Ukrep bi spodbudil uporabo električne energije z obale, da bi prispeval k trajnostnim pristaniščem in trajnostnemu ladijskemu prometu. To je v skladu s političnimi ambicijami EU. Uporaba električne energije z obale v evropskih pristaniščih je eden od predlaganih ukrepov za doseganje ambicioznih ciljev, določenih v evropskem zelenem dogovoru.
Ukrep bo verjetno privedel tudi do zmanjšanja emisij CO2, če bo mešanica virov električne energije iz omrežij na kopnem zaradi večje učinkovitosti sistema in drugačnih uporabljenih goriv ogljično manj intenzivna kakor električna energija, proizvedena na krovu z uporabo bunker goriva. V zvezi s tem so nizozemski organi poudarili, da čeprav je dejanski prihranek emisij CO2 odvisen od kakovosti uporabljene električne energije, bi v nizozemski mešanici virov električne energije ocenjen prihranek znašal od 28 % do 67 %, odvisno od obremenitve generatorja, v prihodnosti pa naj bi se ta delež še povečal.
Energetska politika
Ukrep je v skladu z Direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki obravnava vprašanje namestitve naprav za oskrbo z električno energijo z obale v pristaniščih, v katerih obstaja povpraševanje po takih napravah in v katerih stroški niso nesorazmerni glede na koristi, vključno z okoljskimi koristmi. Ukrep se priznava tudi kot cilj skupnega interesa, da se dodeli državna pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU.
Pri tem je treba opozoriti, da je pomemben razlog za neugoden konkurenčni položaj električne energije z obale dejstvo, da za alternativo, tj. električno energijo, proizvedeno na krovu plovil v morskih pristaniščih, zdaj velja popolna oprostitev čistega davka: iz obdavčitve ni izvzeto le bunker gorivo, porabljeno za proizvodnjo električne energije, kar ustreza normalnim razmeram iz člena 14(1)(a) Direktive 2003/96/ES, temveč tudi električna energija, proizvedena na krovu plovil (glej člen 14(1)(c) Direktive 2003/96/ES). Slednjo izjemo bi bilo kot tako morda težko uskladiti z okoljskimi cilji Unije, vendar pa upošteva izvedljivost. Obdavčitev električne energije, proizvedene na krovu, bi namreč od lastnika ladje – ki ima pogosto sedež v tretji državi – ali upravljavca zahtevala izjavo o količini porabljene električne energije. V izjavi bi moral biti opredeljen tudi delež električne energije, porabljen v teritorialnih vodah države članice, v kateri je treba plačati davek. Priprava take izjave za teritorialne vode vsake države članice, na katero se izjava nanaša, bi za lastnike ladij pomenila veliko administrativno breme. Podoben razmislek velja za plovbo po celinskih plovnih poteh in neobvezno davčno obravnavo iz člena 15(1)(f) Direktive (ki jo Nizozemska dejansko izvaja). V teh razmerah je lahko upravičeno, da se uporaba električne energije z obale, ki pomeni možnost manjšega onesnaževanja, ne postavlja v slabši položaj in da se Nizozemski dovoli uporaba znižane stopnje obdavčitve.
Prometna politika
Ukrep je v skladu s Priporočilom Komisije 2006/339/ES o spodbujanju uporabe električne energije z obrežja pri ladjah med privezom v pristaniščih Unije ter Sporočilom Komisije „Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU“.
Notranji trg in poštena konkurenca
Z vidika notranjega trga in poštene konkurence ukrep zgolj zmanjšuje obstoječe davčno izkrivljanje med obema konkurenčnima viroma električne energije za ladje med privezom, tj. med proizvodnjo električne energije na krovu in električno energijo z obale, ki ga je povzročila oprostitev davka za bunker goriva.
