predlaga reforme za izboljšanje digitalnih in zelenih znanj ter spretnosti, modernizacijo sistema ocenjevanja učiteljev in šol ter odpravo splošnega neskladja v znanju in spretnostih. Predvidene so tudi naložbe za izboljšavo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljanje podpore pri aktivaciji mladih, ki dopolnjujejo ukrepe Evropskega socialnega sklada plus. Ciper je za izboljšanje dinamike trga dela in delovnih pogojev predlagal več ukrepov, vključno z zakonodajnimi, za širšo dostopnost prožnih ureditev dela. Načrt temelji na celostnem pristopu k storitvam in politikam trga dela, kot so javne službe za zaposlovanje in aktivne politike trga dela, v skladu s priporočilom Komisije o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju 6 . Glavna ciljna skupina so mladi, načrt pa vključuje ciljno usmerjeno spodbudo za zaposlovanje, povezano z usposabljanjem. Za izboljšanje socialne zaščite in vključenosti načrt predlaga ukrepe, ki podpirajo deinstitucionalizacijo in storitve dolgotrajne oskrbe.

(23)V načrtu je predstavljen celovit sklop ukrepov za reševanje izzivov na trgu dela in izboljšanje socialne kohezije. Ti ukrepi vključujejo reforme in naložbe v izobraževanje in spretnosti, aktivacijske politike in socialne službe, boj proti neenakosti, modernizacijo trga dela in povečanje socialne vključenosti. Načrt zagotavlja podroben pregled izbranih ukrepov za obravnavo ranljivosti, opredeljenih v pregledu socialnih kazalnikov, na katerem temelji evropski steber socialnih pravic.

(24)Načrt vsebuje reforme javne uprave, katerih cilj je pospešiti digitalizacijo uprave, zmanjšati upravno breme za državljane in podjetja ter dodatno pospešiti načrtovanje in odobritev projektov javnih naložb. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi dolgoročno zagotovili, da bo poslovno okolje bolj naklonjeno naložbam in gospodarstvo bolj konkurenčno, in sicer z zagotavljanjem učinkovitih digitalnih upravnih storitev in omogočanjem dolgoročnih učinkov na povečanje produktivnosti.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(25)V skladu s členom 19(3)(d) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.4 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 7 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(26)Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost Cipra zagotovil, da noben ukrep ne bo bistveno škodoval šestim okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, in sicer: blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, krožnemu gospodarstvu, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Ciper je predložil utemeljitve v skladu s tehničnimi smernicami Evropske komisije za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

(27)Pri nekaterih ukrepih, pri katerih bi morali biti razpisi za zbiranje predlogov ali razpisi za prijavo interesa potrebni za izbiro posebnih projektov v prihodnosti, bi bilo treba spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno, da se z ustreznimi mejniki, povezanimi s temi ukrepi, zagotovi, da pogoji razpisov za zbiranje predlogov ali razpisov za prijavo interesa vsebujejo merila za izključitev, da se prepreči izbor tistih dejavnosti, ki bi lahko okoljskim ciljem bistveno škodovale.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(28)V skladu s členom 19(3)(e) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.5 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 41 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunanih po metodologiji iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.

(29)Kar zadeva prispevek k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Unije do leta 2030, se pričakuje, da bo izvajanje načrta prispevalo k obravnavanju nekaterih ključnih izzivov politike, ki so opredeljeni v priporočilih Komisije za ciprski nacionalni energetski in podnebni načrt. Načrt vključuje reforme v zvezi z uvedbo okoljske dajatve, liberalizacijo trga z električno energijo, spodbujanjem energijske prenove stavb in pospeševanjem električne mobilnosti. Načrt vključuje tudi širok nabor naložb v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije, namenjene gospodinjstvom, podjetjem, občinam in širšemu javnemu sektorju ter nevladnim organizacijam. Načrt vključuje naložbe, povezane z množično uvedbo pametnih števcev, in projekt povezovalnega daljnovoda EuroAsia, ki naj bi pomagal pri proizvodnji električne energije iz čistejših, zlasti obnovljivih virov. Načrt spodbuja tudi zamenjavo konvencionalnih vozil z brezemisijskimi in nizkoemisijskimi, uporabo alternativnih, čistejših goriv in prevoznih sredstev ter uporabo javnega prevoza.

(30)Izvajanje načrta naj bi tudi prispevalo k doseganju ciljev Unije na področju okoljske politike z velikim poudarkom na gospodarjenju z vodo in krožnem gospodarstvu. Načrt vključuje reformo gospodarjenja z vodo ter več medsebojno povezanih naložb, ki se medsebojno krepijo in ki so namenjene modernizaciji gospodarjenja z vodo in povečanju njegove trajnostnosti. Načrt vključuje tudi ukrepe, katerih cilj je krepitev krožnega gospodarstva v turističnem in industrijskem sektorju ter širša uporaba trajnostnih praks pri ravnanju z odpadki, vključno z recikliranjem. Načrt nadalje obravnava izzive v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam s številnimi zaščitnimi in preventivnimi ukrepi na področju zaščite pred gozdnimi požari in poplavami. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je zajeto v ukrepu, ki se osredotoča na zaščito morskega ekosistema pred nevarnostmi.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(31)V skladu s členom 19(3)(f) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.6 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 23 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunano po metodologiji iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241.

(32)Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga Ciper, z znatnim deležem celotnega proračuna in pomembnostjo digitalnih vidikov v večini njegovih komponent močno poudarja digitalni prehod in obravnavo izzivov, ki iz njega izhajajo v vseh sektorjih.

(33)Skoraj vsaka komponenta vključuje ukrepe, ki neposredno podpirajo digitalni prehod ali obravnavajo z njim povezane izzive. Najpomembnejši prispevki izhajajo iz komponent, namenjenih infrastrukturi za povezljivost in digitalizaciji javnega sektorja, sledijo pa mu tri komponente, ki obravnavajo e-pravosodje, fiskalno in finančno stabilnost ter podporo digitalnim spretnostim in znanjem. Zato so ukrepi, povezani z digitalnim prehodom ali obravnavo izzivov, ki izhajajo iz njega, porazdeljeni po celotnem načrtu. Pričakuje se, da bodo prispevali k digitalni preobrazbi več gospodarskih in socialnih sektorjev, kot sta izobraževalni ali zdravstveni sektor, ter obravnavanju izzivov, ki izhajajo iz digitalnega prehoda, specifičnih za posamezno državo.

Trajen učinek

(34)V skladu s členom 19(3)(g) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.7 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Ciper.

(35)Načrt predstavlja vrsto ukrepov, katerih cilj je prispevati k digitalnemu prehodu in obravnavanju nizke ravni digitalnih javnih storitev. Predvideni ukrepi naj bi zagotovili pokritost s fiksnimi in brezžičnimi, tudi mobilnimi, širokopasovnimi povezavami z zelo visoko zmogljivostjo, tj. 5G, za 100 % prebivalstva, ki živi v organiziranih skupnostih, vključno z uvedbo omrežja 5G vzdolž glavnih kopenskih koridorjev, ter splošen in cenovno ugoden dostop do gigabitne povezljivosti na vseh urbanih in podeželskih območjih, vključno s povezljivostjo 5G. Cilj načrta je tudi spodbujanje e-uprave s pomočjo sklopa reform in naložb. Pričakuje se, da bodo digitalni projekti, kot so digitalna preobrazba sodišč, pametna mesta in digitalizacija postopka priprave zakonodaje, v povezavi s projekti za izboljšanje sistema upravljanja, ocenjevanje in zaposlovanje kadrov v javni upravi ter prenovo lokalnih organov, povzročili strukturne in trajne spremembe v delovanju javne uprave in pravosodnega sistema, kar bi moralo izboljšati tudi poslovno okolje. Ključni element načrta v zvezi s strukturnimi spremembami v institucijah je ustanovitev neodvisnega organa za usklajevanje in nadzor ukrepov za boj proti korupciji.

(36)Pričakuje se, da bo izvajanje reform in naložb, predvidenih v ciprskem načrtu, prineslo trajne spremembe v sistemu izobraževanja in usposabljanja ter na trgu dela. Načrt vključuje pomembne reforme izobraževalnega sistema, kot so uvedba novega sistema za ocenjevanje učiteljev in šol, podaljšanje brezplačne obvezne predšolske vzgoje in izobraževanja ter prilagoditev učnih načrtov v visokošolskem in srednješolskem izobraževanju potrebam trga dela. Načrt vsebuje tudi zagotavljanje usposabljanj za krepitev digitalnih spretnosti in znanj študentov ter zaposlenih in brezposelnih oseb. Poleg tega načrt vključuje razvoj celovite nacionalne strategije za odpravo neskladja v znanju in spretnostih ter pripravo nacionalne strategije za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi izboljšali kakovost izobraževanja in usposabljanja za vse starosti, pripomogli k uspešnosti učencev ter izboljšali povezave med izobraževalnim sistemom in trgom dela.

(37)Trajni učinek načrta je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom in drugimi programi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti z vsebinskim obravnavanjem ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.

Spremljanje in izvajanje

(38)V skladu s členom 19(3)(h) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.8 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).

(39)Za centralno spremljanje napredka pri izvajanju je odgovoren odbor za spremljanje, ki mu predseduje generalni direktor Generalnega direktorata za evropske programe, usklajevanje in razvoj (DG EPCD) in se ga udeležujejo generalni direktorji ministrstev in podministrstev, vključenih v načrt. Splošna odgovornost za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost je dodeljena Direktoratu DG EPCD za okrevanje in odpornost, ki je usklajevalni organ. Njegova vloga je usklajevanje izvajanja ukrepov, potrjevanje doseganja mejnikov in ciljev, priprava poročil o napredku in povezovanje s Komisijo, vključno s predložitvijo zahtevkov za plačilo v skladu z Uredbo (EU) 2021/241. Pri tem mu pomagata dva posebna organa za spremljanje, ki potrjujeta doseganje mejnikov in ciljev za ukrepe iz načrta, za katere je potreben poseben prispevek. Za izvajanje različnih naložb in reform v načrtu so odgovorni izvajalski organi. 

(40)Mejniki in cilji ciprskega načrta predstavljajo ustrezen sistem za spremljanje njegovega izvajanja. So dovolj jasni, realistični in celoviti, da zagotavljajo sledljivost in preverjanje njihovega izpolnjevanja, predlagani kazalniki za te mejnike in cilje pa so ustrezni, sprejemljivi in trdni. Mejniki in cilji veljajo tudi za že izvedene ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2021/241. Da se upraviči zahtevek za izplačilo, je potrebno zadovoljivo doseganje teh mejnikov in ciljev v daljšem časovnem obdobju. Mehanizmi preverjanja, zbiranje podatkov in pristojnosti, ki so jih opisali ciprski organi, se zdijo dovolj trdni za zadostno utemeljitev zahtevkov za plačila, ko so mejniki in cilji ocenjeni kot doseženi.

(41)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru instrumenta sporoči in navede v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovega načrta.

Izračun stroškov

(42)V skladu s členom 19(3)(i) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.9 Priloge V k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(43)Za večino ukrepov so predloženi podatki o stroških precej podrobni, metodologija pa je dobro pojasnjena z izračuni, ki jim je mogoče preprosto slediti in ki so podprti z dokazi. Predloženi podatki kažejo, da bi bili stroški skladni z naravo in vrsto predvidenih reform in naložb, kar podpira njihovo verodostojnost. Vendar pa je bil manjši delež stroškov ocenjen kot razumen in verjeten le do srednje mere. Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost so v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmerni s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

Zaščita finančnih interesov

(44)V skladu s členom 19(3)(j) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.10 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa, ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevale dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito finančnih interesov Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 8 .

(45)Sistem nadzora in revizije, ki ga je razvil Ciper, je skladno zasnovan tako, da izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2021/241. Zlasti bi bilo treba do razvoja namenskega informacijskega sistema za spremljanje za upravljanje in spremljanje načrta v skladu s členom 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241 vzpostaviti ustrezen prehodni sistem repozitorija. Prehodni sistem repozitorija ali namenski informacijski sistem za spremljanje bi moral beležiti in hraniti ustrezne podatke v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost, zlasti podatke o doseganju mejnikov in ciljev, podatke o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih v skladu s členom 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241. V skladu s členom 20(5)(e) Uredbe (EU) 2021/241 bi moral Ciper za skladnost s členom 22 navedene uredbe uvesti sistem prehodnega repozitorija ali namenski informacijski sistem za spremljanje z zahtevanimi funkcijami, in sicer bi moral potrditi zaključek njegove izvedbe s predložitvijo prvega zahtevka za plačilo. Namenska revizija sistema bi morala potrditi, da ima zahtevane funkcije v skladu s členom 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241.

(46)Sistem notranjega nadzora temelji na trdnih procesih in strukturah. Vloge in odgovornosti akterjev pri nadzoru in revizijah so jasne, ustrezne nadzorne funkcije so ustrezno ločene in zagotovljena je neodvisnost akterjev, ki izvajajo revizije. Akterji, pristojni za kontrolo, imajo pravna pooblastila in upravno zmogljivost za izvajanje načrtovanih vlog in nalog. Postopki za nadzor in revizijo, opisani v načrtu, so začeli veljati, odgovornosti sodelujočih organov pa so bile določene s sklepom Sveta ministrov o odobritvi načrta. Imenovana revizijska organa sta Revizijski urad Republike Ciper in Služba Republike Ciper za notranjo revizijo. Pooblaščena sta za izvajanje naknadnih revizij, s katerimi preverita, ali izvajalski organi pri uporabi sredstev, zagotovljenih po Uredbi (EU) 2021/241, izvajajo postopke za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov. Poleg tega obstajajo ureditve nadzora na več ravneh, namenjene preprečevanju dvojnega financiranja iz drugih programov Unije in skladnosti z veljavnimi pravili.

Skladnost načrta

(47)V skladu s členom 19(3)(k) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.11 Priloge V k navedeni uredbi načrt v veliki meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(48)Reforme in naložbe, ki jih je Ciper predstavil v svojem načrtu za okrevanje in odpornost, se medsebojno dopolnjujejo. Temeljijo na celovitem načrtu za rast, ki zagotavlja njegovo skladnost za prispevanje k pametnemu, vključujočemu in trajnostnemu prihodnjemu gospodarskemu razvoju. Pet glavnih osi politike iz načrta, tj. „odporen in učinkovit zdravstveni sistem, okrepljena civilna zaščita“, „podnebna nevtralnost, energijska učinkovitost in delež energije iz obnovljivih virov“, „izboljšanje odpornosti in konkurenčnosti gospodarstva“, „na poti k digitalni dobi“ in „trg dela, socialna zaščita, izobraževanje in človeški kapital“, je medsebojno povezanih in se vzajemno krepijo. Vsebujejo ukrepe, povezane z digitalno preobrazbo, ki so ključni dejavniki za zeleni in krožni prehod ciprskega gospodarstva. Načrt zajema tudi reforme, ki krepijo načrtovane naložbe, na primer reforme v sektorju gospodarjenja z vodo in davčno reformo za spodbujanje zelenih naložb in zmanjšanja emisij. Os politike „izboljšanje odpornosti in konkurenčnosti gospodarstva“ vključuje javne naložbe za povečanje konkurenčnosti, podporo produktivnosti in dolgoročne rasti ter ustvarjanje novih delovnih mest, podprte z reformami za izboljšanje institucionalnega okvira in s tem poslovnega okolja. Os politike „trg dela, socialna zaščita, izobraževanje in človeški kapital“ prispeva k omogočanju zelenega in digitalnega prehoda z izboljšanjem sistema izobraževanja in razvijanja znanj in spretnosti na vseh ravneh, s čimer ciprski družbi zagotavlja potrebna znanja in spretnosti ter pravičen digitalni in zeleni prehod, in sicer tako, da daje prednost ustvarjanju trajnostnih delovnih mest, zlasti za mlade, ter naložbam v storitve socialnega varstva, medtem ko je cilj osi politike „odporen in učinkovit zdravstveni sistem, okrepljena civilna zaščita“ splošen dostop do visoko kakovostnih in učinkovitih zdravstvenih storitev, vključno z digitalnimi. Za spodbujanje večje usklajenosti med instrumenti, zlasti s skladi evropske kohezijske politike, se spodbuja teritorialno uravnotežena dodelitev sredstev.

Enakost

(49)Načrt vključuje vrsto ukrepov iz več komponent, za katere se pričakuje, da bodo prispevali k reševanju izzivov na področju enakosti spolov in enakih možnosti za vse. Med posebej pomembnimi ukrepi za to področje so ukrepi, katerih cilj je izboljšanje dostopa do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok ter dolgotrajne oskrbe, pa tudi spodbujanje prožnih ureditev dela, ki olajšujejo aktiviranje na trgu dela za osebe z obveznostmi oskrbe, zlasti za ženske, socialno vključenost in zmanjšanje socialno-ekonomske prikrajšanosti. Obravnavani so tudi izzivi v zvezi s podjetništvom žensk in finančno nepismenostjo starejših žensk. Pričakuje se, da bo podpora mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, koristna za mlade iz ranljivih okolij, vključno z mladimi z migrantskim ozadjem. V celotnem načrtu so upoštevane potrebe oseb z invalidnostjo, vključen pa je tudi kvantitativni cilj za izboljšanje energijske učinkovitosti v gospodinjstvih, v katerih živijo invalidi.

