2018/0328 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

stališčem Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov

1.Ozadje

Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2018) 630 final – 2018/0328 COD):	12. september 2018
Datum dogovora Sveta o pogajalskem mandatu:	13. marec 2019
Datum trialoga 1:	13. marec 2019
Datum trialoga 2:	20. marec 2019
Datum stališča Evropskega parlamenta v prvi obravnavi:	17. april 2019
Datum dogovora Sveta o revidiranem pogajalskem mandatu:	3. junij 2020
Datum trialoga 3:	25. junij 2020
Datum dogovora Sveta o revidiranem pogajalskem mandatu:	22. julij 2020
Datum trialoga 4:	29. oktober 2020
Datum dogovora Sveta o revidiranem pogajalskem mandatu:	9. december 2020
Datum trialoga 5 (zadnji trialog):	11. december 2020
Datum političnega dogovora v Odboru stalnih predstavnikov:	16. december 2020
Datum, ko je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta (ITRE) izglasoval potrditev kompromisnega dogovora:	14. januar 2021
Datum sprejetja stališča Sveta v prvi obravnavi:	20. april 2021

2.Cilj predloga Komisije

Namen predloga Komisije o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: center) ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (v nadaljnjem besedilu: mreža) je bil okrepiti evropske zmogljivosti za kibernetsko varnost, zaščititi naše gospodarstvo in družbo pred kibernetskimi napadi, ohraniti raziskovalno odličnost in okrepiti konkurenčnost industrije Unije na tem področju. V predlogu je bilo predvideno, da bi center upravljal sredstva za kibernetsko varnost v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ter uporabljal finančna sredstva iz programa za digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa ter prispevke držav članic.

Cilj predloga je bil, da bi center in mreža pomagala Uniji in državam članicam pri proaktivnem, dolgoročnejšem in strateškem vidiku industrijske politike na področju kibernetske varnosti, ki presega raziskave in razvoj. Ta pristop naj bi prispeval ne le k prelomnim rešitvam za kibernetskovarnostne izzive, s katerimi se soočata zasebni in javni sektor, ampak bi tudi podpiral učinkovito uvajanje teh rešitev. Z mrežo in centrom naj bi se prek obsežnih kibernetskovarnostnih projektov okrepila naša tehnološka suverenost.

Poleg tega se je s predlogom želelo omogočiti, da ustrezne raziskovalne in industrijske skupnosti ter javni organi pridobijo dostop do ključnih zmogljivosti, kot so obrati za preizkušanje in eksperimentiranje, ki državam članicam zaradi nezadostnih finančnih in človeških virov pogosto niso dostopne.

3.Pripombe k stališču Sveta

Stališče Sveta odraža dogovor, dosežen v trialogih. Med najpomembnejšimi spremembami predloga Komisije so:

–Sedež: center ima sedež v Bukarešti, kot je navedeno v uvodni izjavi.

–Cilji in naloge: cilji in naloge centra so določeni v ločenih členih. Razlikuje se med strateškimi in izvedbenimi nalogami.

–Civilno-vojaške sinergije in dvojna uporaba: Evropski obrambni sklad ni izrecno omenjen.

–Nacionalni koordinacijski centri: pozitivna ocena Komisije o subjektih, ki jih imenujejo države članice, ni več pogoj za to, da bi postali nacionalni koordinacijski center. Vendar je pozitivna ocena Komisije potrebna, da bi bil nacionalni koordinacijski center upravičen do neposredne finančne podpore.

–Strateški „program“: center sprejme „program“, tj. „celovito in trajnostno industrijsko, tehnološko in raziskovalno strategijo za kibernetsko varnost, v kateri so določena strateška priporočila za [...] sektor[...] ter strateške prednostne naloge za dejavnosti strokovnega centra [...].“

–Glasovanje: vsaka država članica ima v upravnem odboru en glas. Komisija ima manjšino, s katero lahko prepreči sprejetje vseh odločitev, ki neposredno vplivajo na dodeljevanje sredstev EU in upravljanje, z izjemo programa. V primeru programa je bil dodan zaščitni ukrep, v katerem je navedeno, da agenda ni zavezujoča, kar zadeva odločitve, ki jih je treba sprejeti v zvezi z letnimi delovnimi programi. Pri odločitvah, ki ne vplivajo neposredno na dodeljevanje sredstev EU in upravljanje, ima Komisija en glas. Edina izjema od pravila, da ima vsaka država članica v upravnem odboru en glas, je naloga upravnega odbora, da sprejema odločitve o opisu skupnih ukrepov. Pri takih odločitvah imajo države članice in Unija glasovalne pravice v sorazmerju z njihovim ustreznim prispevkom k zadevnemu skupnemu ukrepu.

–Sofinanciranje: prispevek držav članic k dejavnostim centra v Uredbi ni količinsko opredeljen in je na prostovoljni osnovi. V skladu s tem besedilo določa, da bo Unija v zvezi s programom Obzorje Evropa prispevala le toliko, kolikor se bodo države članice letno zavezale.

Komisija je v zvezi s tem podala naslednjo izjavo: „Komisija je seznanjena z dogovorom Evropskega parlamenta in Sveta o sofinanciranju s strani držav članic. Čeprav Komisija lahko sprejme, da prispevki držav članic niso določeni v Uredbi, obžaluje, da je bil v politični dogovor vključen pojem „prostovoljnih“ prispevkov držav članic, saj to ne odraža dolgoročne zavezanosti vseh udeleženih strani.