V zvezi s konkurenco med upravljavci plovil je treba najprej omeniti, da za zdaj le malo plovil uporablja električno energijo z obale na tržni podlagi. Precejšnje izkrivljanje konkurence bi lahko nastalo samo med plovili, ki bi uživala ugodnosti zahtevanega ukrepa na podlagi preusmeritve na električno energijo z obale, in plovili, ki bi še naprej uporabljala proizvodnjo na krovu. Čeprav na natančne napovedi stroškov odločilno vplivajo spremembe cen nafte in jih je zato zelo težko pripraviti, pa najnovejše razpoložljive ocene kažejo, da na splošno celo popolna oprostitev davka v večini primerov ne bi znižala operativnih stroškov električne energije z obale pod raven stroškov proizvodnje električne energije na krovu in zato v nobenem primeru ne bi pomenila znatne konkurenčne prednosti za upravljavce plovil, ki uporabljajo električno energijo z obale, v primerjavi z upravljavci, ki uporabljajo proizvodnjo na krovu. V tem primeru je precejšnje izkrivljenje, kakršno je omenjeno zgoraj, še manj verjetno, saj bo Nizozemska spoštovala najnižjo raven obdavčitve električne energije za poslovno uporabo, predpisano z Direktivo 2003/96/ES.
Poleg tega, kot je bilo že navedeno, upravljavci ladij, ki prejmejo električno energijo z obale, obdavčeno po najnižji ravni, kakor jo določa Direktiva 2003/96/ES, načeloma ne pridobijo gospodarske prednosti v primerjavi z upravljavci, ki ustvarjajo lastno električno energijo na krovu, saj je ta električna energija izvzeta iz obdavčitve. Znižana stopnja za električno energijo z obale bo zmanjšala razliko v davčni obravnavi električne energije z obale in (mineralnih) energentov, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, proizvedene na krovu.
Dobavitelji električne energije so dolžni plačati davek na energijo in dajatev za trajnostno energijo (Opslag Duurzame Energie, ODE). V svoji napovedi davka na energijo neposredno uporabljajo znižano stopnjo. Neposredni upravičenci so upravljavci naprav, ki plovilom med privezom dobavljajo električno energijo. Pričakuje se, da bodo upravljavci celotno finančno ugodnost ali del nje prenesli na uporabnike električne energije z obale, ki so lastniki plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh in morskih ladij. Obstoječi uporabniki in njihovi predstavniki si bodo še naprej prizadevali, da bodo imele pristaniške uprave interes, da bi električna energija z obale postala finančno privlačna za uporabnike.
Poleg tega bo dostop do električne energije z obale na voljo za zadevne ladje ne glede na njihovo zastavo, torej nacionalni gospodarski subjekti ne bodo ugodneje davčno obravnavani v primerjavi z njihovimi konkurenti iz drugih držav članic EU.
Glede konkurence med pristanišči se lahko pričakuje, da bo morebitni vpliv na trgovino med državami članicami, ki bi lahko nastal, če bi plovila spremenila smer zaradi možnosti uporabe električne energije z obale po znižani davčni stopnji, zanemarljiv. Ker kljub znižanju davka vsaj kratkoročno ni verjetno, da bi, kakor je navedeno zgoraj, uporaba električne energije z obale postala gospodarnejša od proizvodnje električne energije na krovu, tudi ni verjetno, da bi znižanje davka za električno energijo z obale pomembno izkrivljalo konkurenco med pristanišči, ker bi spodbujalo plovila k spremembi poti zaradi te možnosti. Nizozemska meni, da bo izbira pristanišča bolj odvisna od namembnega kraja tovora kakor od stroškov priveza, zmanjšanih zaradi znižanega davka na električno energijo z obale.
Zaradi časovnega okvira, za katerega se predlaga dovoljenje za uporabo znižane davčne stopnje, razen v primeru bistvenih sprememb sedanjega okvira in razmer, ni verjetno, da se bo analiza iz prejšnjih odstavkov spremenila pred datumom izteka tega ukrepa.