Samoocena varnosti

(50)Načrt vključuje samooceno varnosti naložb v digitalne zmogljivosti in povezljivost. Kar zadeva naložbe v povezljivost, so v načrtu opredeljena ustrezna varnostna vprašanja in z njimi povezana tveganja, opredeljeni pa so tudi blažilni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za vsako od njih na podlagi skupnih objektivnih meril, vključenih v nabor orodij EU za kibernetsko varnost omrežij 5G.

Čezmejni in večdržavni projekti

(51)Ciper je v svoj načrt vključil dva čezmejna projekta, in sicer povezovalni daljnovod za električno energijo in podvodni kabelski sistem za podatkovno povezljivost. Oba projekta imata čezmejni element z Grčijo. Gradnja povezovalnega daljnovoda EuroAsia je namenjena zagotavljanju zanesljive oskrbe in konkurenčnejših veleprodajnih cen električne energije ter omogoča večjo uporabo električne energije iz čistejših, zlasti obnovljivih virov energije, s povezovanjem ciprskega elektroenergetskega omrežja s celinskim sistemom Unije prek grškega omrežja na Kreti. Je del širše naložbe v izgradnjo čezmejnega povezovalnega daljnovoda med Kreto, Ciprom in Izraelom v skupni dolžini 1 208 km. V zvezi s podvodnim kabelskim sistemom je cilj projekta ustvariti visoko zmogljivo hrbtenično internetno povezljivost Cipra prek nove podvodne povezave za podatkovno povezljivost med Ciprom in Grčijo. Pričakuje se, da bo z uvedbo nove ločene hrbtenične povezave med Ciprom in Grčijo podprta povezljivost na Cipru. Pričakuje se tudi, da bo pozitivno vplivala na razpoložljivo zmogljivost in komercialno ponudbo hrbtenične povezljivosti, ki je potrebna za zagotavljanje storitev zelo visokih hitrosti za končne uporabnike. Poleg tega se pričakuje tudi, da bo zagotovila večjo zmogljivost v primerjavi z obstoječim zastarelim kabelskim sistemom.

Postopek posvetovanja

(52)Na podlagi povzetka posvetovalnega postopka, vključenega v načrt, so bila v pripravljalni fazi načrta v skladu z nacionalnim pravnim okvirom opravljena posvetovanja z vsemi zadevnimi deležniki, kot so socialni partnerji, organizacije civilne družbe in mladinske organizacije. Različna ministrstva, vladne službe in lokalni organi so bili v okviru svojih pristojnosti v posvetovanja vključeni že zgodaj in so sodelovali v številnih fazah priprave načrta. Parlament je prejemal redna obvestila o vsebini načrta. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje s ciprskim svetom za gospodarstvo in konkurenčnost, ki je enakovreden nacionalnemu odboru za produktivnost. Po posvetovanju z vsemi zadevnimi deležniki je bil del prvotno načrtovanih reform in naložb prilagojen ali odstranjen iz načrta.

(53)Pričakuje se, da bo tudi v fazi izvajanja načrta potekal proces usklajevanja z vsemi zadevnimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji in civilno družbo. Da bi se zagotovila odgovornost ustreznih akterjev, je nujno vključiti vse lokalne organe in zadevne deležnike, tudi socialne partnerje, v celotno izvajanje naložb in reform, vključenih v načrt.

Pozitivna ocena

(54)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila ciprski načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo v obliki nepovratne finančne podpore.

Finančni prispevek

(55)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Cipra znašajo 1 206 400 000 EUR. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Ciper, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Cipra, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Ciper.

(56)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Ciper posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Ciper dati na voljo znesek za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek.

(57)Poleg tega je Ciper zaprosil za podporo v obliki posojila, da bi podprl dodatne reforme in naložbe. Največji obseg posojila, za katero je zaprosil Ciper, znaša manj kot 6,8 % njegovega bruto nacionalnega dohodka za leto 2019 v tekočih cenah. Znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost je višji od vsote finančnega prispevka, ki je na voljo za Ciper, in zaprošene podpore v obliki posojila.

(58)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 9 . Podpora bi se morala izplačati v obrokih, potem ko bo Ciper zadovoljivo izpolnil ustrezne mejnike in cilje, ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

(59)Ciper je zaprosil za predhodno financiranje v višini 13 % finančnega prispevka in 13 % posojila. Navedeni znesek bi se moral dati Cipru na voljo pod pogojem, da začneta veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241 in posojilna pogodba iz člena 15(2) navedene uredbe, in v skladu z navedenim sporazumom in posojilno pogodbo.

(60)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg tistega iz Uredbe (EU) 2021/241 ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost Cipra na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji ter dodatnimi mejniki in cilji, povezanimi s plačilom posojila, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2
Finančni prispevek

1.Unija da Cipru na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 1 005 946 047 EUR 10 . Znesek v višini 818 213 837 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Ob upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241, pri kateri se za Ciper izračuna znesek, ki je enak ali višji od navedenega zneska, se da na voljo dodaten znesek v višini 187 732 210 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023.

2.Komisija da Cipru na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 130 772 986 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom finančnega prispevka. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov.

4.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Ciper zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. S pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1 je za upravičenost do plačila mejnike in cilje treba doseči najpozneje do 31. avgusta 2026.

Člen 3
Podpora v obliki posojila

1.Unija da Cipru na voljo posojilo v višini največ 200 320 000 EUR.

2.Komisija da Cipru na voljo podporo v obliki posojila v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 26 041 600 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom posojila. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati posojilna pogodba iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedeno pogodbo. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov.

4.Izplačilo obrokov v skladu s posojilno pogodbo je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Ciper zadovoljivo izpolnjuje dodatne mejnike in cilje, ki jih zajema posojilo ter ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Dodatni mejniki in cilji, ki jih zajema posojilo, so upravičeni do plačila, če so doseženi najpozneje do 31. avgusta 2026.

Člen 4
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Republiko Ciper.

V Bruslju,

(1)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)    Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(3)    Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).

(4)    Ta makroekonomska neravnotežja se nanašajo na priporočila, podana v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 v letih 2019 in 2020.

(5)    Navedene simulacije odražajo skupni učinek instrumenta Next Generation EU, ki vključuje tudi financiranje za program ReactEU, ter povečanje financiranja za program Obzorje Evropa, InvestEU, sklad za pravični prehod, razvoj podeželja in rescEU. Taka simulacija ne vključuje morebitnega pozitivnega učinka strukturnih reform, ki je lahko znaten.

(6)    Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 (UL L 80, 8.3.2021, str. 1).

(7)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(8)    Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).

(9)    Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(10)    Ta znesek ustreza dodelitvi finančnih sredstev po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Cipra iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.7.2021

COM(2021) 398 final

PRILOGA

k

predlogu Izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Ciper

{SWD(2021) 196 final}

PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 1.1: Odporen in učinkovit zdravstveni sistem, okrepljena civilna zaščita

Ta komponenta ciprskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv univerzalnega dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva na Cipru ter splošne pripravljenosti in odzivanja civilne zaščite na izredne razmere. Cilj te komponente je okrepiti učinkovitost, dostopnost in splošno odpornost zdravstvenega sektorja v podporo nedavno uvedenemu nacionalnemu zdravstvenemu sistemu z različnimi ukrepi. Ti vključujejo (i) posodobitev in digitalizacijo infrastrukture in opreme zdravstvenega varstva, (ii) okrepitev e-zdravstvenih storitev, (iii) akreditacijo zagotovljenih storitev zdravstvenega varstva ter uvedbo kliničnih protokolov na podlagi dokazov in sistemov za spremljanje kakovosti ter (iv) priložnosti za izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. Njegov namen je tudi okrepiti ciprski sistem civilne zaščite z vzpostavitvijo sodobnega sistema javnega opozarjanja.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države na področju zdravja (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2020 in priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

A.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C1.1R1): nacionalni center za klinične dokaze in izboljšanje kakovosti

Cilj reforme je izboljšati kakovost in vzdržnost zdravstvenega sistema.

V ta namen se ustanovi nacionalni center za klinične dokaze in izboljšanje kakovosti, ki v tesnem sodelovanju z zdravstvenimi delavci in bolniki razvija klinične smernice, protokole in poti za vse ravni oskrbe (primarno, sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo), ki temeljijo na z dokazi podprti medicini, pa tudi postopke spremljanja in vrednotenja, kot so klinične revizije, medsebojni pregledi in inšpekcijski pregledi. Poleg tega se razvije informacijski sistem, ki omogoča izvajanje in spremljanje kliničnih standardov in protokolov ter vključuje platformo za e-učenje. Reforma vključuje usposabljanje zdravstvenih delavcev v zvezi z ustreznimi novo vzpostavljenimi protokoli in postopki.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2 (C1.1R2): oblikovanje elektronske platforme za nadzor porabe antibiotikov zaradi bolnišničnih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo

Cilj reforme je podpreti digitalni prehod zdravstvenega sektorja ter okrepiti učinkovitost in odpornost zdravstvenega sistema.

Vključuje razvoj elektronske platforme za obdelavo podatkov bolnišničnih lekarn (poraba antibiotikov zaradi bolnišničnih okužb), mikrobioloških laboratorijev (odpornost proti antimikrobikom) in bolnišnic (okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo).

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1 (C1.1I1): novi obrati za vzpostavitev transfuzijske ustanove na Cipru in nabava opreme za najnovejšo tehnologijo

Cilj naložbe je okrepiti centralno transfuzijsko ustanovo na Cipru.

Ta ukrep vključuje izgradnjo novih objektov za transfuzijsko ustanovo na Cipru in nabavo opreme za najnovejšo tehnologijo. Približno 80 000 krvnih proizvodov (kot so eritrociti, trombociti in sveža zamrznjena plazma) se lahko distribuira za klinično uporabo po vsej državi. Novi objekti morajo imeti vsaj 20 % manjše potrebe po primarni energiji, kot je določeno v zahtevi za stavbo s skoraj nično porabo energije.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 2 (C1.1I2): Ciprski inovativni sistem informacijske in komunikacijske (IKT) na področju javnega zdravstva

Cilj ukrepa je vzpostaviti modul za kontrolni nadzor gripe v ciprskem inovativnem sistemu informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za javno zdravstvo, da se podprejo organi javnega zdravstva pri sprejemanju odločitev na podlagi dokazov.

Vključuje razvoj potrebnih digitalnih orodij (kot sta programska oprema in infrastruktura IKT) ter izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in osebja ministrstva za zdravje za uporabo sistema za zbiranje podatkov in pridobivanje informacij. V skladu s smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) modul za kontrolni nadzor gripe v ciprskem inovativnem sistemu IKT za javno zdravstvo evidentira epidemiološke podatke, s katerimi ministrstvo za zdravje obvešča o morebitnih izbruhih epidemioloških bolezni. Ministrstvo za zdravje 150 zdravnikov imenuje za nadzornike gripe, ki vnašajo podatke v modul za kontrolni nadzor gripe v ciprskem inovativnem sistemu IKT za javno zdravstvo. 

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (C1.1I3): nakup/nadomestitev medicinske opreme v bolnišnicah

Namen naložbe je zasebnim bolnišnicam omogočiti, da v kratkem času vložijo v posodobitev svoje medicinske opreme, s čimer bi se izboljšala kakovost zagotovljenih zdravstvenih storitev.

Ukrep vključuje program podpore za zasebne bolnišnice, ki podpirajo posodobitev ali nadomestitev medicinske opreme. Vloge za financiranje na podlagi preglednih izbirnih meril oceni poseben ocenjevalni odbor, ki ga imenuje minister za zdravje.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (C1.1I4): Akreditacija javnih in zasebnih bolnišnic

Cilj te naložbe je podpora akreditaciji bolnišnic, omogočanje njihove registracije v nacionalnem zdravstvenem sistemu (NHS) in izboljšanje zagotavljanja kakovosti storitev zdravstvenega varstva.

Sestavlja ga sponzorska shema, ki olajšuje akreditacijo bolnišnic s kritjem dela (i) stroškov, ki jih imajo zasebne in javne bolnišnice v zvezi s svetovalnimi storitvami za akreditacijo zunanjih strokovnjakov (v zvezi s tem, kako izvesti potrebne priprave za akreditacijo) in (ii) stroškov akreditacije, ki jih zaračunavajo mednarodno priznani organi.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 6 (C1.1I6): uvedba generičnih čezmejnih e-zdravstvenih storitev na Cipru

Cilj ukrepa je razširiti storitve e-zdravja, da se omogoči čezmejna izmenjava zdravstvenih informacij o pacientih (zlasti povzetkov o pacientih in e-receptov), da bi postali del varne mreže za e-zdravje med sorodnimi akterji v EU.

Vključuje čezmejno izmenjavo podatkov med Ciprom in državami članicami Unije z operativnimi nacionalnimi kontaktnimi točkami za e-zdravje, kot so e-recepti, e-izdajanje, povzetki o pacientih in dodatni podatkovni nizi (med drugim obrazci za odpust, laboratorijski rezultati in slikanje), kot je bilo dogovorjeno z infrastrukturo za digitalne storitve e-zdravja (eHDSI).

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 7 (C1.1I7): sistem javnega opozarjanja za podporo nujnim operacijam prek SMS

Cilj naložbe je okrepiti ciprski sistem civilne zaščite z vzpostavitvijo sodobnega sistema javnega opozarjanja, namenjenega celotnemu prebivalstvu, in sicer z mobilno aplikacijo za povečanje javne varnosti, pripravljenosti in odpornosti.

Ukrep vključuje začetek delovanja sistema javnega opozarjanja, ki prek mobilne aplikacije ali sporočila SMS doseže celotno prebivalstvo za opozarjanje v primeru neizbežnih ali razvijajočih se izrednih razmer.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

A.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

A.3.    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 3 (C1.1R3): postopen prehod od zagotavljanja zdravstvenega varstva in okvira za povračilo stroškov na modele, ki temeljijo na vrednosti

Cilj reforme je uvesti in postopoma preiti na modele zdravstvenega varstva, ki temeljijo na vrednotah, da bi dopolnili sedanje modele zdravstvenega varstva, ki temeljijo na obsegu, ter izboljšali rezultate na področju zdravja in omejili stroške.

Zajema razvoj ustreznih modelov in pobud, ki temeljijo na vrednotah, z ustreznimi mehanizmi spremljanja za merjenje in spremljanje uspešnosti reforme ter uvedbo modelov, ki temeljijo na vrednotah, v odločitvi o povračilu stroškov za primarno in bolnišnično oskrbo v skladu z zakonodajo o splošnem zdravstvenem sistemu.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Naložba 5 (C1.1I5): izboljšanje, modernizacija in posodobitev ciprskih državnih bolnišnic

Cilj te naložbe je okrepiti, modernizirati in/ali posodobiti ciprske državne bolnišnice, da bodo lahko enakopravno konkurirale zasebnemu sektorju, hkrati pa izboljšale kakovost zdravstvenih storitev in delovne pogoje za zdravstvene delavce v javnih bolnišnicah.

Ta ukrep zajema izboljšanje, modernizacijo in/ali posodobitev naslednjih devetih državnih bolnišnic: (1) izboljšanje bolnišnice za otroke Makarios, da bi ponudili celovito obravnavo otrok; (2) izdelava in/ali razširitev enote za hemodalizo v bolnišnicah Pafos in Limassol; (3) izgradnja bolnišnice za duševno zdravje; (4) izboljšanje splošne bolnišnice Limassol; (5) okrepitev enot za nesreče in nujne primere v vseh ciprskih državnih bolnišnicah; (6) izboljšanje splošne bolnišnice Paphos; (7) razširitev enote za invazivno radiologijo, vključno z medicinsko opremo (kot je enota za angiografijo); (8) izgradnja enote za COVID-19 v bolnišnici Famagusta; in (9) ustanovitev enote za nalezljive bolezni v splošni bolnišnici Limassol. Cilj prenove stavb je v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji. Potrebe po primarni energiji enote za hemodializo v bolnišnici Paphos so vsaj 20 % nižje od potreb, določenih v zahtevi po stavbah s skoraj nično porabo energije.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.4.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

B. KOMPONENTA 2.1: Podnebna nevtralnost, energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije

Cilj te komponente ciprskega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izziv blažitve podnebnih sprememb s prispevanjem k prehodu države na podnebno nevtralnost.

Cilji komponente so izboljšanje okoljske politike z ukrepi, povezanimi z zeleno obdavčitvijo, odpiranjem trga z električno energijo ter olajševanjem licenciranja za projekte obnovljivih virov energije in prenove. Cilj komponente je izboljšati energijsko učinkovitost stavbnega fonda in druge infrastrukture ter podpirati zelene naložbe za MSP, gospodinjstva, širši javni sektor in nevladne organizacije. Komponenta je namenjena tudi zmanjševanju energijske revščine in je namenjena reševanju vprašanja energetske osamitve Cipra.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države za leti 2019 in 2020, ki priporočajo osredotočenje naložbenih in z naložbami povezanih politik na energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov (priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019 in priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

B.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C2.1R1): zelena obdavčitev

Cilji ukrepa so spodbujanje prehoda na učinkovitejšo rabo okoljskih virov, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje prodora energije iz obnovljivih virov.

Reforma obsega zakonodajne spremembe, ki uvajajo davek na ogljikov dioksid za goriva, ki se uporabljajo v gospodarskih sektorjih, ki ne spadajo v sistem trgovanja EU z emisijami toplogrednih plinov. Reforma vključuje tudi postopno uvedbo dajatve na vodo ter uvedbo pristojbine za gospodinjske odpadke/odpadke na odlagališčih. Cilj reforme je oprijemljiv prispevek k doseganju ciljev na področju podnebja in energetike za leto 2030, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in poveča delež obnovljive energije Zakonodajne spremembe temeljijo na ugotovitvah neodvisne študije, ki jo je treba izvesti.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (C2.1R2): neodvisnost ciprskega operaterja prenosnega sistema (TSOC) od sedanjega ciprskega organa za električno energijo

Cilj ukrepa je okrepiti konkurenco na trgu z električno energijo z ustvarjanjem pogojev, v katerih bodo novi vlagatelji lahko sodelovali pri proizvodnji, skladiščenju, združevanju, odzivu na povpraševanje in oskrbi z električno energijo.

Reforma vključuje zagotavljanje neodvisnosti ciprskega operaterja prenosnega sistema (TSOC) od sedanjega ciprskega organa za električno energijo (EAC) v smislu upravljanja, finančnega upravljanja in upravljanja osebja. Ukrep tudi olajšuje zamenjavo dobavitelja, ki naj bi znižala stroške električne energije za gospodinjske in komercialne/industrijske odjemalce.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma 3 (C2.1R3): digitalne enotne kontaktne točke za racionalizacijo projektov obnovljivih virov energije in za olajšanje energetske prenove stavb

Cilj ukrepa je spodbujati izvajanje projektov obnovljivih virov energije z racionalizacijo postopka izdajanja dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije. Cilj reforme je tudi pospešitev energetske prenove stavb.

Reforma obsega digitalizacijo postopka izdaje dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije in vzpostavitev enotne kontaktne točke za tehnično in finančno podporo za namene energetske prenove stavb.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 4 (C2.1R4): regulativni okvir za shranjevanje energije

Cilj ukrepa je vzpostaviti regulativni okvir za spodbujanje udeležbe skladišč na trgu električne energije.

Reforma obsega spremembo pravil za prenos in distribucijo ter pravil trgovanja in poravnave, da se omogoči sodelovanje skladišč na veleprodajnem trgu z električno energijo. To naj bi spodbudilo proizvodnjo električne energije iz sistemov obnovljivih virov energije ter prispevalo k učinkovitosti in ekonomski vzdržnosti trga z električno energijo kot celoto.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložba 1 (C2.1I1): spodbujanje naložb v energijsko učinkovitost v MSP, občinah, skupnostih in širšem javnem sektorju

Cilj ukrepa je zmanjšati porabo primarne in končne energije ter emisije CO2 v stavbah in/ali objektih, ki so v lasti ali upravljanju MSP, lokalnih organov (občin in skupnosti) in organizacij širšega javnega sektorja.

Naložba vključuje zagotavljanje podpore vsaj 275 subjektom za prenovo stavb in povečanje učinkovitosti proizvodnih procesov. Shema nepovratnih sredstev spodbuja tudi izvajanje energetskih pregledov ter uvajanje digitalnih tehnologij in vključevanje obnovljivih virov energije. Cilj naložbe je v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažitvenih korakov, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti razpis za zbiranje predlogov za ta ukrep odraža, da je nakup kotlov na biomaso skladen z določbami Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov in ustrezne nacionalne zakonodaje o emisijah onesnaževal zraka.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (C2.1I2): spodbujanje obnovljivih virov energije in posameznih ukrepov za energijsko učinkovitost v stanovanjskih objektih ter boj proti energijski revščini v gospodinjstvih z invalidi

Cilj ukrepa je spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo v velikem številu starih stanovanj ter subvencionirati izvajanje manjših energetskih obnov v energijsko revnih gospodinjstvih in gospodinjstvih z invalidi.

Naložba je sestavljena iz dveh podukrepov: (i) shema podpore za spodbujanje obnovljivih virov energije in posameznih ukrepov za energijsko učinkovitost v stanovanjskih objektih ter (ii) program podpore za odpravljanje energijske revščine v gospodinjstvih z invalidi.

Podukrep 1: spodbujanje ukrepov za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost v stanovanjskih objektih

Naložba vključuje zagotavljanje nepovratnih sredstev najmanj 16 200 stanovanjem (vključno z gospodinjstvi ranljivih odjemalcev električne energije) za toplotno izolacijo streh in/ali namestitev fotonapetostnega sistema in/ali namestitev ali zamenjavo sistemov ogrevanja vode s sončno energijo (SWH) obstoječega stanovanja.

Podukrep 2: obravnavanje energijske revščine v gospodinjstvih z invalidi

Naložba vključuje podporo za izvedbo manjših energetskih prenov, kot sta toplotna izolacija in energijsko učinkovita oprema, v vsaj 270 energijsko revnih gospodinjstvih in gospodinjstvih z invalidi.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3 (C2.1I3): spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in prihrankov energije s strani lokalnih/širših javnih organov in nevladnih organizacij ter olajšanje prehoda lokalnih skupnosti na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Cilj ukrepa je spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo z velikim številom stare infrastrukture, ki jo uporabljajo lokalni organi, ter vzpostaviti niz naložbenih projektov za trajnostno energijo in prilagajanje podnebnim spremembam v podeželskih skupnostih na Cipru.

Naložba je sestavljena iz dveh podukrepov: (i) spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije in prihrankov energije s strani lokalnih/širše javnih organov in nevladnih organizacij; ter (ii) olajšanje prehoda lokalnih skupnosti na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Cilj naložbe je v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji.

Podukrep 1: spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in prihrankov energije s strani lokalnih/širše javnih organov in nevladnih organizacij

Podukrep je sestavljen iz vzpostavitve sheme nepovratnih sredstev za zagotavljanje podpore obsežnim ukrepom za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije v stavbah, infrastrukturi in socialnih stanovanjih, namenjenih lokalnim javnim organom in nevladnim organizacijam.

Podukrep 2: olajšanje prehoda lokalnih skupnosti na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Podukrep zajema zagotavljanje tehnične podpore svetom podeželskih skupnosti pri razvoju načrtov za trajnostno energijo in podnebje ter pri izvajanju energetskih in podnebnih naložb, pa tudi pri vzpostavitvi sheme nepovratnih sredstev za podporo naložbam v trajnostno energijo in prilagajanje podnebnim spremembam.

Oba podukrepa skupaj vodita k vsaj 580 naložbam za izboljšanje energijske učinkovitosti in odpornosti na podnebne spremembe, ki jih izvedejo lokalni organi ali nevladne organizacije.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 4 (C2.1I4): zmanjšanje emisij CO2 v industriji, podjetjih in organizacijah

Cilj ukrepa je spodbuditi industrije, podjetja in organizacije k sodelovanju pri preoblikovanju, usmerjenem v razogljičenje, in k izvajanju akcijskih načrtov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v njihovih dejavnostih in/ali dobavnih verigah.

Naložba vključuje vzpostavitev programa podpore, ki zagotavlja financiranje, enakovredno stroškom nakupa pravic do emisije toplogrednih plinov, ki se jim je treba izogniti zaradi zmanjšanja emisij zaradi ukrepov upravičencev. Zaradi zagotovljene podpore se zmanjša vsaj 354 566 ton ekvivalenta CO2.

Da se zagotovi skladnost ukrepa v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno ( (2021/C58/01), merila za upravičenost kar zadeva prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 1 ; ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 2 ; iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 4 ; in iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 5 (C2.1I5): Izboljšanje energijsko učinkovitosti javnih stavb

Cilj ukrepa je olajšati energijsko nadgradnjo in večjo energijsko učinkovitost izbranih javnih stavb, tj. požarnih objektov, šol, splošne bolnišnice v Nikoziji, čistilnih naprav in črpalnih postaj za vodo.

Naložba je sestavljena iz treh podukrepov: (i) ognjevarne nepremičnine in šole; (ii) splošna bolnišnica Nicosia; in (iii) namestitev sistemov fotovoltaične energije, priključenih na omrežje, v vodnih čistilnih napravah in črpalnih postajah.

Podukrep 1: ognjevarne nepremičnine in šole

Podukrep je sestavljen iz izvajanja energetskih posodobitev na 16 požarnih postajah v mestih na Cipru, na sedežu gasilske brigade in dveh podeželskih gasilskih postajah. Podukrep zajema tudi namestitev toplotne izolacije in fotonapetostnih sistemov v najmanj 405 šolah.

Cilj naložbe je v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji.

Podukrep 2: splošna bolnišnica Nicosia

Podukrep sestavljata vzpostavitev in namestitev fotonapetostnega sistema v splošni bolnišnici Nicosia s skupno zmogljivostjo 943 KW.

Podukrep 3: čistilne naprave za vodo in črpalne postaje

Podukrep je sestavljen iz namestitve fotonapetostnih energetskih sistemov, priključenih na omrežje, s skupno močjo 2 MWp v čistilnih napravah in črpalnih postajah za vodo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 6 (C2.1I6): nadgradnja infrastrukture za preskušanje energije iz obnovljivih virov in pametnih omrežij na Univerzi na Cipru

Cilj ukrepa je nadgraditi infrastrukturo za preskušanje energije iz obnovljivih virov in pametnih omrežij na ciprski univerzi ter to infrastrukturo vključiti v prihodnje pametno omrežje.

Naložba vključuje dobavo, namestitev, preskušanje, umerjanje, začetek obratovanja in prevzem opreme za pametna omrežja, čemur sledi končno povezovanje infrastrukture. Ukrep vključuje tudi kadrovsko usmerjanje in usposabljanje.

Naložba se izvede do 30. junija 2024.

Naložba 7 (C2.1I7): Množična namestitev in delovanje operaterja distribucijskega sistema pametne merilne infrastrukture (napredna merilna infrastruktura)

Cilj ukrepa je olajšati množično uvajanje pametnih števcev na Cipru.

Naložba vključuje dobavo in namestitev 400 000 pametnih števcev končnim odjemalcem električne energije, vključno s fizičnimi in pravnimi osebami.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 8 (C2.1I8): spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu

Cilj ukrepa je okrepiti spremljanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva na Cipru in prispevati k njihovemu zmanjšanju.

Naložba vključuje vzpostavitev sistema za spremljanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, ki zagotavlja podatke za izvajanje učinkovitejših praks blaženja podnebnih sprememb in prispeva k doseganju 10-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva do konca leta 2025.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 9 (C2.1I9): Zaščita proti gozdnim požarom

Cilj ukrepa je nadgraditi zmogljivosti ustreznih ciprskih organov za obvladovanje nevarnosti požarov in okrepiti zaščito pred tveganji, s katerimi se soočajo državljani, infrastruktura in gozdovi.

Naložba vključuje nakup gasilskih zrakoplovov, vozil, opreme ter s tem povezano usposabljanje in servisiranje v obdobju izvajanja ukrepa. To vključuje dobavo naslednjih vozil, strojev in opreme: 75 transportnih vozil za patruljiranje za zaščito gozdov in premestitev osebja v primeru požarov; 12 velikih gasilskih vozil; 25 intervencijskih gasilnih vozil; štirje buldožerji za gradnjo protipožarnih objektov z možnostjo prevoza s tovornjakom za hitri prevoz do požarov; štirje buldožerji za gradnjo protipožarnih objektov; šest kmetijskih traktorjev, opremljenih s potrebnim orodjem za izvajanje ukrepov za preprečevanje požarov; štirikolesni bagri/nakladalniki; šest drobilnikov vej; štiri nakladalniki (tovornjaki) in šest 20-tonskih tankerjev za zaščito pred požarom; eno gasilsko letalo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 10 (C2.1I10): sistem upravljanja trga za olajšanje odprtja trga z električno energijo za konkurenco

Cilj ukrepa je uvedba sistema za upravljanje trga s strani ciprskega operaterja prenosnega sistema kot orodja za olajšanje odprtja trga električne energije za konkurenco.

Naložba vključuje namestitev in uvedbo sistema za upravljanje trga za ciprski trg z električno energijo ter s tem povezano usposabljanje 100 % osebja upravljavca prenosnega omrežja.

Naložba se izvede do 31. marca 2023.

B.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

B.3.    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 11 (C2.1I11): zaključek energetske osamitve – Projekt skupnega interesa „Povezovalni daljnovod EuroAsia“

Cilj ukrepa je zagotoviti zanesljivost oskrbe in konkurenčnejše veleprodajne cene električne energije ter omogočiti večjo uporabo električne energije iz čistejših virov, zlasti obnovljivih virov energije, s povezovanjem ciprskega elektroenergetskega omrežja s celinskim sistemom EU.

Naložba vključuje dokončanje in začetek izvajanja projekta skupnega interesa 3.10.2 Medsebojna povezava med Ciprom in Grčijo, ki vključuje pretvorniško postajo z enosmernim tokom 1 000 MW na Cipru ter povezano infrastrukturo na Cipru in Kreti, ki je prek 898 km podmorskih kablov HVDC z zmogljivostjo 1 000 MW. Pričakuje se, da bo to del širše naložbe v izgradnjo čezmejnega povezovalnega daljnovoda s skupno dolžino 1 208 km med Kreto, Ciprom in Izraelom. Pričakuje se, da bodo različni deli projekta prejeli sredstva iz različnih virov, in sicer iz instrumenta za okrevanje in odpornost, instrumenta za povezovanje Evrope, posojila Evropske investicijske banke, komercialnih posojil in lastniškega kapitala.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažitvenih korakov, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se med izvajanjem projekta ustrezno upoštevajo blažilni ukrepi za ohranjanje morskega okolja, kot je določeno v presoji vplivov na okolje in gradbenem dovoljenju. Vsi ukrepi, ki so v okviru presoje vplivov na okolje in ocene v skladu z Direktivo 2000/60/ES potrebni za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se vključijo v projekt in upoštevajo v fazah gradnje, delovanja in razgradnje infrastrukture.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

B.4.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

C. KOMPONENTA 2.2: Trajnostni promet

Cilj tega dela načrta za okrevanje in odpornost Cipra je spodbujati čistejšo, pametnejšo, varnejšo in pravičnejšo mobilnost v mestih s spodbujanjem prehoda z zasebnih avtomobilov na bolj trajnostne načine prevoza, kot so javni prevoz, kolesarjenje in hoja, ter spodbujati uporabo brezemisijskih ali nizkoemisijskih vozil ter uporabo digitalnih sistemov v prometnem sektorju.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države o naložbah v trajnostni promet (priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019 in priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

C.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C2.2R1): vzpostavitev inteligentnega prometnega sistema z uporabo tehnologij, ki koristijo digitalni tehnologiji

Cilj ukrepa je okrepiti tehnološko infrastrukturo, omogočiti boljše in učinkovitejše spremljanje infrastrukture ter vanjo uvesti pametne značilnosti.

Reforma zajema razvoj in izvajanje inteligentnega prometnega sistema, da bi izboljšali upravljanje mobilnosti na mestnih območjih in ciprsko omrežje TEN-T, tudi z izboljšanjem sodelovanja med različnimi zainteresiranimi stranmi. Reforma vključuje dobavo, namestitev in povezavo z nacionalno dostopno točko s 300 senzorji. Ta oprema naj bi bila podlaga za digitalizacijo omrežij za fizično mobilnost v podatkovni zbirki geografskih informacijskih sistemov (GIS) in za integracijo storitev mobilnosti.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2 (C2.2R2): zagotoviti regulativni okvir za interoperabilno in učinkovito polnilno infrastrukturo za električna vozila ter učinkovit trg polnjenja električnih vozil

Cilj ukrepa je olajšati vzpostavitev učinkovite infrastrukture za električno mobilnost za polnjenje električnih vozil.

Reforma vključuje začetek veljavnosti zakonodaje o polnilni infrastrukturi za električna vozila. Cilj reforme je vzpostaviti mehanizem za (i) izvajanje in spremljanje trga polnjenja električnih vozil ter (ii) usklajevanje analize podatkov, ki omogoča učinkovito spremljanje omrežja in zagotavljanje skladnosti z nacionalnim pravom in pravom EU.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 3 (C2.2R3): postopna odprava vozil, ki najbolj onesnažujejo, zlasti na onesnaženih mestnih območjih

Cilj reforme je zagotoviti regulativni okvir za spodbujanje zamenjave starega in onesnažujočega voznega parka ter zagotoviti spodbude za uporabo trajnostnih rešitev za prevoz na delo in mobilnost.

S to reformo se vzpostavi pravni okvir, ki omogoča izvajanje ukrepov za izključitev vozil, ki onesnažujejo okolje, s ključnih področij, kot so območja brez emisij, dajatve za promet z vozili na nekaterih območjih in obvezna uporaba električnih vozil pri nekaterih prevozih. Reformo podpira naložba 3 (spodbuja široko uporabo električnih vozil, lahkih gospodarskih vozil in alternativnih prevoznih sredstev).

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1 (C2.2I1): izvajanje projektov trajnostne mobilnosti v mestih in ukrepov za izboljšanje dostopnosti

Cilji ukrepov so vzpostavitev potrebne infrastrukture za povečanje mobilnosti v mestih z okolju prijaznejšimi možnostmi, izboljšanje mestnega okolja in varnosti v cestnem prometu v mestih Limassol in Larnaka. Naložba vključuje tudi ukrepe za izboljšanje dostopnosti in varnega gibanja pešcev, kolesarjev in invalidov v vseh mestnih središčih.

Natančneje, naložba vključuje uvedbo kolesarskih stez, pasov za avtobuse in ustrezne opreme ITS (tj. pametni sistem semaforja s prednostnim sistemom avtobusov) ter uvedbo kolesarskih stojal, avtobusnih postajališč in izboljšanje varnostnih razmer v cestnem prometu na izbranih križiščih. Vključuje tudi vzpostavitev parkirišča »parkiraj in se pelji«, železniških postaj in ustrezne opreme ITS ter posodobitve obstoječega cestnega omrežja v mestnih središčih (kot so poti, prehodi za pešce, kolesarje in/ali invalide, sistemi opozarjanja za slabovidne osebe, parkirišča za kolesa, klančine za pešce in/ali invalide).

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 2 (C2.2I2): vzpostavitev infrastrukture za elektromobilnost

Cilj ukrepov je ustvariti potrebno infrastrukturo za lažji prehod na elektromobilnost in prispevati k vzpostavitvi polnilnih mest.

Naložba je sestavljena iz treh podukrepov: (i) namestitev javno dostopnih hitrih polnilnih postaj za električna vozila; (ii) sheme nepovratnih sredstev za postavitev javno dostopnih polnilnih postaj v prostorih podjetij in lokalnih organov; ter (iii) sheme nepovratnih sredstev za polnjenje električnih vozil iz obnovljivih virov energije.

Podukrep 1: postavitev javno dostopnih hitrih polnilnih postaj za električna vozila

naložba vključuje namestitev 10 hitrih polnilnih postaj kot predstavitveni projekt za spodbujanje elektromobilnosti. Zagotavlja dostop do hitre polnilne infrastrukture za električna vozila, zato se pričakuje, da bo prispevala k odpravi pomislekov potrošnikov v zvezi z avtonomijo električnih vozil. 10 hitrih polnilnih postaj se namesti na javno dostopna območja, kot so bolnišnice, velika javno dostopna parkirišča ali zunaj stavb javnih služb (kot so ministrstva ali sodišča).

Podukrep 2: shema nepovratnih sredstev za postavitev javno dostopnih polnilnih postaj v prostorih podjetij in lokalnih organov

Sistem spodbuja postavitev polnilnih mest na javno dostopnih območjih v lasti podjetij ali lokalnih organov.

Podukrep 3: shema nepovratnih sredstev za polnjenje električnih vozil iz obnovljivih virov

Sistem zagotavlja finančne spodbude za spodbujanje razvoja potrebne infrastrukture za elektromobilnost, zlasti s polnjenjem električnih vozil iz obnovljivih virov. Sistem nepovratnih sredstev vključuje namestitev fotonapetostnih sistemov in opreme za polnjenje električnih zasebnih vozil v stavbah ter financiranje lokalnih/javnih organov za izgradnjo javnih polnilnih mest za električna vozila. Pričakuje se, da bo električna energija za javne polnilne postaje večinoma proizvedena iz obnovljivih virov energije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (C2.2I3): spodbujanje široke uporabe električnih vozil

Cilj ukrepa je spodbuditi nakup električnih vozil, lahkih električnih vozil (tj. avtomobila, ki oddaja manj kot 50 g/km CO2), električnih koles in javnih ali nemotoriziranih načinov prevoza (kot so avtobusi, kolesa), hkrati pa iz prometa postopno odstraniti starejša vozila, ki onesnažujejo. Naložba naj bi dopolnila reformo 3 (Napredna odprava vozil, ki najbolj onesnažujejo okolje, zlasti na onesnaženih območjih).

Naložba je sestavljena iz treh podukrepov: (i) začetek prehoda na elektromobilnost v vladnem sektorju; (ii) shemo podpore za nakup električnih vozil; ter (iii) shemo o razrezu vozil, ki najbolj onesnažujejo okolje, skupaj s spodbudami za mobilnost z nizkimi emisijami ali brez emisij.

Podukrep 1: začetek prehoda na elektromobilnost v vladnem sektorju

Naložba vključuje ukrepe za začetek postopne zamenjave vladnega konvencionalnega voznega parka z električnimi vozili in spodbujanje prehoda na elektromobilnost. Vključuje nakup 100 električnih vozil za potrebe države in namestitev ustreznih polnilnih postaj v vladnih prostorih. Poleg tega oddelek za poštne storitve nadomesti svojo celotno floto motornih koles z električnimi motornimi kolesi.

To naj bi bil predstavitveni projekt za spodbujanje elektromobilnosti v širši javnosti.

Podukrep 2: shema podpore za nakup električnih vozil

Shema z nepovratnimi sredstvi zagotavlja spodbude za nakup in registracijo električnih vozil ter nakup električnih koles. Neposredno je povezan z reformo 3, „Napredna odprava vozil, ki najbolj onesnažujejo okolje, zlasti na onesnaženih mestnih območjih“, kot vzporedni, podporni in dopolnilni ukrep.

Podukrep 3: shema o razrezu vozil, ki najbolj onesnažujejo okolje, skupaj s spodbudami za mobilnost z nizkimi emisijami ali brez emisij

Shema spodbuja voznike, da opustijo starejša vozila in vozila, ki onesnažujejo, v zameno za alternativne možnosti mobilnosti, kot je nakup lahkega električnega vozila ali električnih koles in/ali brezplačnih letnih avtobusnih vozovnic. Pričakuje se, da bo odstranitev iz prometa starejših vozil prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter k ublažitvi njihovega vpliva na onesnaževanje zraka, vode, tal ter onesnaževanja s hrupom. Razrezana vozila reciklirajo pooblaščeni izvajalci recikliranja. Pri razrezu imajo prednost najstarejša vozila.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

C.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

D. KOMPONENTA 2.3: Pametno in trajnostno upravljanje voda

Ta komponenta ciprskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava neučinkovitost upravljanja voda. Cilji te komponente so zagotoviti ustrezno in neprekinjeno oskrbo s pitno vodo dobre kakovosti ter čim bolj povečati infrastrukturo za kanalizacijske sisteme, čiščenje odplak in ponovno uporabo očiščenih odpadnih voda v kmetijstvu; zmanjšanje izgube vode, nezadosten odvzem vode in podtalnice, izboljšanje protipoplavne infrastrukture, izboljšanje operativne učinkovitosti storitev, ki se zagotavljajo potrošnikom s tehnološkim napredkom, in vzpostavitev preglednosti finančnih transakcij.

Komponenta obravnava priporočilo za posamezno državo o upravljanju voda (priporočilo za posamezne države 3 iz leta 2020 in priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

D.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C2.3R1): reforma upravljanja vodnih virov

Cilj ukrepa je opredeliti ukrepe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti pri upravljanju vodnih virov na Cipru ter izboljšanje njegove učinkovitosti in trajnosti.

Reforma vključuje ustanovitev delovne skupine na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, z udeleženci iz ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za finance, Generalnega direktorata za evropske programe, usklajevanje in razvoj ter vseh odborov za vodo in kanalizacijo ter usklajevalnih organov lokalne uprave, ki bodo zastopali vse deležnike v nacionalnem gospodarjenju z vodo. Delovna skupina deluje kot organ za sodelovanje med različnimi organi za upravljanje voda ter kot usklajevalni in nadzorni organ za izvajanje predlaganih naložb in ukrepov. Delovna skupina predlaga akcijski načrt s potrebnimi regulativnimi in prilagoditvenimi ukrepi, ki jih je treba izvesti v naslednjih 10 do 15 letih. Cilji predlaganega akcijskega načrta so (i) povečanje operativne učinkovitosti z združitvijo okrožnih vodnih in kanalizacijskih odborov, (ii) zmanjšanje izgube vode, (iii) izboljšanje rabe vode ter (iv) izboljšanje varnosti in trajnostnega delovanja infrastrukture oddelka za vodni razvoj. Delovna skupina usklajuje in spremlja izvajanje akcijskega načrta ter zadevnim organom za gospodarjenje z vodami zagotavlja potrebno tehnično pomoč za izvajanje reformnih ukrepov in naložb, vključenih v komponento.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 1 (C2.3I1): zamenjava vodovoda Choirokitia-Famagusta

Cilj ukrepa je povečati zanesljivost oskrbe z vodo z izboljšano transportno infrastrukturo s povečano zmogljivostjo vodovoda med ključnimi vodnimi viri (kot so čistilne naprave za vodo) in območji porabe. Naložba prispeva tudi k zmanjšanju izgub vode in pojava napak, izboljšanju kakovosti vode z mešanjem razsoljene in rafinirane vode, preden jo dosežejo končni odjemalci, ter k doseganju prihrankov energije z zmanjšanim črpanjem vode.

Ukrep je sestavljen iz gradnje zamenjave obstoječega vodovoda. Projekt vključuje izvedbo topografskih študij in presoj vplivov na okolje. Oddelek za razvoj voda po zgoraj navedenih predhodnih korakih in izdaji potrebnih dovoljenj dodeli gradbena dela izvajalcu, ki je za izvedbo del izbran s postopkom oddaje javnega naročila.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (C2.3I2): čistilne naprave za vodo: nadgradnja za izboljšanje kakovosti vode

Cilji ukrepa so izboljšanje kakovosti vode, zmanjšanje porabe energije in stroškov proizvodnje pitne vode z omejevanjem potrebe po razsoljevanju vode ter zmanjšanje motenj v oskrbi z vodo in njeni distribuciji.

Ukrep zajema obnovo čistilnih naprav Limassol, Asprokremmos, Tersefanou, Kornos in Kannaviou. To vključuje zamenjavo obstoječe klorirne infrastrukture za teh pet čistilnih naprav, namestitev enot za loščenje aktivnega oglja v krajih Limassol, Asprokremmos in Tersefanou, povečanje zmogljivosti čistilne naprave Asprokremmos za 10000 m³/dan ter nadgradnjo sistema za spremljanje in nadzor ter njegovega sistema avtomatizacije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (C2.3I3): integrirani sistem za upravljanje spremljanja in nadzora infrastrukture oddelka za razvoj vode

Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost upravljanja vodnih virov in povečati operativno zmogljivost pristojnih organov. Cilj ukrepa je zmanjšati tveganje za motnje v poslovanju z zaščito različnih sistemov pred kibernetskimi in fizičnimi napadi, zmanjšati porabo energije in emisije toplogrednih plinov s povečanjem učinkovitosti, zmanjšati izgubo vode pri namakanju z izboljšanjem infrastrukture in zmogljivosti za spremljanje ter zmanjšati visoko tveganje onesnaženja in vpliv dolgotrajnih sušnih dogodkov s tesnim upravljanjem vodnih virov in napovedovanjem.

Ukrep vključuje vzpostavitev integrirane platforme, ki jo sestavlja več podsistemov, pri čemer vsak od njih obravnava ključne izzive, vključno s kakovostjo vode, obvladovanjem poplav, upravljanjem povpraševanja po vodi in dodeljevanjem vode za namakanje, energijsko učinkovitostjo ter kibernetsko in fizično varnostjo. Izvajanje ukrepov vključuje: (i) namestitev 500 hidravličnih in kakovostnih senzorjev v vseh jezerih, zbiralnikih, rekah in v vodnem transportnem omrežju do ravni skupnosti; (ii) namestitev števcev energije za spremljanje porabe energije črpalnih postaj, ki se prenašajo in shranjujejo v podatkovni zbirki; (iii) programska platforma, povezana z inteligentno analitiko in metodami za pomoč pri odločanju v zvezi s proizvodnjo vode iz različnih virov (razsoljevanje in čiščenje vode iz zbiralnikov), pri čemer se upoštevajo zanesljivost oskrbe z vodo, stroški proizvodnje vode v različnih sistemih in napovedi suše. Poleg tega ukrep obravnava izzive kibernetske in fizične varnosti z orodji za izboljšanje zaščite sistemov IKT. Projekt se izvede na podlagi naslednjega zaporedja ukrepov: podrobno analizo zahtev s pomočjo specializiranih svetovalcev; nabava in namestitev opreme; ter izvajanje, ocenjevanje in zagon podsistemov IT.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 4 (C2.3I4): pametno upravljanje vodnih in kanalizacijskih omrežij

Cilj ukrepa je povečati operativno in energijsko učinkovitost z digitalizacijo odbora za kanalizacijo in drenažo v Larnaki, vodnega odbora v Larnaki in vodnega odbora v Limassolu, zlasti z nadgradnjo delovanja in storitev organizacij ter vključitvijo informacijskih sistemov, ki se trenutno uporabljajo, v enoten sistem za delovanje v okviru storitev v oblaku.

Ukrep je sestavljen iz vrste pametnih in digitalnih posodobitev v vsaki od treh organizacij: (i) Odbor za kanalizacijo in drenažo v Larnaki izvede tehnično-ekonomsko študijo, s katero opredeli svoj energetski odtis in opredeli možnosti za zmanjšanje porabe energije, na primer z rešitvami za sončno energijo in bioplin. Namesti tudi pametne števce, senzorje in sisteme za zapisovanje hidrološkega ravnovesja, da se omogoči pravočasno odkrivanje poškodovanih cevovodov in spremljanje patogenov. (ii) Vodna uprava Larnake v svoja distribucijska omrežja namesti senzorje kakovosti vode in tlaka, zato se pričakuje, da bo vsaj 50 % svojih konvencionalnih gospodinjskih števcev zamenjala s pametnimi števci. Poleg tega razvije podporno orodje za sprejemanje odločitev na digitalnem področju in podatkovno zbirko. Ti sistemi črpajo informacije iz nameščenih senzorjev, pametnih vodomerov in obstoječih sistemov, ki jih je treba kombinirati, da se natančno ocenijo pretok vode, tlak in kakovost vode za pravočasno odkrivanje dogodkov. (iii) Odbor za vodo v Limassolu nadomesti konvencionalne potrošniške števce z avtomatiziranimi pametnimi števci ter namesti senzorje tlaka in kakovosti za spremljanje infrastrukture in razvoj inovativnih storitev za stranke, kot je zgodnje opozarjanje v primeru uhajanja. Poleg tega naj bi zasnovala prilagojeno programsko opremo, ki bo vključevala vse svoje dejavnosti, in podpirala sprejemanje odločitev na podlagi podatkov.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 5 (C2.3I5): ukrepi proti poplavam in zbiranju vode

Cilj ukrepa je ublažiti negativne učinke na zdravje ljudi, okolje, kulturne objekte in prihodke od poplav z obvladovanjem poplavne ogroženosti. Poseben cilj, ki izhaja iz ukrepov, ki jih je treba izvesti, je zmanjšanje erozije zaradi skrajnih odlivov na kmetijskih in mestnih območjih.

Ukrep je sestavljen iz vrste ukrepov proti poplavam in zbiranju vode. Dela se osredotočijo na tri območja, in sicer Livadia, Kladeri in središče Nikozije: (i) Občina Larnaka v Livadi bo nadgradila in zasidrala poplavne kanale z izboljšavami rečne struge in rečnih bregov. (ii) Na območju Kladeri bo občina Ypsonas zgradila celotno omrežje za zbiranje deževnice dolžine 4 600 metrov, ki bo pokrivalo območje, ki se konča v 35 absorpcijskih jamih. (iii) Občina Nikozija je v Nikoziji že izbrala osem območij, na katerih bo zgrajen celotni kanalizacijski sistem. Dela vključujejo obnovo ulic in pločnikov ter razširitev omrežja deževnice.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 6 (C2.3I6): izboljšanje varnosti oskrbe z vodo v regijah Nikozija in Larnaka

Cilj ukrepa je povečati ustreznost vode za potrebe vodnih odborov Nikozije in Larnake.

Ukrep predvideva gradnjo treh vodnih zbiralnikov z Glass Lined Steel (GLS) nove generacije (GLS) skupno 26 000 m³ v regiji Nikozija in izgradnjo vodnega zbiralnika 10 000 m³ na posebnem opredeljenem območju v Klavdiji v Larnaki.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 7 (C2.3I7): infrastruktura vzhodne Nikozije za ponovno uporabo očiščene odpadne vode

Cilj ukrepa je povečati skladiščne zmogljivosti čistilne naprave za odpadne vode na območju Vathia Gonia, da se omogoči uporaba celotne količine prečiščene odpadne vode. To se doseže z izgradnjo potrebne infrastrukture za takojšnjo uporabo vode, preprečevanjem izpustov in zadovoljevanjem obstoječih potreb kmetov po namakanju, povezanih z namakalnim omrežjem.

Projekte izvaja Oddelek za razvoj voda in vključujejo črpanje, prenos, distribucijo in skladiščenje obdelanih odpadnih voda iz komunalne čistilne naprave Vathia Gonia, ki se nahaja v vzhodni Nikoziji. Očiščena voda se na koncu uporabi za namakanje v določenih kmetijskih regijah, ki ležijo na širšem območju vzhodne Nikozije pod nadzorom Republike Ciper, s čimer se prepreči izpust.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 8 (C2.3I8): zaščita morskega ekosistema pred nevarnostmi zaradi razlitja nafte

Cilj ukrepa je zaščititi morske ekosisteme z nadgradnjo operativne zmogljivosti Ministrstva za ribištvo in raziskovanje morja, da se lahko hitro, ustrezno in učinkovito odzove na incidente zaradi onesnaženja z nafto in onesnaževanja morja.

Ukrep vključuje nakup treh čistilnih plovil z možnostjo avtonomnih družb za predelavo nafte, od katerih dve delujeta blizu obale, večja pa na odprtem morju, ter nakup dveh avtonomnih škropilnih enot za razprševanje nafte.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

D.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

E. KOMPONENTA 3.1: Nov model rasti in diverzifikacija gospodarstva

Ta komponenta obravnava izzive ciprskega gospodarstva v zvezi s konkurenčnostjo, produktivnostjo in naložbami ter preveliko zanašanje na nekatere gospodarske sektorje, kot je turizem.

Cilj komponente je pomagati gospodarstvu pri prehodu na nov model gospodarske rasti (Sustainable Business in Trade Centre of Europe) z obravnavanjem sektorskih izzivov, kot sledi:

Primarni sektor: cilj je razviti konkurenčen kmetijski sektor predvsem s kmetijsko tehnologijo in tesnim sodelovanjem s podjetji, visokošolskimi ustanovami in raziskovalnimi središči, da bi dosegli odličnost.

Sekundarni sektor: Cilj je razviti konkurenčen lahki proizvodni sektor, ki se osredotoča na področja, kot sta zelena tehnologija in kmetijska tehnologija.

Trajnostni turizem: cilj je razvoj močnega kmečkega turizma in trajnostne gostinske infrastrukture ter privabljanje turistov na področju zdravja in dobrega počutja s konkurenčnim in uglednim zdravstvenim varstvom.

Krožno gospodarstvo (s poudarkom na ravnanju z odpadki): cilj je prispevati k prehodu na krožno gospodarstvo z boljšo uporabo surovin, zmanjšanjem količine odpadkov, ozaveščanjem o trajnostnem razvoju in prehodom na energijo iz obnovljivih virov, da se ublaži podnebna kriza, zaščiti socialna blaginja in vzpostavi odporno gospodarstvo. Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi z „usmerjenimi naložbami v zeleni in digitalni prehod“ ter „v zvezi z ravnanjem z odpadki in gospodarjenjem z vodo“ (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020), „usmerjenje ekonomske politike v zvezi z naložbami na trajnostni promet, okolje“ in „na okolje, zlasti ravnanje z odpadki in vodami“ (priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

E.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Podkomponenta 3.1.1 Odporen in konkurenčen primarni sektor

Reforma 1 (C3.1R1): premakniti kmetijske prakse iz 20. stoletja v 21. stoletje z vlaganjem v nacionalni center odličnosti na področju kmetijske tehnologije

Cilj reforme je obravnavati izzive v primarnem sektorju, vključno z nizko produktivnostjo in pomanjkanjem tehnološkega znanja, z vzpostavitvijo centraliziranega operativnega modela prek tesnega sodelovanja med kmetijskim raziskovalnim inštitutom in javnimi univerzami.

Reforma obsega ustanovitev ciprskega kmetijskega raziskovalnega inštituta kot nacionalnega centra odličnosti na področju kmetijstva, živinoreje in varstva okolja ter okrepitev sodelovanja med kmetijskim raziskovalnim inštitutom in univerzami za razvoj novih učnih načrtov.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 2 (C3.1R2): Spletna platforma, ki temelji na oblaku, za izboljšanje simetrije trgovine in informacij v dobavni verigi svežih proizvodov

Cilj reforme je odpraviti dolgotrajne pomanjkljivosti dobavne verige svežih proizvodov, zlasti v zvezi s sledljivostjo, izkrivljanjem tržnih cen in asimetrijo informacij, ki slabi položaj proizvajalcev na trgu.

Reforma obsega nov zakon o nepoštenih praksah pri transakcijah na lokalnem trgu svežih proizvodov in upravljanje platforme za evidentiranje transakcij na lokalnem trgu svežih proizvodov.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 3 (C3.1R3): genetsko izboljšanje populacije ovac in koz na Cipru

Cilj reforme je povečati produktivnost in trajnost primarnega sektorja s spodbujanjem kmetijske tehnologije, naprednega razmnoževanja in genomskega izboljšanja ovac in koz za optimizacijo proizvodnje mlečnih izdelkov.

Reforma zajema podporo rejcem ovc in koz za izboljšanje vodenja evidenc na kmetiji, njihovih proizvodnih procesih, prizadevanjih za ocenjevanje kakovosti proizvodov in sodelovanju v nacionalno financiranem projektu AGRICYGEN, ki jim zagotavlja napredno znanje in smernice o genetskih prednostih njihovih živali. To kmetom omogoča sprejemanje informiranih odločitev o razmnoževanju živali, da se izboljša produktivnost, zlasti v smislu proizvodnje mleka.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 1 (C3.1I1): izgradnja sodelovalne morske infrastrukture za akvakulturo (pristaniška in kopenska infrastruktura) na obalnem območju Pentakomo

Cilj ukrepa je zapolniti vrzel zaradi pomanjkanja zadostne pristaniške in kopenske infrastrukture za vsakodnevne potrebe te dejavnosti, in sicer tako, da se pokrijejo obstoječe in prihodnje potrebe več kot 70 % morskih ribogojskih enot, ki delujejo na Cipru, s ciljem nemotenega delovanja tega sektorja. Cilj ukrepa je ohraniti sposobnost preživetja akvakulture, izboljšati njeno konkurenčnost ter zagotoviti nadaljnji trajnostni razvoj in širitev v prihodnosti, s čimer se krepijo odpornost, konkurenčnost in prispevek primarnega sektorja k trajnostnemu razvoju ciprskega gospodarstva.

Naložba je sestavljena iz gradnje sodelovalne infrastrukture za morsko ribogojstvo na območju Pentakomo, ki je posebej zasnovana za zadovoljitev potreb dejavnosti ribogojstva na morju (pristanišče varnih oskrbovalnih plovil, območja za vzdrževanje opreme, skladiščna območja, območja natovarjanja in raztovarjanja ter polnilna postaja). Zajema gradnjo majhnega pristanišča z zahtevanimi in ustreznimi kopenskimi objekti, ki lahko oskrbujejo sedem ribogojnih enot s približno 40 službenimi plovili različnih velikosti.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 2 (C3.1I2): izboljšanje obstoječih izotopskih podatkovnih zbirk ciprskih lokalnih tradicionalnih živil/pijače z razvojem platforme blokovne verige, da se zagotovi njihova identiteta

Cilj ukrepa je razviti mehanizem in metodologijo preverjanja, ki ustreza namenu, za avtentikacijo ciprskih proizvodov in evropskih živil na splošno z uporabo stabilnih izotopskih podatkovnih zbirk, s čimer bi se izkoristile raziskave in tehnologija. Zlasti se z ukrepom razvije metodologija preverjanja za vsaj tri področja pristnosti (mlečni proizvodi, med in žgane pijače), na katera znatno vplivajo ponarejanje in goljufije.

Naložba vključuje vzpostavitev mreže strokovnega znanja, ki obvešča regulativne in proizvodne deležnike o vprašanjih in težavah pristnosti živil, obstoječih naborih podatkov, razpoložljivi metodologiji ter varni izmenjavi podatkov in informacij. Poleg tega razvije metodologijo preverjanja, ki ustreza namenu, za vsaj tri področja pristnosti (mlečni proizvodi, med in žgane pijače), na katerih znatno vplivajo ponarejanje in goljufije. Poleg tega spodbuja prenos znanja o rezultatih „IsoDataBase“ na živilsko industrijo, regulativne, izvršilne, raziskovalne in potrošniške deležnike ter oblikuje spletno in mobilno načrtovanje virov podjetij, ki ju je mogoče konfigurirati in s katerim se lahko katera koli dobavna veriga, ki temelji na papirnih dokumentih, pretvori v digitalno.

Naložba se izvede do 31. marca 2025.

Naložba 3 (C3.1I3): izpopolnjevanje obstoječe kmetijske skupnosti in profesionalizacija prihodnje delovne sile z vlaganjem v človeški kapital

Cilj ukrepa je izpopolnjevanje kmetijske skupnosti s prenosom znanja in spodbujanjem inovacij. Na ta način si prizadeva za spodbujanje bolj konkurenčnega kmetijskega sektorja z večjim potencialom, in sicer s krepitvijo zmogljivosti in prenosom znanja.

Naložba vključuje dodelitev desetih štipendij v kmetijskem sektorju, vsaka po 10 000 EUR, za podporo razvoju prihodnje delovne sile v sektorju. Podpira tudi prenos znanja in inovacij znotraj obstoječe delovne sile z uporabo sistema znanja in inovacij v kmetijstvu s povezavami z akademskim svetom, s čimer se premosti vrzel med praktično uporabo na eni strani ter znanjem, znanostjo, izkušnjami in raziskavami na drugi strani.

Naložba se izvede do 31. decembra 2022.

Podkomponenta 3.1.2 Inovativen in konkurenčen sekundarni sektor

Naložba 4 (C3.1I4): začetek vzpostavitve prvega ekološko-industrijskega znanstvenega parka

Cilj ukrepa je določiti okvir za spodbujanje rasti novih neposrednih naložb in gostiti skupino lahkih proizvodnih subjektov, ki se osredotočajo na obnovljive vire energije (poudarek na sončni energiji), kmetijsko-tehnološke rešitve in IKT.

Naložba vključuje odobritev akcijskega načrta Sveta ministrov, ki temelji na osnovni študiji, za ustanovitev ekološko-industrijskega znanstvenega parka. Park je skupina podjetij, specializiranih za proizvodnjo tehnološke opreme, ki se osredotoča na energijo iz obnovljivih virov (zlasti sončno energijo), kmetijsko-tehnološke rešitve in IKT.

Naložba se izvede do 30. septembra 2023.

Naložba 5 (C3.1I5): oblikovanje nacionalne poslovne identitete in promocija tradicionalnega proizvoda „halloumi“

Cilj ukrepa je določiti blagovno znamko za ciprske proizvode, da se spodbudi njihov izvoz.

Naložba vključuje pripravo akcijskih načrtov na podlagi dveh študij: (a) študijo o oblikovanju nacionalne komercialne identitete „Made in Cyprus“ (blagovna znamka) s poudarkom na kakovosti in strukturnih značilnostih ciprskih proizvodov in storitev v povezavi z elementi tradicije in zgodovine otoka ter (b) študijo za izvajanje strategije za sir halloumi, da bi se povečala njegova razpoznavnost kot pristnega ciprskega proizvoda ter zasnovala promocijska kampanja in kampanja ozaveščanja.

Naložba se izvede do 31. marca 2022.

Naložba 6 (C3.1I6): shema za posodobitev in digitalizacijo podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi

Cilj ukrepa je okrepiti odpornost kmetijskega sektorja, spodbuditi diverzifikacijo gospodarske dejavnosti in nazadnje pospešiti trajnostno gospodarsko rast. Cilj ukrepa je spodbuditi naložbe v nova podjetja ali tehnološki napredek obstoječih podjetij ter jim tako pomagati, da na trg prinesejo izboljšane proizvode, povečajo produktivnost in okrepijo možnosti za rast, ustvarijo lokalna delovna mesta in zagotovijo podlago za trajnostno rast celotnega gospodarstva.

Naložba vključuje uporabo sheme nepovratnih sredstev, ki zagotavlja pomoč obstoječim in novoustanovljenim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in razvojem kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, razen vina, vinskega kisa in dejavnosti, povezanih z ribištvom in ribogojstvom. Shema podjetjem pomaga financirati naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva za posodobitev in izboljšanje njihovih proizvodnih zmogljivosti, širitev in povečanje njihove proizvodne zmogljivosti, uvedbo novih tehnologij in postopkov ter razvoj novih ali kakovostnejših kmetijskih proizvodov. Financiranje bo podjetjem pomagalo tudi izboljšati njihove digitalne zmogljivosti in jim tako pomagalo izboljšati njihove procese.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 7 (C3.1I7): Shema za povečanje konkurenčnosti velikih podjetij v proizvodnem sektorju

Cilj ukrepa je pomagati velikim podjetjem s kapitalskimi izdatki za modernizacijo, ki naj bi tem podjetjem omogočila rast, večjo konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in s tem prispevek h gospodarskemu razvoju države.

Naložba je sestavljena iz sheme nepovratnih sredstev v višini do 7 000 000 EUR za razvoj in spodbujanje obstoječih in novih velikih podjetij v proizvodnem sektorju. Vsako podjetje prejme največ 750 000 EUR. Shema nepovratnih sredstev podjetjem zagotavlja spodbude, da ohranijo svoje dejavnosti in delovna mesta.

Da se zagotovi skladnost ukrepa v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost kar zadeva prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti 5 : (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo; in iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Podkomponenta 3.1.3 Trajnostni turistični sektor z visoko dodano vrednostjo

Naložba 8 (C3.1I8): povečanje dodane vrednosti turističnega sektorja s poudarkom na podeželju, gorskih in oddaljenih območjih

Cilj naložbe je obogatiti turistični proizvod, privabiti nove trge, hkrati pa zmanjšati sezonskost in izboljšati grajeno okolje na podeželju, gorskih in oddaljenih območjih.

Naložba je sestavljena iz podpore v obliki nepovratnih sredstev za tri kategorije podjetij: (1) mala in srednja podjetja v nastanitveni industriji, kot so hoteli, na podeželju, gorskih in oddaljenih območjih za projekte prenove, (2) tradicionalne restavracije ali podjetja, ki prodajajo tradicionalne proizvode, ki se vključijo v oznako „Taste of Cyprus“, za obnovitvena dela, in (3) MSP v nastanitveni industriji, kot so hoteli, da se vključijo zdravstveni objekti in objekti za pomoč pri samostojnem življenju.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 9 (C3.1I9): Spodbujanje krožnega gospodarstva v hotelskih obratih

Cilj naložbe je olajšati prehod poslovnega modela hotelov na krožnik ali razviti krožne proizvode ali storitve.

Naložba je sestavljena iz diagnostike, priporočil, usposabljanja in mentorstva ter spremljanja izvajanja priporočil, ki vodijo do certificiranja.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 10 (C3.1I10): Obogatitev turističnega proizvoda na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih 

Cilj naložbe je podpreti gospodarstvo na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih z razvojem ponudbe dejavnosti za obiskovalce, kot so delavnice, predstavitve v živo in tradicionalni spominki. Njegov cilj je povečati diverzifikacijo turističnega sektorja, ustvariti delovna mesta in zmanjšati izseljevanje.

Naložba vključuje (i) vzpostavitev „avtentične poti za pridobivanje izkušenj, dolge 300 kilometrov, ki poteka skozi gorske, podeželske in oddaljene dele države, ter (ii) dodelitev podpore podjetjem in odborom lokalnih skupnosti za obnovo zasebnih in javnih stavb v omejenem obsegu in večinoma za spremembo namembnosti, da bi gostila mikro in mala podjetja v ustvarjalnem in proizvodnem sektorju, kot so umetniki, obrtniki in tradicionalni proizvodi.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Podkomponenta 3.1.4 Krožno gospodarstvo

Reforma 4 (C3.1R4): Krepitev krožnega gospodarstva v industriji

Cilj ukrepa je okrepiti model krožnega gospodarstva v državi z izvajanjem konkretnega akcijskega načrta. Akcijski načrt vključuje shemo nepovratnih sredstev za povečanje poslovnih naložb v krožno gospodarstvo ter ukrepe, kot so (i) ozaveščanje potrošnikov in poslovne skupnosti o koristih krožnih proizvodov za okolje ter prednostih in poslovnih priložnostih, ki jih ponuja krožno gospodarstvo, (ii) zagotavljanje svetovalnih storitev v zvezi z diagnostiko podjetij, poslovnim usposabljanjem, usposabljanjem zaposlenih in pripravo načrta za prehod na krožnost ter (iv) skupna platforma za krožno gospodarstvo za povezovanje ponudbe in povpraševanja po materialih in surovinah.

Shema nepovratnih sredstev je na voljo malim in srednjim podjetjem, katerih cilj je prehod na krožni poslovni model. Nepovratna sredstva lahko znašajo do 317 500 EUR za vsakega upravičenca in krijejo do 60 % stroškov naložbe, ki jih ima posamezno MSP. Ta shema nepovratnih sredstev se izvaja.

Da se zagotovi skladnost ukrepa v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti 6 : (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo; in iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 5 (C3.1R5): Ustanovitev usklajevalnega organa med centralno in lokalno vlado

Cilj ukrepa je okrepiti ravnanje z odpadki v smeri preprečevanja nastajanja odpadkov in ločenega zbiranja ter tako prispevati k skladnosti z direktivami EU o ravnanju z odpadki in spodbujati krožno gospodarstvo. Reforma zagotavlja mehanizem za tehnično in finančno podporo lokalnim organom, pomoč pri povezovanju z osrednjo vlado, ustvarjanje strokovnega znanja in izkoriščanje možnosti financiranja na področju ravnanja z odpadki.

Reforma vključuje ustanovitev usklajevalnega organa med centralno in lokalno vlado, ki bo spodbujal dejavnosti v hierarhiji ravnanja z odpadki in načrtu ravnanja z odpadki ter podpiral lokalne organe v tem pogledu. Sodeluje tudi v raziskovalnih programih, podpira pilotne programe in izvaja izobraževalne in informacijske kampanje, katerih cilj je preprečevanje nastajanja odpadkov in ločevanje odpadkov, ter vzdržuje podatkovno zbirko programov in projektov na področju ravnanja z odpadki.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 11 (C3.1I12): Ravnanje z odpadki v smeri krožnega gospodarstva

Cilj ukrepa je učinkovito prispevati k povečanju prizadevanj za ponovno uporabo in recikliranje bioloških odpadkov ter suhih recikliranih materialov. Cilj naložbe je pomagati pri doseganju ciljev zmanjšanja količine bioloških odpadkov, povečati preprečevanje nastajanja odpadkov, kar je najpomembnejši način za izboljšanje učinkovite rabe virov in zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje.

Naložbo sestavljajo trije elementi: (I) distribucija 50 malih in srednje velikih kompostarn ter 2 000 domačih kompostalcev v podeželskih in polpodeželskih skupnostih za lažje ločeno zbiranje in ustrezno obdelavo bioloških odpadkov, (ii) razvoj, vzpostavitev, namestitev in delovanje 50 zelenih kioskov za suhe proizvode, ki jih je mogoče reciklirati, da bi občinam na odročnih območjih pomagali izboljšati njihove sisteme ravnanja z odpadki, ter (iii) gradnja in delovanje dveh centrov za ponovno uporabo in popravila na strateških lokacijah na Cipru, ki lahko služijo vsem petim regijam skupaj s povezano mrežo lokalnih trgovin za ponovno uporabo in popravilo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

E.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

E.3.    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 11 (C3.1I11): Izboljšanje in razširitev ciprske mreže zelenih točk ter vzpostavitev mreže zbirališč in kotlov za recikliranje

Cilji ukrepa so izboljšanje ravnanja s trdnimi odpadki, varstvo okolja in javno zdravje. Namenjen je ublažitvi nenadzorovanega in nezakonitega odlaganja odpadkov na javnih območjih, povečanju stopnje predelave in recikliranja materialov ter ozaveščanju uporabnikov o trajnostnem razvoju in krožnem gospodarstvu.

V skladu z naložbo naj bi zgradili štirinajst zelenih točk na površini najmanj 50 500 m², ki bi državljanom in lokalnim organom služila za deponiranje posebnih tokov gospodinjskih in komunalnih odpadkov. Poleg vzpostavitve novih zelenih točk je v naložbah predvidena tudi vzpostavitev mreže kotičkov za recikliranje in mreže zbirnih točk, da se državljanom podeželskih skupnosti omogoči dostop do odlaganja odpadkov.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 13(C3.1I13):

Cilj ukrepa je razviti regionalne obrate za ravnanje z živinorejo, ki bodo služili kmetijam širšega kompleksa Orounda, da se zagotovi celovita rešitev za učinkovito ravnanje z organskimi odpadki, ki izvirajo predvsem iz prašičjih farm, rej perutnine, ovc, koz in goveda. Za te skupnosti je cilj naložbe doseči operacijo blizu zanke, čim bolj zmanjšati zunanje učinke in pridobiti hranila za izboljšanje tal ter zmanjšati družbeni in okoljski vpliv.

Naložba predvideva izgradnjo objektov za čiščenje odpadne vode, sokompostanje in anaerobno razgradnjo, da bi omogočili obdelavo velikih količin živalskih odpadkov, proizvedenih na tem območju, proizvajali električno energijo iz bioplina, se borili proti dezertifikaciji na lokalni ravni, zmanjšali nevarnost vonjav lokalnih skupnosti na manj kot 10 % časa trajanja, zmanjšali emisije toplogrednih plinov in vodo za namakanje.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažitvenih korakov, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se za ukrep opravi presoja vplivov na okolje v prvem letu izvajanja, v vse postopke javnega naročanja pa se vključi zahteva po upoštevanju načela, da se ne škoduje bistveno.

E.4.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Y
116	C3.1I11 Izboljšanje in razširitev mreže zelenih točk Cipra ter vzpostavitev mreže zbirališč in kotlov za recikliranje	Cilj	Dokončanje gradnje, razširitve in obratovanja štirih zelenih točk	–	število	0	4	Q4	2023	Dokončanje gradnje, razširitve in začetka obratovanja štirih zelenih točk v Avgorouju, Troulloiju, Eptagonia in Alambra v skladu z nacionalnim strateškim načrtom za razvoj nacionalne mreže zelenih točk
117	C3.1I11 Izboljšanje in razširitev mreže zelenih točk Cipra ter vzpostavitev mreže zbirališč in kotlov za recikliranje	Cilj	Dokončanje gradnje, razširitve in obratovanja 14 zelenih točk	–	število	4	14	Q2	2026	Dokončanje gradnje, razširitve in začetka obratovanja štirinajst zelenih točk na Avgorouju, Troulloiju, Eptagonia, Alambra, Aglantzii, Latsia, Derynia, Sotera, Pelentri, Egkomi, Lakatamia, Pano Platres, Kalo Horio Limassol, Souni Zanatzia v skladu z nacionalnim strateškim načrtom za razvoj mreže nacionalnih zelenih točk
118	C3.1I13 Izgradnja objektov za ravnanje z živinorejo in z živalskimi stranskimi proizvodi v Orundi	Mejnik	Gradnja objektov za čiščenje odpadne vode in sokompostiranje	Pridobljena gradbena dovoljenja in dokazilo o opravljeni pridobitvi zemljišča	–	–	–	Q1	2024	Pridobljena so bila vsa dovoljenja za gradnjo objektov za čiščenje in so kompostiranje odpadnih voda (okoljskih, gradbenih in obratovalnih dovoljenj in dovoljenj), ki so jih izdali vsi ustrezni organi, kot so Ministrstvo za okolje, oddelek za mestno načrtovanje in stanovanje ter oddelek za zemljišča in ankete, ustrezni nakup zemljišč pa je bil zaključen.
119	C3.1I13 Izgradnja objektov za ravnanje z živinorejo in z živalskimi stranskimi proizvodi v Orundi	Mejnik	Dokončanje in začetek delovanja objektov za anaerobno prelivanje	Potrdilo o prevzemu, ki ga izda projektni inženir in odobri tehnični usmerjevalni odbor	–	–	–	Q2	2026	Dokončanje in začetek obratovanja objektov za anaerobno razsipanje, ki proizvajajo bioplin (metan) za proizvodnjo električne energije 3,5 MWh (za 20 ur dnevnega obratovanja) s polno zmogljivostjo 365 dni na leto. Proizvedena električna energija se dobavi v omrežje.

F. KOMPONENTA 3.2: Okrepljene raziskave in inovacije

Del ciprskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, s katerimi se sooča Ciper v zvezi z ekosistemom raziskav in razvoja, ki ima razmeroma omejeno vlogo pri gospodarski rasti. To je predvsem posledica majhnega deleža diplomantov na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM), omejenega sodelovanja javnega raziskovalnega sistema s poslovnim sektorjem ter omejenega dostopa in razpoložljivosti tveganega financiranja.

Cilji komponente so krepitev povezav med raziskovalnimi organizacijami in podjetji, trženje rezultatov raziskav, povečanje intenzivnosti raziskav in vzorčenja, razvoj (raziskave in razvoj) in naložbe javnih in zasebnih organizacij ter zagotovitev, da je vsa javno financirana raziskovalna infrastruktura dostopna celotnemu ekosistemu. Poleg tega je namenjen povečanju finančne podpore za zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi, MSP, internacionalizaciji lokalnega ekosistema raziskav in inovacij, razvoju lokalnega talenta in privabljanju talentov iz tujine za delo na področju raziskav in inovacij s poudarkom na posebnih tematskih področjih.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države o povečanju osredotočenosti na z naložbami povezano ekonomsko politiko na področju raziskav in inovacij (priporočili za posamezne države 3 iz leta 2020 in št. 4 iz leta 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

F.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C3.2R1): Celovita nacionalna raziskovalna in inovacijska politika, podprta s podatkovno vodenimi orodji politike za podporo ekosistemu raziskav in inovacij ter za krepitev povezav med oblikovanjem in izvajanjem politik

Cilj ukrepa je spodbujati učinkovito usklajevanje sistema upravljanja raziskav in inovacij, krepiti ozaveščenost in spodbujati inovacijsko kulturo, mobilizirati deležnike ter razviti in razširiti temeljne gradnike nacionalnega ekosistema raziskav in inovacij (na treh ravneh: oblikovanje, strategija in izvajanje politike, deležniki in uporabniki/državljani).

Reforma obsega izvajanje akcijskega načrta za nacionalno strategijo za raziskave in inovacije. To bo sledilo politični potrditvi akcijskega načrta ter sprejetju nacionalne strategije za raziskave in pristanišča ter revidirane strategije pametne specializacije za Ciper. Vključuje tudi vzpostavitev mehanizma za spremljanje in podporo šestih centrov odličnosti, ki temelji na učinku, ter razvoj digitalnega orodja za dinamično kartiranje ekosistema raziskav in inovacij (deležniki, ukrepi in orodja politike, uspešnost raziskav in projektov, register inovativnih podjetij in sektorska analitika).

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 2 (C3.2R2): Spodbude za spodbujanje in privabljanje naložb in človeškega kapitala v raziskave in inovacije

Cilj ukrepa je pritegniti naložbe v inovativna podjetja ter podjetniške in znanstvene talente iz tujine.

Reforma bo vključevala razširitev uporabe davčne sheme za naložbe v inovativna podjetja na pravne osebe (trenutno s fizičnih oseb). Upravičene naložbe v višini do 150 000 EUR na vlagatelja v okviru te spodbude vključujejo lastniški kapital, posojila, jamstva in faktoring. Poleg tega vključuje pregled, promocijo in po potrebi spremembo sedanjih sistemov spodbud, katerih cilj je privabljanje nadarjenih oseb iz tretjih držav, vključno s shemo znanstvenega VISA za raziskovalce in njihove družine ter shemo VISA za zagonska podjetja za ustanovitelje inovativnih podjetij in njihove družine.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

Reforma 3 (C3.2R3): uvesti politike in spodbude za olajšanje in spodbujanje dostopa do javno financirane raziskovalne infrastrukture in laboratorijev

Cilj ukrepa je optimizirati uporabo javno financiranih raziskovalnih infrastruktur in laboratorijev v poslovni skupnosti.

Reforma obsega (i) odobritev akcijskega načrta, ki se osredotoča na optimalno uporabo raziskovalne infrastrukture in sprejetje ukrepov za spodbujanje in krepitev sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami, akademskim svetom in zasebnim sektorjem; (ii) razvoj in zagon dinamičnega digitalnega orodja, ki je dostopno vsem deležnikom ekosistema raziskav in inovacij ter zagotavlja kroženje informacij, orodja in storitve za olajšanje dogovora o sodelovanju med različnimi organizacijami in skupinami na področju raziskav in inovacij (javnimi in zasebnimi) v zvezi z javno financiranimi raziskovalnimi infrastrukturami in laboratoriji; (iii) pregled pravnega in operativnega okvira javno financiranih raziskovalnih ustanov in spodbujanje ukrepov za olajšanje in podporo optimalni uporabi raziskovalne infrastrukture z omogočanjem dostopa do drugih raziskovalnih ustanov in poslovnega sektorja; (iv) uvedba ukrepov in spodbud (kot je vključitev klavzule o odprtju financirane infrastrukture v sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za raziskave in inovacije), da se okrepi sodelovanje organizacij, ki izvajajo raziskave, s podjetji in odcepljenimi podjetji.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 1 (C3.2I1): vzpostavitev in upravljanje osrednjega urada za prenos znanja

Cilj ukrepa je izboljšati prenos tehnologije na Cipru z boljšim sodelovanjem med akademskim svetom in podjetji ter komercializacijo raziskav.

Naložba vključuje ustanovitev in začetek delovanja urada za prenos znanja (KTO) s strani Fundacije za raziskave in inovacije, da se zagotovi stroškovno učinkovita rešitev za podporo prenosu tehnologije, ki temelji na načelih pridobivanja kritične mase rezultatov raziskav in ekonomije obsega. KTO univerzam, drugim raziskovalnim organizacijam in podjetjem zagotavlja storitve prenosa znanja, ki olajšujejo komercializacijo raziskav. Okvirni seznam storitev: (a) ocena možnosti za trženje, (b) svetovanje v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, (c) vloženi patenti in zadeve v zvezi z vzdrževanjem pravic intelektualne lastnine, (d) razvoj strategije trženja, (e) trženje tehnologije, (f) podpora pri ustanavljanju odcepljenih podjetij in (g) zagotavljanje sredstev za podporo translacijskim raziskavam. Reforma vključuje tudi pregled obstoječega institucionalnega okvira za prenos znanja na Cipru, vključno z ustrezno zakonodajo, ter nacionalnih in institucionalnih politik v zvezi s komercialnim izkoriščanjem intelektualne lastnine, prenosom znanja in ustanavljanjem odcepljenih podjetij.

KTO se financira iz lastnih sredstev s 1. januarjem 2026, tako da zadrži 20 % prihodkov iz pogodb, ki jih upravlja KTO, za operativne stroške, ki se določijo v pogodbenih dogovorih med Fundacijo za raziskave in inovacije ter upravičencem.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (C3.2I2): Programi in modeli financiranja inovacij; sheme financiranja za povečanje rasti in vzorcev, konkurenčnost zagonskih podjetij, inovativnih podjetij ter MSP

Cilj ukrepa je zagotoviti nepovratna sredstva prek inovacijskih programov (kot so Hitra pot do inovacij, predsemenska in semenska faza, Inoviraj) kot sredstvo za izboljšanje dostopa do sredstev za inovativna MSP in zagonska podjetja.

Naložba je sestavljena iz nepovratnih sredstev v okviru inovacijskih programov (na primer Hitra pot do inovacij, predsemenska in semenska faza, Inoviraj) za podjetja, da razvijejo inovativne proizvode in storitve, ki so mednarodno usmerjeni od zasnove do priprave za trg. Programi financiranja (i) spodbujajo sodelovanje podjetij z raziskovalnimi organizacijami; (II) olajšati komercializacijo rezultatov raziskav z usmerjanjem doseganja rezultatov in rezultatov, ki so bližje trgu, ter tako omogočiti kratkoročnejše gospodarske učinke; (III) vodijo k ustvarjanju delovnih mest; (IV) spodbujati grozde podjetij in (v) si prizadevati za pospešen prehod na zeleno gospodarstvo ter na digitalno dobo učinkovitosti in produktivnosti. Ti programi od podjetij zahtevajo, da mobilizirajo zasebna/lastna sredstva v povezavi z javnim financiranjem (ki ga zagotavlja Fundacija za raziskave in inovacije), s čimer prispevajo k splošnemu povečanju naložb v raziskave in razvoj.

Da se zagotovi skladnost ukrepa v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti 7 : (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo; in iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3 (C3.2I3): Tematski program financiranja raziskav in inovacij na področju zelenega prehoda

Cilj ukrepa je zagotoviti nepovratna sredstva prek tematskih programov za razvoj in inovacije z razmeroma visokimi stopnjami tehnološke pripravljenosti, ki se osredotočajo na zeleni prehod.

Naložba vključuje nepovratna sredstva za projekte, pri katerih se uporabljajo najnovejše digitalne tehnologije, da se zagotovijo stroškovno učinkovite rešitve za prehod na zeleno gospodarstvo, s čimer se izboljša raziskovalna zmogljivost države. Podprti projekti se osredotočajo na energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in trajnostni promet, vključujejo sodelovanje s centri odličnosti za raziskave in inovacije ter olajšujejo komercializacijo rezultatov raziskav.

Da se zagotovi skladnost ukrepa v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti 8 : (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo; in iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 4 (C3.2I4): Sheme financiranja za podporo organizacijam, ki izvajajo dejavnosti na področju raziskav in razvoja na področju dvojnih tehnologij, vključno z oblikovanjem novih ali nadgrajevanjem obstoječih laboratorijev in razvojem razvrščenih laboratorijev

Cilj ukrepa je spodbujanje raziskav z dvojno rabo in uporaba tehnologij, ki bi sicer služile samo vladnim/vojaškim namenom, za civilne, komercialne in družbene interese.

Naložba je sestavljena iz nepovratnih sredstev, ki bi raziskovalnim organizacijam in podjetjem omogočila sodelovanje na področju raziskav in razvoja na področju tehnologij z dvojno rabo. Sheme financiranja omogočajo nadgradnjo zmogljivosti raziskav in inovacij ter zmogljivosti raziskovalnih centrov odličnosti, akademskih ustanov, raziskovalnih organizacij in podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem na področju tehnologij z dvojno rabo. Zlasti tem organizacijam omogočajo pridobitev certifikatov stopnje tajnosti, da bi lahko sodelovale v konzorcijih za evropsko financiranje (kot je Obzorje Evropa, Evropski obrambni sklad) ter okrepile svoje zmogljivosti na področju raziskav in inovacij ter konkurenčnost na področju tehnologij z dvojno rabo.

Financiranje je osredotočeno samo na civilna podjetja, rezultati raziskav in infrastruktura pa koristijo le civilni uporabi. Ukrep je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo med izvajanjem programa financiranja in je oblikovan v skladu s „Financiranjem EU za dvojno rabo - praktični vodnik za dostop do sredstev EU za evropske regionalne organe ter mala in srednja podjetja“.

Da se zagotovi skladnost ukrepa v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti 9 : (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo; in iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

F.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
120	C3.2R1 Nacionalna orodja za politiko in politiko na področju raziskav in upravljanja	Mejnik	Sprejetje nacionalne strategije za raziskave in pristanišča ter akcijskega načrta za njeno izvajanje	Objava sklepa Sveta ministrov	–	–	–	Q4	2022	Razviti celovito strategijo za raziskave in inovacije, ki bo zagotovila okvir za dolgoročno perspektivo, ki bo sčasoma zagotavljal usmerjena prizadevanja in zavezanost izvajanju v imenu države in deležnikov, vključenih v nacionalni sistem raziskav in inovacij, ter digitalno orodje za dinamično kartiranje ekosistema raziskav in inovacij.
121	C3.2R1 Nacionalna orodja za politiko in politiko na področju raziskav in inovacij	Mejnik	Dokončanje akcijskega načrta za strategijo za raziskave in inovacije	Objava poročila o napredku s strani Sveta ministrov, ki potrjuje dokončanje akcijskega načrta	–	–	–	Q4	2024	Izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta nacionalne strategije za raziskave in inovacije, kot je razvidno iz poročila o napredku.
122	C3.2R2 Spodbude za naložbe in človeški kapital v raziskave in inovacije	Mejnik	Oprostitev davka za pravne osebe za naložbe v inovativna podjetja	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti zakonodaje	–	–	–	Q1	2022	Začetek veljavnosti zakona, ki uvaja davčno oprostitev za pravne vlagatelje (pravne subjekte) za naložbe v inovativna podjetja.
123	C3.2R3 Politike za spodbujanje dostopa do javno financiranih raziskovalnih infrastruktur in laboratorijev	Mejnik	Digitalni register za evidentiranje in objavo raziskovalne infrastrukture	Povezava na digitalni register, objavljen na spletišču namestnika ministrstva za raziskave, inovacije in digitalno politiko	–	–	–	Q4	2022	Razvoj in začetek delovanja digitalnega registra za evidentiranje in objavo raziskovalne infrastrukture, ki zainteresiranim stranem olajša dostop do take infrastrukture. Vključuje kartiranje vseh javno financiranih raziskovalnih ustanov (v okviru programa Obzorje 2020, nacionalnih shem). Prav tako izboljša prepoznavnost raziskovalnih institucij in podpira sodelovanje z zasebnim sektorjem.
124	C3.2R3 Politike za spodbujanje dostopa do javno financiranih raziskovalnih infrastruktur in laboratorijev	Mejnik	Sodelovanje organizacij, ki izvajajo raziskave, s podjetji in odcepljenimi podjetji	Objava ukrepov in spodbud, sprejetih na spletni strani Fundacije za raziskave in inovacije	–	–	–	Q4	2024	Sprejetje ukrepov in spodbud za okrepitev sodelovanja organizacij, ki izvajajo raziskave, s podjetji in odcepljenimi podjetji, kot je vključitev klavzule o odprtju financirane infrastrukture v sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev Fundacije za raziskave in inovacije.
125	C3.2I1	Mejnik	Začetek KTO	Začetek prvega primera KTO	–	–	–	Q2	2022	Fundacija za raziskave in inovacije, odgovorna za začetek delovanja organizacije KTO, je zaposlila ali najela visoko usposobljeno osebje in/ali strokovnjake za zagotavljanje storitev prenosa strokovnega znanja. Vzpostavljeni so sistemi in orodja za podporo delovanju KTO. KTO začne zagotavljati storitve univerzam, drugim raziskovalnim organizacijam ali podjetjem.
126	C3.2I1 Vzpostavitev in upravljanje osrednjega urada za prenos znanja	Cilj	Zaključeni spisi, ki potrjujejo zagotavljanje ustreznih storitev prenosa znanja	–	število	0	30	Q4	2025	Vsaj 30 zaključenih primerov storitev prenosa znanja, ki jih osrednji KTO zagotavlja univerzam, drugim raziskovalnim organizacijam ali podjetjem.
127	C3.2I2 Programi financiranja inovacij za zagonska podjetja, inovativna podjetja ter mala in srednja podjetja	Mejnik	Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 50 % proračuna	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev	–	–	–	Q4	2022	Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, s katerimi se nameni vsaj 50 % celotnega proračuna (pogodbe v skupni vrednosti najmanj 26 000 000 EUR celotnega proračuna) za programe financiranja inovacij za zagonska podjetja, inovativna podjetja ter mala in srednja podjetja, z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
128	C3.2I2 Programi financiranja inovacij za zagonska podjetja, inovativna podjetja ter mala in srednja podjetja	Cilj	Organizacije, ki prejemajo podporo za izvajanje dejavnosti, povezanih z raziskavami in inovacijami	–	število	0	70	Q3	2023	Financiranje podpore vsaj 70 organizacijam za izvajanje dejavnosti, povezanih z raziskavami in inovacijami, kot so industrijske raziskave, eksperimentalne raziskovalne inovacijske dejavnosti, zagonske dejavnosti, dejavnosti prenosa znanja, vključno (vendar ne izključno) z dejavnostmi za upravljanje in varstvo intelektualne lastnine, vzpostavljanje povezav med raziskovalnimi organizacijami in podjetji, krepitev zmogljivosti prenosa znanja in komercializacija rezultatov raziskav v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno ((2021/C58/01), z uporabo izločitvenega seznama in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo.
129	C3.2I2 Programi financiranja inovacij za zagonska podjetja, inovativna podjetja ter mala in srednja podjetja	Cilj	Organizacije, ki prejemajo podporo za izvajanje dejavnosti, povezanih z raziskavami in inovacijami	–	število	70	200	Q2	2026	Financiranje podpore vsaj 200 organizacijam za izvajanje dejavnosti, povezanih z raziskavami in inovacijami, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
130	C3.2I3 Program financiranja raziskav in inovacij za zeleni prehod	Mejnik	Podpis sporazumov o donacijah za celotni proračun	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih podpiše direktor Fundacije za raziskave in inovacije	–	–	–	Q4	2022	Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za program financiranja raziskav in inovacij v zvezi z zelenim prehodom z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno ((2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
131	C3.2I3 Program financiranja raziskav in inovacij za zeleni prehod	Cilj	Organizacije, ki prejemajo nepovratna sredstva za dejavnosti raziskav in inovacij za prehod na zeleno gospodarstvo	–	število	0	10	Q2	2026	Vsaj 10 podjetij, podprtih z nepovratnimi sredstvi za dejavnosti raziskav in inovacij za zeleni prehod v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
132	C3.2I4 Financiranje organizacij, ki izvajajo raziskave in razvoj na področju dvojnih tehnologij	Mejnik	Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, s katerimi se 80 % celotnega proračuna nameni za financiranje organizacij, ki izvajajo dejavnosti na področju raziskav in razvoja na področju dvojnih tehnologij	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev	–	–	–	Q2	2023	Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, s katerimi se 80 % celotnega proračuna (pogodbe v skupni vrednosti najmanj 2 400 000 EUR skupnega proračuna) nameni za financiranje organizacij, ki izvajajo dejavnosti na področju raziskav in razvoja na področju dvojnih tehnologij, z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
133	C3.2I4 Organizacije za financiranje, ki izvajajo dejavnosti na področju raziskav in razvoja na področju dvojnih tehnologij	Cilj	Financiranje razvoja razvrščenih laboratorijev	–	število	0	16	Q2	2026	Najmanj 16 podjetij prejema finančna sredstva za razvoj razvrščenih laboratorijev. Podjetje se lahko šteje več kot enkrat, če sodeluje pri več kot enem projektu, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

G. SESTAVNI DEL 3.3: Podpora podjetjem za konkurenčnost

Ta komponenta ciprskega okrevanja in odpornosti obravnava izzive nizke produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, ki so v povprečju posledica majhnosti podjetij, zapletenega postopka izdaje dovoljenj, zahtevanega za naložbe, in težav pri dostopu do financiranja za podjetja. Cilja te komponente sta podpirati podjetnike in podjetja ter izboljšati njihovo konkurenčnost in prispevek k rasti gospodarstva z izboljšanjem regulativnega okvira v zvezi z naložbeno in podjetniško dejavnostjo ter povečati produktivnost MSP, zlasti z digitalizacijo.

Komponenta obravnava priporočilo za posamezne države 3 iz leta 2020 in priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

G.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C3.3R1): Spodbujanje strateških naložb

Cilj ukrepa je razviti nov sistem za podporo strateškim naložbam, katerega cilj je spodbujanje naložbenih dejavnosti v državi s poenostavljenimi pravili in mehanizmi, poenostavitvijo postopkov za izdajo dovoljenj in dovoljenj, zmanjšanjem upravnega bremena in povečanjem učinkovitosti strateškega naložbenega okolja. Opredelitev strateških naložb se nanaša na naložbe v strateške sektorje (vključno z zdravstvom in socialnim varstvom, izobraževanjem, kulturo, športom, okoljem, industrijo, turizmom, energetiko, raziskavami, razvojem in inovacijami), ki znatno prispevajo k razvoju gospodarstva.

Reforma vključuje začetek veljavnosti zakonodaje za spodbujanje strateških naložb v zvezi z učinkovitostjo pridobivanja investicijskih licenc in gradbenih dovoljenj. Poseben vladni sektor se dodeli za obdelavo strateških naložb. Vključuje pripravo operativnih smernic, procesnih tokov in drugih zahtev standarda ISO 9001:2015 za vključevanje procesa. Razvije memorandum o soglasju z drugimi oddelki, pomembnimi za dele postopka, da se zagotovi izvedljivost hitrega mehanizma. Poleg tega vključuje usposabljanje zaposlenih v postopkih, ki jih je treba uvesti. Poleg tega bo reforma imela koristi od vzpostavitve digitalne platforme, ki bo omogočala digitalno uporabo, preučevanje in izdajanje dovoljenj za načrtovanje in gradnjo prek orodja za upravljanje aplikacij in sistema GIS (projekt v okviru komponente 3.4: „izboljšanje e-sistema za izdajanje gradbenih dovoljenj“).

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 2 (C3.3R2): Krepitev mehanizma za hitro poslovno aktivacijo

Cilji ukrepa so poenostavitev postopkov, digitalizacija vladnih služb in delovanje centra za podporo podjetjem, ki zagotavlja vse potrebne in podporne informacije in storitve.

Reforma vključuje vzpostavitev interaktivne digitalne platforme, ki bo okrepila hitri mehanizem za aktivacijo podjetij, ki že deluje. Prek platforme lahko vlagatelj spremlja svojo vlogo, pristojni organi pa bodo lahko komunicirali, si izmenjevali dokumente in obdelali vlogo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 3 (C3.3R3): Posodobitev zakona o gospodarskih družbah

Cilj ukrepa je podpreti izboljšanje poslovnega okolja s pregledom Zakona o gospodarskih družbah, da bi bil jasnejši pri razlagi in uporabi zakona v praksi.

Reforma obsega posodobitev ciprskega zakona o gospodarskih družbah z uporabo najboljših praks iz drugih občepravnih jurisdikcij, da se zagotovi temelj znanja in jasnosti v obliki sodne prakse in literature ter pomaga pri razlagi in uporabi prava v praksi. Pregledajo se tudi spremljajoča pravila družb. Poleg tega Ciper imenuje skupino pravnih strokovnjakov za izvedbo projekta za svetovalne storitve in storitve priprave nove zakonodaje in predpisov o gospodarskih družbah. Poleg tega pregled zakonodaje vključuje postopke v primeru insolventnosti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, ki so likvidacija, odkup in izpit. Reforma vključuje tudi izvedbo testa MSP med pripravo računa.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 4 (C3.3R4): Oblikovati in ustanoviti nacionalno agencijo za promocijo

Cilj reforme je izboljšati dostop do financiranja za mala in srednja podjetja (MSP) z olajšanjem dostopa do posojil, jamstev in lastniškega financiranja ter povečati absorpcijsko sposobnost financiranja EU z orodji EU.

Reforma je sestavljena iz analize predhodne ocene, ki zajema dostop MSP do financiranja v vseh gospodarskih sektorjih s poudarkom na zelenem in krožnem gospodarstvu, digitalnem omogočanju in alternativnem financiranju. V poročilu se opredeli obseg posredovanja predlagane nacionalne policijske agencije. Pravna in organizacijska ureditev nacionalne promocijske agencije se določi po končnem izboru njenega obsega dejavnosti. Predlagana struktura omogoča visoko preglednost delovanja in avtonomnosti NPA. Agencija ne posluje z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev in zato ne bo potrebna vnaprejšnja kapitalizacija. Izvajanje spremlja usmerjevalni odbor, v katerem sodelujejo predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za energijo, trgovino in industrijo.

Reforma se izvede do 30. septembra 2025.

Reforma 5 (C3.3R5): Strateški vlagatelj ciprske borze

Cilj reforme je privatizacija ciprske borze.

Reforma je sestavljena iz razpisnega postopka, ki trenutno poteka, pri čemer si ciprska borza prizadeva imenovati uglednega neodvisnega svetovalca ali konzorcija tega svetovalca z obsežnim ustreznim strokovnim znanjem, da bi našla najprimernejšega strateškega vlagatelja za ciprsko borzo. Privatizacijska faza pogodbe se zaključi s končno odobritvijo predstavniškega doma Republike Ciper, potem ko so izpolnjeni vsi drugi pogoji.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 6 (C3.3R6): Spodbude za spodbujanje združitev in vzorcev; prevzemi

Cilj ukrepa je spodbuditi povečanje velikosti MSP.

Reforma je sestavljena iz ciljno usmerjenih spodbud za spodbujanje združitev ali prevzemov podjetij, da bi se razširili in postali bolj konkurenčni. Reforma vključuje zlasti odobritev poročila in spremljajočega akcijskega načrta s strani Sveta ministrov po oceni podobnih režimov v EU in posvetovanju z deležniki o posebnih spodbudah za spodbujanje združitev in prevzemov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 2 (C3.3I2): Vzpostavitev regulativnega peskovnika, ki bo omogočil finančno tehnologijo

Cilj ukrepa je omogočiti finančno tehnološkim podjetjem, zagonskim podjetjem in drugim inovativnim podjetjem, da razširijo svojo ponudbo novih proizvodov ali storitev, tako da regulativni organi vzpostavijo „preizkuševališče“, ki bi jim omogočilo izvajanje poskusov v živo v nadzorovanem okolju pod njihovim nadzorom.

Naložba vključuje spodbujanje razvoja ustrezne in privlačne regulativne ureditve na področju finančne tehnologije in inovativnih tehnologij ter vzpostavitev ravnovesja med nemotenim uvajanjem inovativnih proizvodov ali storitev in zagotavljanjem zaščite vlagateljev.

Naložba se izvede do 30. septembra 2024.

Naložba 3 (C3.3I3): Svetovalne storitve za mala in srednja podjetja (MSP)

Cilj ukrepa je s prilagojenimi svetovalnimi storitvami in drugimi instrumenti nefinančne podpore spodbujati razvoj MSP na Cipru in povečati njihovo konkurenčnost.

Naložba vključuje zagotavljanje strokovne pomoči MSP, poslovnega svetovanja, usmerjenega usposabljanja in povezovanja poslovanja.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (C3.3I4): Shema za digitalno nadgradnjo podjetij

Cilj naložbe je okrepiti vključevanje digitalne tehnologije v obstoječa in prihodnja MSP s sedežem na Cipru. Natančneje, ukrep je namenjen krepitvi digitalne identitete podjetij, povečanju deleža malih in srednjih podjetij, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s sektorjem e-trgovanja, ter spodbujanju digitalnega podjetništva.

Naložba vključuje zagotavljanje finančnih nepovratnih sredstev v višini približno 30 000 EUR vsakemu upravičencu kot delež naložb v upravičene naložbe za digitalno nadgradnjo svojih podjetij.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 5 (C3.3I5): Podpora izvzetju in odprtosti ciprskih podjetij za mednarodno trgovino

Cilj naložbe je okrepiti umik novih in obstoječih podjetij, dejavnih na področju proizvodnje, predelave in trženja kmetijskih in industrijskih proizvodov ter ponudnikov storitev.

Naložba je sestavljena iz sheme nepovratnih sredstev v skupnem znesku 8 000 000 EUR za najmanj 140 ciprskih podjetij s financiranjem ukrepov za okrepitev njihove ekstroverzije za podjetja, dejavna na področju proizvodnje/predelave in trženja kmetijskih in industrijskih proizvodov ter ponudnikov storitev. Stroški financiranja, ki jih je mogoče izbrati, lahko vključujejo stroške svetovanja in druge upravičene stroške v skladu s predpisi o državni pomoči.

Da se zagotovi skladnost ukrepa v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti 10 : (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo; in iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 6 (C3.3I6): Sklad lastniškega kapitala, ki ga financira država

Cilj ukrepa je ustanovitev sklada za podporo prizadevanjem vlade za izboljšanje dostopa do alternativnih virov financiranja za (i) spodbujanje gospodarskega razvoja in rasti ter povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij na Cipru; (II) povečati razpoložljivost alternativnih virov financiranja, zlasti za inovativna in zagonska podjetja; ter (iii) prispevati h krepitvi ekosistema za naložbe lastniškega kapitala in tveganega kapitala.

Naložba je sestavljena iz razpisnega postopka za izbiro in imenovanje zunanjega upravitelja sklada za naložbeno obdobje, ki naj bi trajalo pet let.

Za zagotovitev, da je ukrep v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se v pravnem sporazumu med Ciprom in skladom, odgovornim za finančni instrument, ter poznejši naložbeni politiki finančnega instrumenta:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter

II.izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 11 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 12 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov 13 , sežigalnicami in obrati za mehansko-biološko obdelavo 14 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter

III.zahtevati preverjanje pravne skladnosti projektov z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo po skladih za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

G.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

G.3.    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1 (C3.3I1): Integrirani informacijski sistem za register družb in uradnega sprejemnika.

Cilji ukrepa so oblikovanje, razvoj, izvajanje, vzdrževanje in delovanje rešitve platforme integriranega registra, ki podpira postopke in storitve oddelka za podjetja ter oddelka za intelektualno in industrijsko lastnino pri registru družb in uradnem sprejemniku, da bi se spodbudila digitalna preobrazba obeh navedenih oddelkov, da bi postala vodilna v digitalni prisotnosti, spletnih zmogljivostih in izjemnih storitvah za stranke, ki se zagotavljajo z učinkovitimi notranjimi postopki in podpirajo prožni informacijski sistemi.

Naložba vključuje namestitev strojne in programske opreme sistema, dokončanje omrežne infrastrukture in usposabljanje osebja za novi sistem.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

G.4.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

H. KOMPONENTA 3.4: Posodobitev javnih in lokalnih organov, povečanje učinkovitosti pravosodja in boj proti korupciji

Ta komponenta ciprskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava dolgotrajne izzive pri delovanju javne uprave na centralni in lokalni ravni, pravosodnem sistemu in protikorupcijskem okviru. Cilji komponente so: (i) povečati uspešnost, učinkovitost in ustreznost vladnih postopkov ob upoštevanju trenutnih izzivov, potreb in pričakovanj državljanov in podjetij, (ii) okrepiti upravno zmogljivost in sodelovanje ministrstva za notranje zadeve in lokalnih vlad, da se zagotovi učinkovito izvajanje novega modela lokalne uprave, (iii) izboljšati učinkovitost, vključno s kakovostjo in učinkovitostjo, pravosodnega sistema, in sicer s pospeševanjem delovanja pravosodja in zmanjšanjem sodnih zaostankov, ter (iv) doseči večjo usklajenost vladnih prizadevanj za boj proti korupciji.

Reforme in naložbe, vključene v komponento, prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države o izboljšanju učinkovitosti v javnem sektorju, zlasti v zvezi z delovanjem javne uprave in lokalnih vlad (priporočilo za posamezne države 1 iz leta 2019 in priporočilo 4 iz leta 2020), spodbujanju prožnih ureditev dela (priporočilo za posamezne države 2 iz leta 2020), izboljšanju učinkovitosti in digitalizacije pravosodnega sistema (priporočilo za posamezne države 5 iz leta 2019 in priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2020) ter o protikorupcijskih reformah (priporočilo 5 za posamezne države iz leta 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

H.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Podkomponenta 3.4.1: Posodobitev javnega sektorja

Reforma 1 (C3.4R1): Okrepiti upravno usposobljenost in izboljšati delovanje javne uprave za boljše oblikovanje in izvajanje politik

Cilj reforme je izboljšati delovanje splošne javne uprave z izboljšanjem njenega okvira za upravljanje človeških virov ter prestrukturirati in okrepiti upravno zmogljivost ciprske policije.

Reforma je sestavljena iz dveh elementov:

I)Razvoj in izvajanje akcijskega načrta za krepitev upravne zmogljivosti in strateške vloge oddelka za javno upravo in kadrovske zadeve pri upravljanju človeških virov v zvezi z oblikovanjem in spremljanjem izvajanja politik javne uprave in upravljanja človeških virov v javnem sektorju, kot so oblikovanje politik, oblikovanje smernic in temeljnih načel na področju upravljanja človeških virov, pregled obstoječih politik, zakonodaje in praks ter odnosi med delodajalci in delojemalci. Hkrati reforma krepi zmogljivost resornih ministrstev za izvajanje politik javne uprave in funkcij človeških virov, hkrati pa zagotavlja ustrezno odgovornost in odzivnost;

II)reorganizacija in posodobitev ciprske policije z oblikovanjem in izvajanjem novega modela policijskega nadzora in operacij, novim okvirom upravljanja za učenje in razvoj ter novim okvirom za upravljanje človeških virov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2 (C3.4R2): Urejanje prožnih ureditev dela v javnem sektorju

Cilj reforme je povečati produktivnost in učinkovitost javnih storitev z uporabo prožnih ureditev dela, kot so delo na daljavo, delno na daljavo in krajši delovni čas.

Reforma obsega izvajanje prožnih ureditev dela v javnem sektorju na podlagi ocene priporočil zunanje študije najboljših praks in morebitnih omejitev, ki so jih ugotovile druge nacionalne javne uprave, ki jo opravi oddelek za javno upravo in kadrovske zadeve. V študiji se pregledajo pogoji za prožne ureditve dela v javnih službah, kot se uporabljajo v drugih jurisdikcijah.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 3 (C3.4R3): Uvedba novega okvira za postopek ocenjevanja in izbire za zapolnitev prostih delovnih mest v javnih službah in novi predpisi za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih

Cilj reforme je izboljšati delovanje javne službe s pregledom okvira zaposlovanja in napredovanja ter sistema ocenjevanja uspešnosti.

Reforma obsega: (i) uvedbo novega okvira v javni upravi za ocenjevanje in izbor kandidatov za napredovanje, vključno z vodstvenimi delovnimi mesti, ki temeljijo na zaslugah; (ii) uvedbo novega sistema ocenjevanja uspešnosti, ki se bo uporabljal za namene razvoja in napredovanja, da bo ocenjevanje in napredovanje preglednejše, pravičnejše, temeljilo na znanju in spretnostih ter bo učinkovitejše; ter (iii) izboljšanje postopkov zaposlovanja z usposabljanjem, posodabljanjem sistemov storitev (sveženj zahtev in nalog za delovna mesta v javni upravi) in spremembami dveh zadevnih zakonov o zaposlovanju.

Reforma se izvede do 31. marca 2025.

Reforma 4 (C3.4R4): Okrepiti upravno zmogljivost in preglednost s profesionalizacijo javnega naročanja in nadaljnjo digitalizacijo njegovega postopka;

Cilj reforme je povečati učinkovitost in uspešnost javnega naročanja z uvedbo novih postopkov javnega naročanja z uporabo digitalnih orodij ter izboljšanjem znanja in strokovnega znanja osebja.

Reforma bo vključevala uvedbo v celoti digitaliziranega sistema e-javnih naročil z uporabo sodobnih tehnologij, s čimer se bo zmanjšalo upravno breme za udeležence, hkrati pa bosta zagotovljeni odgovornost in preglednost. Spremljajo ga ukrepi za profesionalizacijo javnih naročil, kot so revizija organizacijske strukture osrednje strokovne funkcije javnega naročanja ter usposabljanje in certificiranje strokovnjakov na področju javnega naročanja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 5 (C3.4R5): Povečanje zmogljivosti urada za pravo

Cilj reforme je izvesti digitalno preobrazbo urada za pravosodje, da bi povečali njegovo učinkovitost in uspešnost ter produktivnost, kakovost dela in delovne pogoje zaposlenih.

Reforma obsega digitalizacijo vseh procesov in postopkov pravne pisarne z uvedbo informacijskega sistema (sistem e-pravo), ki se zagotovi kot popolna rešitev programske opreme kot storitve. Vključuje dobavo, razvoj in prilagoditev obstoječega spletnega sistema upravljanja, da se zagotovijo elementi, kot so oblikovanje elektronskih spisov in map, vodenje in spremljanje zadev, notranje komuniciranje in potek dela, sledenje zadevam, finančno poslovodenje in plačila. Med izvajanjem projekta se v poslovni analizi ocenijo potrebe po preoblikovanju procesa. Vse obstoječe papirnate datoteke se prenesejo v osrednji sistem e-pravo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložba 1 (C3.4I1): Racionalizacija sistema izmen z izvajanjem sistema za načrtovanje poti

Cilj naložbe je optimizirati vzorce premikanja ter zagotoviti večjo produktivnost in učinkovitost v organizacijah javnega sektorja, ki zagotavljajo storitve v različnih časovnih izmenah.

Naložba vključuje izvajanje sistema načrtovanja seznama, ki vključuje orodja za vsakodnevno upravljanje in taktično načrtovanje, avtomatizacijo izmenskih načrtov/rotacije ter pravočasno avtomatizirano komunikacijo z zaposlenimi in vodstvenimi delavci. Sistem bi bilo treba povezati z modulom upravljanja človeških virov sistema za načrtovanje virov podjetja, ki se izvaja v javnem sektorju (zunaj načrta za okrevanje in odpornost). Ukrep vključuje usposabljanje skrbnikov uporabnikov sistema za načrtovanje seznamov.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (C3.4I2): Digitalizacija zakonodajnega postopka

Cilj naložbe je izboljšati kakovost predpisov ter povečati pravno varnost in preglednost s posodobitvijo postopka priprave zakonodaje in objavo veljavne zakonodaje.

Naložba vključuje vzpostavitev platforme za pripravo zakonodaje, ki omogoča lažjo pripravo, konsolidacijo, upravljanje in shranjevanje zakonov in drugih predpisov. Sistem postane tudi uradna enotna vladna enotna točka digitalnega dostopa za javnost do vseh zakonodajnih besedil v interoperabilni obliki. Naložba zajema nalaganje vseh obstoječih zakonov in drugih predpisov v novo platformo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (C3.4I3): Vozlišče za modeliranje ekonomske politike

Cilj naložbe je izboljšati oblikovanje in izvajanje politik s povečanjem uporabe kvantitativnih tehnik modeliranja za oceno regulativnega učinka.

Naložba vključuje razvoj orodij za modeliranje in strokovnega znanja med javnim osebjem, da se omogoči boljša ocena učinka politike. To se doseže z (i) vzpostavitvijo vozlišča za modeliranje ekonomske politike, ki bo uporabljalo orodja in podatke za analizo in vrednotenje politik; (II) prenos politične analize in znanja o vrednotenju na zaposlene na ministrstvu za finance; ter (iii) razvoj orodij za velepodatke in analizo podatkov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Podkomponenta 3.4.2: Lokalna uprava in prostorska reforma

Reforma 6 (C3.4R6): Nov pravni okvir za lokalne organe in ustrezni podporni ukrepi

Cilj ukrepa je reformirati sistem lokalne uprave na Cipru, da bi izboljšali njegovo pristojnost odločanja in upravno avtonomijo, povečali učinkovitost upravljanja ter uskladili vire in odgovornosti za zagotovitev finančne vzdržnosti.

Reforma obsega sprejetje nove zakonodaje, ki bo: zmanjšati število občin in ustvariti grozde skupnosti za centralizirano zagotavljanje storitev, da se izboljša upravna zmogljivost; uvesti nov upravni model in novo kadrovsko strukturo za občine; prenos pristojnosti in virov z osrednje vlade na občine, zlasti na področjih izdajanja dovoljenj, socialne politike, vzdrževanja lokalne infrastrukture, šol in zagotavljanja lokalnih storitev državljanom; reforma financiranja občin; ter zagotoviti ustrezen pravni nadzor, preglednost in demokratično odgovornost. Reforma vključuje tudi krepitev zmogljivosti z usposabljanjem.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 7 (C3.4R7): Komasacija mestnih zemljišč

Cilj reforme je zmanjšati pritisk na širitev občin in povečanje tesnil tal z olajšanjem uporabe razpoložljivih zemljišč za gradnjo.

Reforma obsega vzpostavitev zakonodajnega okvira za komasacijo mestnih zemljišč in spodbujanje izvajanja urbanih krovnih načrtov za komasacijo zemljišč na izbranih območjih ali na strateško pomembnih območjih za otok. Reforma vključuje tudi pripravo strokovne študije, digitalne platforme za omogočanje komasacije mestnih zemljišč in pripravo urbanih pilotnih načrtov za komasacijo zemljišč.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (C3.4I4): Izboljšanje e-sistema za izdajanje gradbenih dovoljenj

Cilj naložbe je povečati učinkovitost postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja.

Naložba vključuje (i) razširitev okolja e-aplikacije obstoječega informacijskega sistema Hippodamos za načrtovanje in izdajanje dovoljenj, da se vsem organom za načrtovanje in gradbene organe (občine) omogoči predložitev vlog za dovoljenja za načrtovanje in gradnjo na skupni platformi; (II) nadgradnja sistema Hippodamos, da se omogoči digitalna uporaba, študij in izdajanje dovoljenj za načrtovanje in gradnjo; ter (iii) posodobitev ali razširitev drugih modulov Hippodamos, kot sta upravljanje in upravljanje pogodb o gradbenih delih.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 5 (C3.4I5): pametna mesta

Cilj naložbe je uskladiti tekoče pobude za pametna mesta v izvedbeni načrt na nacionalni ravni.

Naložba vključuje pripravo nacionalnega osrednjega načrta za pametna mesta, ki se osredotoča na tri prednostne pametne rešitve za občine: pametno parkiranje, pametna razsvetljava in pametno ravnanje z zbiranjem odpadkov. Naložba vključuje zasnovo in izvajanje infrastrukture pametnih mest (centralna platforma) ter oblikovanje in izvajanje treh prednostnih pametnih rešitev, vključno z namestitvijo senzorjev. Naložba naj bi vključevala 30 občin. Osrednja platforma bo imela potrebno prožnost za prihodnje dodajanje novih rešitev za pametna mesta.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 6 (C3.4I6): Obnova in oživitev notranjega mesta Nikozija

Cilj naložbe je oživiti notranje mesto Nikozije s privabljanjem mladih prebivalcev, novimi naložbami in spodbujanjem gospodarske dejavnosti.

Naložba vključuje (i) prenovo šole Faneromeni, ki se bo uporabljala kot oddelek Univerze na Cipru; (II) nakup in obnovo stavb v mestu, ki je bilo preoblikovano v študentske nastanitve; in (iii) uvedbo spodbud zasebnega sektorja za zagotavljanje nastanitve študentov na tem območju.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Podkomponenta 3.4.3: Učinkovit pravosodni sistem

Reforma 8 (C3.4R8): Učinkovitost pravosodja

Cilj reforme je zmanjšati visoke sodne zaostanke pri sodnih postopkih ter povečati splošno učinkovitost in kakovost pravosodnega sistema.

Reforma obsega pripravo akcijskega načrta za odpravo sodnih zaostankov in pritožb s posebnimi letnimi cilji ter vzpostavitev projektne skupine sodnikov, ki naj bi usklajevala izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje sodnih zaostankov. Akcijski načrt naj bi bil dokončan do 31. decembra 2021. Nerešene zadeve se opredelijo kot zadeve, ki trajajo več kot dve leti. 31. decembra 2020 so bili: 24 777 nerešenih civilnih zadev, 2 222 nerešenih pritožb v civilnih zadevah in 475 nerešenih pritožb v upravnih zadevah. Reforma vključuje tudi izvajanje revidiranega poslovnika o civilnem postopku, ki ga je vrhovno sodišče sprejelo 19. maja 2021 in ki bo povečalo učinkovitost sodnih postopkov, vključno z razsojanjem o zadevah.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 9 (C3.4R9): Digitalna preobrazba sodišč

Cilj reforme je odpraviti neučinkovitost pravosodnega sistema, ki jo povzročajo sodišča, ki delujejo na podlagi ročnih in papirnih sistemov. Digitalizacija sistema racionalizira in pospeši pravosodje.

Reforma obsega namestitev in upravljanje (i) sistema i-pravosodja začasne rešitve za obravnavanje najnujnejših potreb, preden je na voljo e-pravosodje, (ii) integriranega sistema e-pravosodja in (iii) digitalnega zvočnega snemanja v sodnih postopkih. Sistem e-pravosodja je dostopen sodiščem, odvetnikom, državljanom, pravnemu uradu republike in policiji. Uvaja več funkcij, kot so digitalni vpis in plačilo zadev, kategorizacija zadev, iskanje primerov, priprava in upravljanje dokumentov, sistemi za sledenje in spremljanje v podporo pretakanju zadev, spremljanje skladnosti z odredbami in protokoli, upravljanje dodeljevanja zadev zaslišanju, izvrševanje in vodenje zadev, zapiranje zadev in upravljanje z dokazi.

Reforma se izvede do 31. marca 2025.

Naložba 7 (C3.4I7): Usposabljanje sodnikov

Cilj naložbe je obravnavati nizko raven usposabljanja in vseživljenjskega učenja sodnikov.

Naložba vključuje usposabljanje sodnikov o revidiranih pravilih o civilnem postopku in/ali druga izobraževanja v pravosodju o različnih pravnih temah in pravosodnem znanju, ki jih organizira ciprska šola za izobraževanje v pravosodju.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 8 (C3.4I8):

Cilj naložbe je odpraviti neučinkovitost pravosodnega sistema, ki jo povzročajo neustrezne stavbe sodišč, tako v smislu količine kot kakovosti.

Naložba vključuje gradnjo prizidka stavbe okrožnega sodišča Famagusta.

Naložba se izvede do 31. decembra 2021.

Podkomponenta 3.4.4: Boj proti korupciji

Reforma 10 (C3.4R10): Izboljšanje pravnega in institucionalnega okvira za boj proti korupciji

Cilj reforme je doseči večjo skladnost v boju proti korupciji z izvajanjem nacionalnega horizontalnega akcijskega načrta za boj proti korupciji.

Reforma obsega: (i) zakonodajo za zaščito žvižgačev, povečanje preglednosti v postopkih javnega odločanja in preprečevanje navzkrižja interesov, (ii) ustanovitev in delovanje neodvisnega organa za boj proti korupciji, ki usklajuje prizadevanja vseh organov, vključenih v boj proti korupciji in njeno preprečevanje, ter nadzoruje pravočasno izvajanje ukrepov različnih pristojnih služb, (iii) ozaveščanje in usposabljanje javnosti na področju boja proti korupciji ter (iv) okrepitev enot za notranjo revizijo v vseh ministrstvih in Službi za notranjo revizijo.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

H.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore