EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.3.2021

COM(2021) 130 final

2021/0068(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo)

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Da bi zagotovil dobro usklajen, predvidljiv in pregleden pristop k sprejetju omejitev prostega gibanja, je Svet 13. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 1 . S priporočilom Sveta se je določil usklajen pristop v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, zemljevid tveganja za prenos COVID-19, ki ga pripravlja in objavlja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) 2 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak, in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih.

S Priporočilom Sveta (EU) 2020/1475 naj bi zagotovili večjo usklajenost med državami članicami pri odločanju o sprejetju ukrepov, ki med pandemijo omejujejo prosto gibanje iz razlogov javnega zdravja. Pri sprejemanju in uporabi omejitev prostega gibanja bi morale države članice spoštovati pravo EU, zlasti načeli sorazmernosti in nediskriminacije. Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 je bilo pozneje spremenjeno zaradi zelo visoke stopnje prenosa v skupnosti po vsej EU, ki bi lahko bila povezana z večjo prenosljivostjo novih, zaskrbljujočih različic SARS-CoV-2 3 .

V skladu s točko 17 Priporočila Sveta (EU) 2020/1475 bi lahko države članice od oseb, ki potujejo s tveganih območij v drugi državi članici, zahtevale karanteno/samoosamitev in/ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 pred prihodom in/ali po njem. Za potnike, ki prihajajo z območij, označenih s „temno rdečo“, bi morali v skladu s točko 17 Priporočila Sveta veljati okrepljeni javnozdravstveni ukrepi.

Kot dokaz, da izpolnjujejo različne zahteve, se je od potnikov zahtevalo, da predložijo različne vrste dokazil, kot so zdravniška potrdila, rezultati testov ali izjave. Ker ni bilo standardiziranih in varnih formatov, so potniki imeli težave pri priznavanju dokumentov, predložena pa so bila tudi poročila o lažnih ali ponarejenih dokumentih 4 .

Ta vprašanja, ki lahko povzročijo nepotrebne zamude in ovire, bodo verjetno postala še pomembnejša, saj se vse več Evropejcev testira na COVID-19 in cepi proti njemu ter s tem v zvezi prejema dokazila. To je za Evropski svet vse bolj zaskrbljujoče. Člani Evropskega sveta so v izjavi, sprejeti po neformalnih videokonferencah 25. in 26. februarja 2021 5 , pozvali k nadaljevanju dela v zvezi s skupnim pristopom k potrdilom o cepljenju.

Države članice se strinjajo glede uporabe takih potrdil za zdravstvene namene, da se zagotovi ustrezno spremljanje med prvim in drugim odmerkom, pa tudi vseh poznejših obnovitvenih odmerkov, ki bi lahko bili potrebni. Države članice se pripravljajo na izdajanje potrdil o cepljenju, pri čemer pogosto uporabljajo informacije, ki so na voljo v registrih imunizacije.

Komisija pri razvoju interoperabilnosti potrdil o cepljenju sodeluje z državami članicami v okviru prostovoljne mreže e-zdravje, ki povezuje nacionalne organe, pristojne za e-zdravje. Mreža e-zdravje je 27. januarja 2021 sprejela smernice o dokazilu o cepljenju za zdravstvene namene, ki jih je posodobila 12. marca 2021 6 . Te smernice določajo glavne elemente interoperabilnosti, in sicer najmanjši nabor podatkov za potrdila o cepljenju in edinstveno oznako. Mreža e-zdravje in Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 7 , prav tako pripravljata skupen, standardiziran nabor podatkov za potrdila o rezultatih testa na COVID-19 8 , smernice o potrdilih o preboleli bolezni ter povezane nabore podatkov in opis interoperabilnosti zdravstvenih potrdil 9 .

Na podlagi dosedanjega strokovnega dela Komisija predlaga vzpostavitev vseevropskega okvira za izdajanje, preverjanje in priznavanje potrdil o cepljenju v EU kot del „digitalnega zelenega potrdila“. Hkrati bi moral ta okvir zajemati tudi druga potrdila, izdana med pandemijo COVID-19, in sicer dokumente, ki potrjujejo negativen rezultat testa na okužbo s SARS-CoV-2, ter dokumente, ki potrjujejo, da je zadevna oseba prebolela predhodno okužbo s SARS-CoV-2. To tudi osebam, ki niso cepljene ali še niso imele priložnosti za cepljenje, zagotavlja koristi od takšnega interoperabilnega okvira in jim olajšuje prosto gibanje. Čeprav na primer otroci trenutno ne morejo uživati koristi cepljenja proti COVID-19, bi morali imeti možnost, da prejmejo potrdilo o testu ali preboleli bolezni, ki bi ga lahko prejeli tudi njihovi starši v njihovem imenu.

Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da je namen potrdil, vključenih v „digitalno zeleno potrdilo“, olajšati uveljavljanje prostega gibanja. Posedovanje „digitalnega zelenega potrdila“, zlasti potrdila o cepljenju, ne bi smelo biti pogoj za uveljavljanje prostega gibanja. Osebe, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo trenutno priporoča, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti ali ne želijo biti cepljene, morajo imeti možnost, da še naprej uveljavljajo svojo temeljno pravico do prostega gibanja, po potrebi ob upoštevanju omejitev, kot so obvezno testiranje in karantena/samoosamitev. Zlasti te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa obveznost cepljenja ali pravico do cepljenja.

Za zagotovitev interoperabilnosti med različnimi tehničnimi rešitvami, ki jih razvijajo države članice, od katerih so nekatere že začele priznavati dokazila o cepljenju za izvzetje potnikov iz nekaterih omejitev, so potrebni enotni pogoji za izdajanje, preverjanje in priznavanje potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19.

Okvir „digitalnega zelenega potrdila“, ki bo vzpostavljen, bi moral določati obliko in vsebino potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. Komisija predlaga tudi, da bi moral okvir „digitalnega zelenega potrdila“ zagotavljati, da se ta potrdila lahko izdajo v interoperabilni obliki in da se jih lahko zanesljivo preveri, ko jih imetnik predloži v drugih državah članicah, s čimer se bo olajšalo prosto gibanje znotraj EU.

Potrdila bi morala vsebovati le tiste osebne podatke, ki so potrebni. Glede na to, da osebni podatki vključujejo občutljive zdravstvene podatke, bi bilo treba zagotoviti zelo visoko raven varstva podatkov in ohraniti načelo najmanjšega obsega podatkov. Zlasti okvir „digitalnega zelenega potrdila“ ne bi smel zahtevati vzpostavitve in vzdrževanja podatkovne zbirke na ravni EU, temveč bi moral omogočiti decentralizirano preverjanje digitalno podpisanih interoperabilnih potrdil.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog dopolnjuje in nadgrajuje druge pobude politike, sprejete na področju prostega gibanja med pandemijo COVID-19, kot sta priporočili Sveta 2020/1475 in 2021/119. V Priporočilu Sveta 2020/1475 so zlasti opisana splošna načela, na podlagi katerih bi se morale države članice usklajevati pri sprejemanju in izvajanju ukrepov na področju prostega gibanja za varovanje javnega zdravja v odziv na pandemijo COVID-19.

V Direktivi 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 10 so določeni pogoji za uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja (začasnega in stalnega) v EU za državljane EU in njihove družinske člane. Direktiva 2004/38/ES določa, da lahko države članice omejijo svobodo gibanja in prebivanja državljanov EU in njihovih družinskih članov ne glede na državljanstvo, in sicer zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

Obstoječa zakonodaja EU ne vsebuje določb o izdajanju, preverjanju in priznavanju potrdil, ki dokazujejo zdravstveno stanje imetnika, tudi če je predložitev takih potrdil morda potrebna za izvzetje iz nekaterih omejitev pravice do prostega gibanja, ki so bile uvedene med pandemijo. Zato so potrebne določbe za zagotovitev interoperabilnosti in varnosti takih potrdil.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je del svežnja ukrepov EU za odziv na pandemijo COVID-19. Temelji zlasti na predhodnem strokovnem delu Odbora za zdravstveno varnost in mreže e-zdravje.

Ta predlog dopolnjuje predlog COM(2021) xxx, katerega cilj je zagotoviti, da se pravila iz tega predloga uporabljajo za državljane tretjih držav, ki niso zajeti s tem predlogom in ki se zakonito zadržujejo ali prebivajo na ozemlju države, za katero se uporablja predlagana uredba, in ki imajo pravico do potovanja v druge države v skladu z zakonodajo Unije.

Ta predlog ne posega v schengenska pravila glede pogojev za vstop državljanov tretjih držav. Predlagana uredba se ne bi smela razumeti kot spodbujanje ali omogočanje ponovne uvedbe nadzora na mejah, ki ostaja skrajni ukrep, za katerega veljajo pogoji iz zakonika o schengenskih mejah.

V tem predlogu se upoštevajo tekoča prizadevanja na mednarodni ravni, na primer pod okriljem specializiranih agencij Združenih narodov, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), na podlagi Mednarodnega zdravstvenega pravilnika za določitev specifikacij in smernic za uporabo digitalnih tehnologij za dokumentiranje statusa cepljenja. Tretje države bi bilo treba spodbujati, da priznajo „digitalno zeleno potrdilo“, kadar omogočajo izvzetja iz omejitev nenujnih potovanj.

Ta predlog tudi v celoti upošteva odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike (člen 168 PDEU).

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

V skladu s členom 21(1) PDEU ima vsak državljan EU pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. V členu 21(2) je predvidena možnost, da EU ukrepa in sprejme določbe za olajšanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, če so ukrepi za doseganje tega cilja potrebni za lažje uveljavljanje te pravice. Uporablja se redni zakonodajni postopek.

Cilj predloga je olajšati uveljavljanje pravice do prostega gibanja znotraj EU med pandemijo COVID-19 z vzpostavitvijo skupnega okvira za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. To bi moralo državljanom EU in njihovim družinskim članom, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, omogočiti, da dokažejo, da izpolnjujejo zahteve glede javnega zdravja, ki jih v skladu z zakonodajo EU naloži ciljna država članica potovanja. Cilj predloga je tudi zagotoviti, da se lahko omejitve prostega gibanja, ki trenutno veljajo zaradi omejevanja širjenja COVID-19, odpravijo na usklajen način, ko bo na voljo več znanstvenih dokazov.

•Subsidiarnost

Cilja tega predloga, in sicer olajšanja prostega gibanja znotraj EU med pandemijo COVID-19 z vzpostavitvijo varnih in interoperabilnih potrdil o statusu imetnika glede cepljenja, testiranja in prebolele bolezni, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se lahko zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni EU. Zato je potrebno ukrepanje na ravni EU.

Ob odsotnosti ukrepanja na ravni EU bi države članice verjetno uvedle različne sisteme, zaradi česar bi imeli državljani pri uveljavljanju svojih pravic do prostega gibanja težave pri priznavanju dokumentov v drugih državah članicah. Zlasti se je treba dogovoriti o tehničnih standardih, ki se bodo uporabljali za zagotavljanje interoperabilnosti, varnosti in preverljivosti izdanih potrdil.

•Sorazmernost

Ukrepanje EU lahko prinese precejšnjo dodano vrednost pri obravnavanju zgoraj opredeljenih izzivov in je edini način, na katerega je mogoče vzpostaviti in ohraniti enoten, racionaliziran in sprejet okvir.

Sprejetje enostranskih ali neusklajenih ukrepov v zvezi s potrdili o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 bo verjetno privedlo do omejitev prostega gibanja, ki bodo nedosledne in razdrobljene, kar bo povzročilo negotovost za državljane EU pri uveljavljanju njihovih pravic v EU.

Predlog omejuje obdelavo osebnih podatkov na najmanjšo potrebno, saj v potrdila, ki se bodo izdajala, vključuje le omejen nabor osebnih podatkov, določa, da se podatki, pridobljeni pri preverjanju potrdil, ne smejo hraniti, ter vzpostavlja okvir, ki ne zahteva vzpostavitve in vzdrževanja centralne podatkovne zbirke.

Določbe predlagane uredbe v zvezi z izdajanjem potrdil o cepljenju, testu ali preboleli bolezni ter okvirom zaupanja bi bilo treba po koncu pandemije COVID-19 začasno razveljaviti, saj po tem ne bo razloga, da se od državljanov zahteva, da pri uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja predložijo zdravstvene dokumente. Hkrati pa bi se morale začeti ponovno uporabljati, če SZO razglasi novo pandemijo zaradi izbruha SARS-CoV-2, njegove različice ali podobnih nalezljivih bolezni, ki lahko povzročijo epidemijo.

•Izbira instrumenta

Uredba je edini pravni instrument, ki zagotavlja neposredno, takojšnje in enotno izvajanje prava EU v vseh državah članicah.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Predlog upošteva redne razprave z državami članicami v različnih forumih.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog temelji na strokovnih razpravah, ki potekajo v okviru Odbora za zdravstveno varnost in mreže e-zdravje, informacijah, ki jih je objavil ECDC o epidemioloških razmerah v zvezi s pandemijo COVID-19, in ustreznih razpoložljivih znanstvenih dokazih.

•Ocena učinka

Glede na nujnost zadeve Komisija ni izvedla ocene učinka.

•Temeljne pravice

Ta predlog pozitivno vpliva na temeljno pravico do prostega gibanja in prebivanja iz člena 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). To dosega tako, da državljanom zagotavlja interoperabilna in vzajemno priznana potrdila o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, ki jih lahko uporabijo med potovanjem. Če države članice omogočijo izvzetje iz nekaterih omejitev prostega gibanja za osebe, ki imajo dokazilo o cepljenju, testu ali preboleli bolezni, bodo potrdila, določena v tem predlogu, državljanom omogočila, da izkoristijo te izjeme. Ko bo na voljo več znanstvenih podatkov, zlasti o učinkih cepljenja proti okužbi s SARS-CoV-2, bi moral interoperabilen okvir zdravstvenih potrdil državam članicam omogočiti usklajeno odpravo omejitev.

Ta uredba ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev prostega gibanja med pandemijo. Nasprotno, njen namen je zagotoviti usklajen okvir za priznavanje zdravstvenih potrdil v zvezi s COVID-19 v primeru, da država članica uporablja take omejitve. Omejitve pravice do prostega gibanja znotraj EU iz razlogov javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja morajo biti nujne in sorazmerne ter temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Odločitev o uvedbi omejitev prostega gibanja je še naprej v pristojnosti držav članic, ki morajo ravnati v skladu s pravom EU. Države članice prav tako ohranijo prožnost, da ne uvedejo omejitev prostega gibanja.

Ta predlog vključuje obdelavo osebnih podatkov, vključno z zdravstvenimi podatki. Potencialno bi lahko prišlo do učinkov na temeljne pravice posameznikov, in sicer glede na člen 7 Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja ter člen 8 o pravici do varstva osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov posameznikov, vključno z njihovim zbiranjem, uporabo in dostopom do njih, vpliva na pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Poseganje v te temeljne pravice mora biti utemeljeno.

Kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, vključno z varnostjo podatkov, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 11 . Odstopanja od ureditve varstva podatkov EU niso predvidena in države članice morajo izvajati jasna pravila, pogoje in stroge zaščitne ukrepe v skladu s pravili EU o varstvu podatkov, kakor je primerno. Predlagana uredba ne vzpostavlja evropske podatkovne zbirke o cepljenju, testiranju ali preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. Za namene predlagane uredbe je treba osebne podatke vključiti le v izdano potrdilo, ki bi moralo biti zaščiteno pred ponarejanjem ali nedovoljenimi posegi.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Komisija bo za začetno podporo najnujnejših ukrepov v okviru pobude uporabila sredstva iz instrumenta za nujno pomoč in bo po začetku veljavnosti pravne podlage za program Digitalna Evropa preučila, kako bi bilo mogoče del odhodkov pokriti v okviru tega programa. Za pobudo bo morda treba uporabiti enega ali kombinacijo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 12 . Skupaj s tem predlogom je predložena ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Glede na izredne zdravstvene razmere bo večina odhodkov za priprave pokrita v okviru instrumenta za nujno pomoč, preden začne veljati predlagana uredba. Kakršen koli podporni sistem na ravni EU bo aktiviran šele po začetku veljavnosti predlagane uredbe.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2021/0068 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Vsak državljan Unije ima pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 13 določa podrobna pravila za uveljavljanje te pravice.

(2)Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV‑2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID‑19), razglasil izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(3)Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi, na primer omejitve vstopa, odreditev karantene/samoosamitve ali test na okužbo s SARS-CoV-2 za čezmejne potnike, so vplivali na pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

(4)Dne 13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 14 . To priporočilo določa usklajen pristop v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, kartiranje tveganja za prenos COVID-19 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih. V priporočilu je glede na njihov poseben položaj poudarjeno tudi, da bi morali biti potniki iz nujnih razlogov, kot so navedeni v točki 19 priporočila, in čezmejni delavci, katerih življenja so še posebej prizadeta zaradi takih omejitev, zlasti tisti, ki izvajajo kritične funkcije ali so bistveni za kritično infrastrukturo, načeloma izvzeti iz omejitev potovanj, povezanih s COVID-19.

(5)Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z uporabo meril in pragov iz Priporočila (EU) 2020/1475 enkrat tedensko objavlja zemljevid držav članic, razčlenjen po regijah, ki državam članicam pomaga pri odločanju 15 .

(6)Kot je poudarjeno v Priporočilu (EU) 2020/1475, bi morale vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene zaradi omejevanja širjenja COVID-19, temeljiti na konkretnih in omejenih razlogih javnega interesa, tj. varovanje javnega zdravja. Take omejitve se morajo uporabljati ob upoštevanju splošnih načel prava Unije, zlasti načel sorazmernosti in nediskriminacije. Sprejeti ukrepi tako ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Poleg tega bi morali biti skladni z ukrepi, ki jih je Unija sprejela za zagotovitev nemotenega prostega pretoka blaga in osnovnih storitev na enotnem trgu, vključno s pretokom medicinske opreme in osebja prek tako imenovanih mejnih prehodov z „zelenimi voznimi pasovi“ iz Sporočila Komisije o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev 16 .

(7)Prosto gibanje oseb, ki ne predstavljajo tveganja za javno zdravje, na primer zato, ker so imune in ne morejo prenašati virusa SARS-CoV-2, ne bi smelo biti omejeno, saj take omejitve ne bi bile potrebne za dosego zastavljenega cilja.

(8)Številne države članice so začele ali nameravajo začeti pobude za izdajo potrdil o cepljenju. Da pa bi jih lahko učinkovito uporabljali v čezmejnem okviru, ko državljani uveljavljajo svoje pravice do prostega gibanja, morajo biti ta potrdila popolnoma interoperabilna, varna in preverljiva. Države članice morajo sprejeti skupno dogovorjen pristop glede vsebine, oblike, načel in tehničnih standardov takih potrdil.

(9)Enostranski ukrepi na tem področju lahko močno ovirajo uveljavljanje pravic do prostega gibanja, saj se nacionalni organi in izvajalci storitev potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni ali trajektni prevozniki, soočajo s številnimi različnimi oblikami dokumentov, ne le glede statusa cepljenja osebe, temveč tudi glede testov in morebitnega prebolenega COVID-19.

(10)Da bi olajšali uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, bi bilo treba vzpostaviti skupen okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 z imenom „digitalno zeleno potrdilo“.

(11)Ta uredba ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev prostega gibanja ali drugih temeljnih pravic v odziv na pandemijo. Zlasti bi se morale še naprej uporabljati izjeme od omejitve prostega gibanja zaradi pandemije COVID-19 iz Priporočila (EU) 2020/1475. Hkrati bo okvir „digitalnega zelenega potrdila “ zagotovil, da bodo interoperabilna potrdila na voljo tudi potnikom iz nujnih razlogov.

(12)Skupni pristop za izdajanje, preverjanje in priznavanje takih interoperabilnih potrdil temelji na zaupanju. Lažna potrdila o COVID-19 lahko pomenijo znatno tveganje za javno zdravje. Organi v eni državi članici potrebujejo zagotovilo, da so informacije na potrdilu, izdanem v drugi državi članici, verodostojne, da niso bile ponarejene, da pripadajo osebi, ki jih je predložila, in da ima vsak, ki te informacije preverja, dostop le do najmanjšega potrebnega obsega informacij.

(13)Tveganje, ki ga predstavljajo lažna potrdila o COVID-19, je realno. Europol je 1. februarja 2021 izdal obvestilo za zgodnje opozarjanje o nezakoniti prodaji lažnih potrdil o negativnih testih na COVID-19 17 . Glede na razpoložljivost in lahko dostopnost tehnologije, kot so tiskalniki visoke ločljivosti in različna programska oprema za urejanje grafike, lahko goljufi izdajo visokokakovostna lažna ali ponarejena potrdila. Poroča se o primerih nezakonite prodaje lažnih potrdil o testih, ki vključujejo organizirane skupine ponarejevalcev in posamezne oportunistične goljufe, ki prodajajo lažna potrdila na spletu in drugje.

(14)Za zagotovitev interoperabilnosti in enakega dostopa bi morale države članice izdajati potrdila, ki sestavljajo digitalno zeleno potrdilo, v digitalni ali papirni obliki ali obeh. To bi moralo morebitnemu imetniku omogočiti, da zahteva in prejme izvod potrdila v papirni obliki ali da potrdilo shrani in prikaže na mobilni napravi. Potrdila bi morala vsebovati interoperabilno, digitalno berljivo črtno kodo, ki vsebuje ustrezne podatke v zvezi s potrdili. Države članice bi morale z elektronskimi žigi ali podobnimi sredstvi zajamčiti verodostojnost, veljavnost in celovitost potrdil. Potrdilo bi moralo informacije vsebovati tudi v človeku berljivi obliki, in sicer natisnjene ali prikazane v golem besedilu. Oblika potrdil bi morala biti lahko razumljiva ter zagotavljati enostavnost in prijaznost do uporabnika. Da bi preprečili oviranje prostega gibanja, bi bilo treba potrdila izdajati brezplačno, državljani pa bi morali imeti pravico zahtevati njihovo izdajo. Države članice bi morale potrdila, ki sestavljajo digitalno zeleno potrdilo, izdajati samodejno ali na zahtevo, pri čemer bi morale zagotoviti, da jih je mogoče enostavno pridobiti, in po potrebi nuditi potrebno podporo za zagotovitev enakega dostopa vsem državljanom.

(15)Varnost, verodostojnost, celovitost in veljavnost potrdil, ki sestavljajo digitalno zeleno potrdilo, ter njihova skladnost z zakonodajo Unije o varstvu podatkov so ključnega pomena za njihovo priznavanje v vseh državah članicah. Zato je treba vzpostaviti okvir zaupanja, ki bo določal pravila in infrastrukturo za zanesljivo in varno izdajanje ter preverjanje potrdil. Okvir zaupanja bi moral temeljiti na opisu interoperabilnosti zdravstvenih spričeval 18 , ki ga je 12. marca 2021 sprejela mreža e-zdravje, vzpostavljena v skladu s členom 14 Direktive 2011/24/EU 19 .

(16)V skladu s to uredbo bi morala potrdila, ki sestavljajo digitalno zeleno potrdilo, upravičencem iz člena 3 Direktive 2004/38/ES, tj. državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ne glede na njihovo državljanstvo, izdati država članica cepljenja ali testa ali država članica, v kateri se nahaja oseba, ki je prebolela bolezen. Kjer je ustrezno ali primerno, bi bilo treba potrdila izdati v imenu cepljene ali testirane osebe oziroma osebe, ki je prebolela bolezen, na primer v imenu oseb, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, ali staršem v imenu njihovih otrok. Za potrdila ne bi smela biti potrebna legalizacija ali druge podobne formalnosti.

(17)Potrdila, ki sestavljajo digitalno zeleno potrdilo, bi se lahko izdala tudi državljanom ali rezidentom Andore, Monaka, San Marina in Vatikana/Svetega sedeža, zlasti če so bili cepljeni v državi članici.

(18)Upoštevati je treba, da sporazumi o prostem pretoku oseb, ki so jih sklenile Unija in njene države članice z nekaterimi tretjimi državami, omogočajo omejitev prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja. Kadar tak sporazum ne vsebuje mehanizma za vključitev aktov Evropske unije, bi bilo treba potrdila, izdana upravičencem takih sporazumov, sprejeti pod pogoji iz te uredbe. To bi moralo biti pogojeno z izvedbenim aktom, ki ga sprejme Komisija, ki določa, da takšna tretja država izdaja potrdila v skladu s to uredbo in je dala uradna zagotovila, da bo priznala potrdila, ki so jih izdale države članice.

(19)Uredba (EU) 2021/XXXX se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe te uredbe in ki zakonito prebivajo ali se zadržujejo na ozemlju države, za katero se uporablja navedena uredba, in ki imajo v skladu s pravom Unije pravico potovati v druge države.

(20)Namen okvira, ki se bo vzpostavil za namene te uredbe, bi moral biti doseči skladnost z globalnimi pobudami, zlasti z vključitvijo SZO. To bi moralo po možnosti vključevati interoperabilnost med tehnološkimi sistemi, vzpostavljenimi na svetovni ravni, in sistemi, vzpostavljenimi za namene te uredbe, da se olajša prosto gibanje znotraj Unije, vključno s sodelovanjem v infrastrukturi javnih ključev ali dvostransko izmenjavo javnih ključev. Da bi se olajšalo uveljavljanje pravice do prostega gibanja državljanov Unije, ki so bili cepljeni v tretjih državah, bi morala ta uredba določati priznavanje potrdil, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so ta potrdila izdana v skladu s standardi, ki so enakovredni standardom, določenim v skladu s to uredbo.

(21)Za olajšanje prostega gibanja in zagotovitev, da se lahko omejitve prostega gibanja, ki trenutno veljajo med pandemijo COVID-19, odpravijo na usklajen način na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov, bi bilo treba vzpostaviti interoperabilno potrdilo o cepljenju. To potrdilo o cepljenju bi moralo biti namenjeno potrditvi, da je bil imetnik cepljen proti COVID-19 v državi članici. Potrdilo bi moralo vsebovati samo informacije, potrebne za jasno identifikacijo imetnika, in informacije o cepivu proti COVID-19 ter številko, datum in kraj cepljenja. Države članice bi morale izdati potrdila o cepljenju za osebe, ki se cepijo s cepivi, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 20 , za cepiva, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 , ali za cepiva, katerih distribucija je bila začasno dovoljena v skladu s členom 5(2) Direktive 2001/83/ES.

(22)Osebe, ki so bile cepljene pred datumom začetka uporabe te uredbe, tudi v okviru kliničnega preskušanja, bi morale prav tako imeti možnost, da pridobijo potrdilo o cepljenju proti COVID-19, ki je v skladu s to uredbo. Hkrati bi morale države članice še naprej imeti možnost, da izdajajo dokazila o cepljenju v drugih oblikah za druge namene, zlasti za zdravstvene namene.

(23)Države članice bi morale taka potrdila o cepljenju izdati tudi državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki so bili cepljeni v tretji državi in v ta namen predložijo zanesljivo dokazilo.

(24)Mreža e-zdravje je 27. januarja 2021 sprejela smernice o dokazilu o cepljenju za zdravstvene namene, ki jih je posodobila 12. marca 2021 22 . Te smernice, zlasti preferenčni standardi za oznake, bi morale biti podlaga za tehnične specifikacije, sprejete za namene te uredbe.

(25)Več držav članic je že zdaj izvzelo cepljene osebe iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije. Kadar države članice priznajo dokazilo o cepljenju, da bi dovolile izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja COVID-19, kot so zahteve za karanteno/samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, bi morale pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Za to priznanje bi morali veljati enaki pogoji, kar pomeni, da bi morala na primer država članica, kadar meni, da zadostuje en sam odmerek uporabljenega cepiva, to priznati tudi imetnikom potrdila o cepljenju, na katerem je naveden en odmerek istega cepiva. Iz razlogov javnega zdravja bi bilo treba to obveznost omejiti na osebe, ki so prejele cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004. To državam članicam ne bi smelo preprečevati, da priznajo potrdila o cepljenju, izdana za druga cepiva proti COVID-19, kot so cepiva, ki jim je pristojni organ države članice izdal dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES, cepiva, katerih distribucija je bila začasno dovoljena na podlagi člena 5(2) Direktive 2001/83/ES, ali cepiva, ki so bila uvrščena na seznam cepiv za nujno uporabo SZO.

(26)Preprečiti je treba diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo trenutno priporoča, ali ker še niso imele priložnosti ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno določeno cepivo, ne bi smelo biti pogoj za uveljavljanje pravic do prostega gibanja, zlasti kadar lahko te osebe na drug način dokažejo izpolnjevanje zakonskih zahtev, povezanih z javnim zdravjem, in ne more biti pogoj za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni ali trajektni prevoz.

(27)Številne države članice od oseb, ki potujejo na njihovo ozemlje, zahtevajo, da pred prihodom ali po njem opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2. Na začetku pandemije COVID-19 so se države članice običajno zanašale na polimerazno verižno reakcijo z reverzno transkriptazo (RT-PCR), ki je diagnostika s pomnoževanjem nukleinske kisline (NAAT) za COVID-19, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija in ECDC štejeta za „zlati standard“, tj. najzanesljivejšo metodologijo za testiranje primerov in stikov 23 . Ko se je pandemija razvijala, je na evropskem trgu postajala čedalje bolj dostopna nova generacija hitrejših in cenejših testov; gre za tako imenovane hitre antigenske teste, ki odkrivajo prisotnost virusnih beljakovin (antigenov) za odkrivanje aktivne okužbe. Komisija je 18. novembra 2020 sprejela Priporočilo Komisije (EU) 2020/1743 o uporabi hitrih antigenskih testov za diagnosticiranje okužbe s SARS-CoV-2 24 .

(28)Svet je 22. januarja 2021 sprejel Priporočilo Sveta 2021/C 24/01 o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU 25 , v katerem je določen razvoj skupnega seznama hitrih antigenskih testov na COVID-19. Na tej podlagi se je Odbor za zdravstveno varnost 18. februarja 2021 dogovoril o skupnem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, izbiri hitrih antigenskih testov, katerih rezultate bodo države članice vzajemno priznavale, in skupnem standardiziranem naboru podatkov, ki jih je treba vključiti v potrdila o rezultatih testov na COVID-19 26 .

(29)Kljub tem skupnim prizadevanjem imajo državljani Unije in njihovi družinski člani, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, še vedno težave, ko poskušajo rezultate testov, opravljenih v eni državi članici, uporabiti v drugi. Njihove težave so pogosto povezane z jezikom, v katerem se izda rezultat testa, ali s pomanjkanjem zaupanja v verodostojnost predloženega dokumenta.

(30)Za izboljšanje priznavanja rezultatov testov, opravljenih v drugi državi članici, ko se ti rezultati predložijo za namene uveljavljanja pravice do prostega gibanja, bi bilo treba uvesti interoperabilno potrdilo o testu, ki bi vsebovalo potrebne informacije za jasno identifikacijo imetnika ter vrsto, datum in rezultat testa na okužbo s SARS-CoV-2. Za zagotovitev zanesljivosti rezultatov testa bi se morala potrdila o testu na podlagi te uredbe izdajati samo za rezultate testov NAAT in hitrih antigenskih testov s seznama, sestavljenega na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01. Podlaga za tehnične specifikacije, sprejete za namene te uredbe, bi moral biti skupni standardizirani nabor podatkov, ki se jih vključi v potrdila o rezultatih testov na COVID-19, o katerih se je dogovoril Odbor za zdravstveno varnost na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01, zlasti preferenčni standardi za oznake.

(31)Države članice, ki zahtevajo dokazilo o testu na okužbo s SARS-CoV-2 v kontekstu omejitev prostega gibanja, uvedenih za omejitev širjenja COVID-19, bi morale priznavati potrdila o testih, ki jih države članice izdajo v skladu s to uredbo.

(32)Glede na obstoječe dokaze je lahko test oseb, ki so prebolele COVID-19, na SARS-CoV-2 določen čas po nastopu simptomov še vedno pozitiven 27 . Če se od teh oseb zahteva, da za uveljavljanje pravice do prostega gibanja prej opravijo test, jim lahko to dejansko prepreči potovanje, čeprav niso več kužni. Za olajšanje prostega gibanja in zagotovitev, da se lahko omejitve prostega gibanja, ki trenutno veljajo med pandemijo COVID-19, odpravijo na usklajen način na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov, bi bilo treba uvesti interoperabilno potrdilo o preboleli bolezni, ki bi vsebovalo potrebne informacije za jasno identifikacijo zadevne osebe in datum predhodnega pozitivnega testa na okužbo s SARS-CoV-2. Potrdilo o preboleli bolezni bi bilo treba izdati najmanj enajsti dan po prvem pozitivnem testu in bi moralo veljati največ 180 dni. Po navedbah ECDC nedavni dokazi kažejo, da kljub trosenju živih virusov SARS-CoV-2 med desetim in dvajsetim dnevom po nastopu simptomov prepričljive epidemiološke študije niso pokazale nadaljnjega prenašanja bolezni po desetem dnevu. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za spremembo tega obdobja na podlagi smernic Odbora za zdravstveno varnost ali ECDC, ki podrobno preučuje dokazno podlago za trajanje pridobljene imunosti po preboleli bolezni.

(33)Že zdaj je več držav članic iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije izvzelo osebe, ki so bolezen prebolele. Če države članice priznajo dokazilo o preboleli bolezni, da bi omogočile izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja SARS-CoV-2, kot so zahteve po karanteni/samoosamitvi ali testiranju na okužbo s SARS-CoV-2, bi morale pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o preboleli bolezni, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Mreža e-zdravje v sodelovanju z Odborom za zdravstveno varnost pripravlja tudi smernice o potrdilih o preboleli bolezni in ustreznih naborih podatkov.

(34)Da bi Komisija lahko hitro oblikovala skupno stališče, bi morala imeti možnost, da zaprosi Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 28 , naj izda smernice o razpoložljivih znanstvenih dokazih o učinkih zdravstvenih dogodkov, dokumentiranih v potrdilih, uvedenih v skladu s to uredbo, vključno z učinkovitostjo in trajanjem imunosti, ki jo zagotavljajo cepiva proti COVID-19, o tem, ali cepiva preprečujejo asimptomatsko okužbo in prenos virusa, o položaju oseb, ki so prebolele bolezen, in o učinkih novih različic virusa SARS-CoV-2 na cepljene osebe in na osebe, ki so bolezen že prebolele.

(35)Za zagotovitev enotnih pogojev uvedbe potrdil okvira zaupanja v skladu s to uredbo bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 29 .

(36)Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če je to potrebno iz skrajno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s tehničnimi specifikacijami, potrebnimi za izdajo interoperabilnih potrdil, ali če so na voljo novi znanstveni dokazi.

(37)Za obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 30 . Ta uredba vzpostavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 6(1)(c) in člena 9(2)(g) Uredbe (EU) 2016/679, ki je potrebna za izdajanje in preverjanje interoperabilnih potrdil iz te uredbe. Poleg tega ne ureja obdelave osebnih podatkov v zvezi z dokumentacijo o cepljenju, testiranju ali preboleli bolezni za druge namene, na primer za namene farmakovigilance ali vodenja posameznih osebnih zdravstvenih evidenc. Pravna podlaga za obdelavo za druge namene mora biti določena v nacionalnem pravu, ki mora biti v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov.

(38)V skladu z načelom najmanjšega obsega osebnih podatkov bi morala potrdila vsebovati le osebne podatke, potrebne za lažje uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji med pandemijo COVID-19. V tej uredbi bi bilo treba določiti posebne kategorije osebnih podatkov in podatkovnih polj, ki jih je treba vključiti v potrdila.

(39)Za namene te uredbe se lahko osebni podatki prenašajo/izmenjujejo prek meja izključno z namenom pridobitve informacij, potrebnih za potrditev in preverjanje imetnikovega statusa glede cepljenja, testa ali prebolele bolezni. Zlasti bi morali omogočati preverjanje verodostojnosti potrdila.

(40)Ta uredba ne ustvarja pravne podlage za hrambo osebnih podatkov, ki jih s potrdila pridobijo ciljna država članica potovanja ali izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza in jih nacionalna zakonodaja zahteva za izvajanje nekaterih javnozdravstvenih ukrepov med pandemijo COVID-19.

(41)Za zagotovitev usklajevanja bi bilo treba države članice in Komisijo obvestiti, če država članica zahteva, da morajo imetniki potrdil po vstopu na njeno ozemlje v karanteno/samoosamitev ali na test na okužbo z virusom SARS-CoV-2, ali če takim osebam zavrne vstop.

(42)V skladu s Priporočilom (EU) 2020/1475 bi bilo treba vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene za omejitev širjenja virusa SARS-CoV-2, odpraviti takoj, ko epidemiološke razmere to omogočajo. To velja tudi za obveznosti predložitve dokumentov, razen tistih, ki jih zahteva pravo Unije, zlasti Direktiva 2004/38/ES, kot so potrdila iz te uredbe. Uporabo določb te uredbe o okviru „digitalnega zelenega potrdila“ za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, bi bilo zato treba začasno prekiniti, potem ko generalni direktor SZO v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom razglasi konec izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju zaradi SARS-CoV-2. Hkrati pa bi se morale začeti ponovno uporabljati, če generalni direktor SZO razglasi nove izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju zaradi izbruha SARS-CoV-2, njegove različice ali podobnih nalezljivih bolezni, ki lahko povzročijo epidemijo. V takem primeru bi bilo treba uporabo zadevnih določb spet začasno prekiniti, ko bi se končale izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju.

(43)Komisija bi morala eno leto po tem, ko generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije razglasi konec izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju zaradi SARS-CoV-2, objaviti poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe, vključno z njenim učinkom na olajševanje prostega gibanja in varstvo podatkov.

(44)Da bi upoštevali epidemiološke razmere in napredek pri zajezitvi pandemije COVID-19 ter zagotovili interoperabilnost z mednarodnimi standardi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z uporabo nekaterih členov te uredbe in seznamom osebnih podatkov, ki jih je treba vključiti v potrdila, zajeta v tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 31 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(45)Ker ciljev te uredbe, to je olajšati prosto gibanje v Uniji med pandemijo COVID-19 z uvedbo interoperabilnih potrdil o imetnikovem statusu glede cepljenja, testa in prebolele bolezni, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do enakosti pred zakonom in prepovedjo diskriminacije, pravico do prostega gibanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice bi morale pri izvajanju te uredbe spoštovati Listino.

(47)Na podlagi člena 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 32  je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju proti COVID-19, testu nanj in o preboleli bolezni, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno zeleno potrdilo).

Uredba daje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za izdajo takih potrdil, ter za obdelavo informacij, potrebnih za potrditev in preverjanje njihove verodostojnosti in veljavnosti.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„imetnik“ pomeni državljana Unije ali njegove družinske člane, ki jim je bilo izdano interoperabilno potrdilo, ki vsebuje informacije o njihovem cepljenju, testu in/ali preboleli bolezni v skladu s to uredbo;

(2)„digitalno zeleno potrdilo“ pomeni interoperabilno potrdilo, ki vsebuje informacije o statusu glede cepljenja, testiranja in/ali prebolele bolezni imetnika in se izda v okviru pandemije COVID-19;

(3)„cepivo proti COVID-19“ pomeni imunološko zdravilo, ki je indicirano za aktivno imunizacijo za preprečevanje COVID-19;

(4)„test NAAT“ pomeni molekularni test za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline, kot so polimerazna verižna reakcija z reverzno transkriptazo (RT-PCR), z zanko posredovano izotermno pomnoževanje (LAMP) in pomnoževanje s transkripcijo (TMA), ki se uporabljajo za odkrivanje prisotnosti ribonukleinske kisline SARS-CoV-2 (RNK);

(5)„hitri antigenski test“ pomeni metodo testiranja, ki temelji na detekciji virusnih beljakovin (antigenov) z imunološkim preskusom na podlagi lateralnega vleka, ki pokaže rezultate v manj kot 30 minutah;

(6)„interoperabilnost“ pomeni zmožnost sistemov preverjanja v državi članici za uporabo podatkov, ki jih kodira druga država članica;

(7)„črtna koda“ pomeni metodo shranjevanja in predstavitve podatkov v vizualni, strojno berljivi obliki;

(8)„elektronski žig“ pomeni podatke v elektronski obliki, ki so dodani drugim podatkom v elektronski obliki ali so z njimi logično povezani, da se zajamčita izvor in celovitost povezanih podatkov;

(9)„edinstvena oznaka potrdila“ pomeni edinstveno oznako, ki se v skladu s skupno strukturo dodeli vsakemu potrdilu, izdanemu v skladu s to uredbo;

(10)„okvir zaupanja“ pomeni pravila, politike, specifikacije, protokole, oblike zapisa podatkov in digitalno infrastrukturo, ki urejajo in omogočajo zanesljivo in varno izdajanje in preverjanje potrdil, da se zagotovi verodostojnost potrdil s potrditvijo njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti, med drugim z morebitno uporabo elektronskih žigov.

Člen 3
Digitalno zeleno potrdilo

1.Interoperabilno digitalno zeleno potrdilo omogoča izdajanje in čezmejno preverjanje in priznavanje katerega koli od naslednjih potrdil:

(a)potrdilo, da je bil imetnik cepljen proti COVID-19 v državi članici, ki je izdala potrdilo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o cepljenju);

(b)potrdilo z navedbo imetnikovega rezultata in datuma testa NAAT ali hitrega antigenskega testa, navedenega na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, pripravljenem na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01 33 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o testu);

(c)potrdilo, da je imetnik prebolel okužbo s SARS-CoV-2, potem ko je bil pozitiven na testu NAAT ali hitrem antigenskem testu s skupnega in posodobljenega seznama hitrih antigenskih testov na COVID-19, pripravljenega na podlagi Priporočila 2021/C 24/01 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o preboleli bolezni);

2.Države članice potrdila iz odstavka 1 izdajo v digitalni ali papirni obliki ali oboje. Potrdila, ki jih izdajo države članice, vsebujejo interoperabilno črtno kodo, ki omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila. Črtna koda mora biti v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v skladu s členom 8. Informacije, ki jih vsebujejo potrdila, morajo biti prikazane tudi v človeku berljivi obliki in morajo biti vsaj v uradnem jeziku ali jezikih države članice izdajateljice in angleščini.

3.Potrdilo iz odstavka 1 se izda brezplačno. Imetnik ima pravico zahtevati izdajo novega potrdila, če osebni podatki na potrdilu niso ali niso več točni ali posodobljeni ali če imetniku potrdilo ni več na voljo.

4.Izdaja potrdil iz odstavka 1 ne vpliva na veljavnost drugih dokazil o cepljenju, testih ali preboleli bolezni, izdanih pred začetkom uporabe te uredbe ali za druge, zlasti zdravstvene namene.

5.Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z drugim pododstavkom, se potrdila, ki jih v skladu s to uredbo izda tretja država, s katero so Evropska unija in njene države članice sklenile sporazum o prostem pretoku oseb, ki pogodbenicam omogoča nediskriminatorno omejitev takega prostega pretoka oseb iz razlogov javnega zdravja in ki ne vsebuje mehanizma za vključitev aktov Evropske unije, priznajo pod pogoji iz člena 5(5).

Komisija oceni, ali takšna tretja država izdaja potrdila v skladu s to uredbo, in je dala uradna zagotovila, da bo priznala potrdila, ki jih izdajo države članice. V tem primeru sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

6.Komisija lahko zaprosi Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU, da izda smernice o razpoložljivih znanstvenih dokazih o učinkih zdravstvenih dogodkov, dokumentiranih v potrdilih iz odstavka 1.

Člen 4
Okvir zaupanja digitalnega zelenega potrdila

1.Komisija in države članice vzpostavijo in vzdržujejo digitalno infrastrukturo okvira zaupanja, ki omogoča varno izdajanje in preverjanje potrdil iz člena 3.

2.Okvir zaupanja, kadar je to mogoče, zagotavlja interoperabilnost s tehnološkimi sistemi, vzpostavljenimi na mednarodni ravni.

3.Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z drugim pododstavkom, se potrdila, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom v skladu z mednarodnim standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, in ki omogočajo preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila ter vsebujejo podatke iz Priloge, obravnavajo kot potrdila, ki jih izdajo države članice v skladu s to uredbo, da se imetnikom olajša uveljavljanje njihove pravice do prostega gibanja v Evropski uniji. Za namene tega pododstavka države članice potrdila o cepljenju, ki jih izdajo tretje države, priznajo pod pogoji iz člena 5(5).

Komisija oceni, ali potrdila, ki jih izda tretja država, izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka. V tem primeru sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Člen 5
Potrdilo o cepljenju

1.Vsaka država članica osebi, cepljeni s cepivom proti COVID-19, izda potrdilo o cepljenju iz člena 3(1)(a), in sicer bodisi samodejno bodisi na zahtevo te osebe.

2.Na potrdilu o cepljenju so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)identifikacija imetnika;

(b)informacije o uporabljenem cepivu kot zdravilu;

(c)metapodatki na potrdilu, kot sta izdajatelj potrdila in edinstvena oznaka potrdila.

Osebni podatki na potrdilu o cepljenju se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 1 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 1 Priloge z dodajanjem, spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj za kategorije osebnih podatkov iz tega odstavka.

3.Potrdilo o cepljenju se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2), in vsebuje jasno navedbo, ali je bila oseba polno cepljena ali ne.

4.Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.Če države članice priznajo dokazilo o cepljenju, da bi dovolile izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije za omejitev širjenja COVID-19, pod enakimi pogoji priznajo tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki so jih izdale druge države članice v skladu s to uredbo za cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004.

Države članice lahko iz istega razloga priznajo tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo za cepivo proti COVID-19, za katero je dovoljenje za promet izdal pristojni organ države članice v skladu z Direktivo 2001/83/ES, za cepivo proti COVID-19, katerega distribucija je bila začasno dovoljena na podlagi člena 5(2) Direktive 2001/83/ES, ali za cepivo proti COVID-19, ki je bilo uvrščeno na seznam cepiv za nujno uporabo SZO.

6.Če je državljan Unije ali družinski član državljana Unije v tretji državi cepljen z eno od vrst cepiv proti COVID-19 iz odstavka 5 tega člena in organi države članice državljanstva ali prebivališča prejmejo vse potrebne informacije, vključno z zanesljivim dokazilom o cepljenju, zadevni osebi izdajo potrdilo o cepljenju iz člena 3(1)(a).

Člen 6
Potrdilo o testu

1.Vsaka država članica osebi, testirani na COVID-19, izda potrdilo o testu iz člena 3(1)(b), in sicer bodisi samodejno bodisi na zahtevo te osebe.

2.Na potrdilu o testu so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)identifikacija imetnika;

(b)informacije o opravljenem testu;

(c)metapodatki na potrdilu, kot sta izdajatelj potrdila in edinstvena oznaka potrdila.

Osebni podatki na potrdilu o testu se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 2 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 2 Priloge z dodajanjem, spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj za kategorije osebnih podatkov iz tega odstavka.

3.Potrdilo o testu se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2).

4.Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.Če države članice dokazilo o testu na okužbo s SARS-CoV-2 zahtevajo kot del omejitev prostega gibanja za omejitev širjenja COVID-19, uvedenih v skladu s pravom Unije, priznajo tudi veljavna potrdila o testih, ki jih v skladu s to uredbo izdajo druge države članice.

Člen 7
Potrdilo o preboleli bolezni

1.Vsaka država članica na zahtevo izda potrdila o preboleli bolezni iz člena 3(1)(c), in sicer ne prej kot enajsti dan po prvem pozitivnem testu osebe na okužbo s SARS-CoV-2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo števila dni, po katerem se lahko izda potrdilo o preboleli bolezni, in sicer na podlagi smernic Odbora za zdravstveno varnost v skladu s členom 3(6) ali znanstvenih dokazov, ki jih je pregledal ECDC.

2.Na potrdilu o preboleli bolezni so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)identifikacija imetnika;

(b)informacije o pretekli okužbi s SARS-CoV-2;

(c)metapodatki na potrdilu, kot sta izdajatelj potrdila in edinstvena oznaka potrdila.

Osebni podatki na potrdilu o preboleli bolezni se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 3 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 3 Priloge z dodajanjem, spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj za kategorije osebnih podatkov iz tega odstavka, vključno s tem, do kdaj je veljavno potrdilo o preboleli bolezni.

3.Potrdilo o preboleli bolezni se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2).

4.Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.Če države članice dokaz o preboleli okužbi s SARS-CoV-2 priznavajo kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja za omejitev širjenja COVID-19, uvedenih v skladu s pravom Unije, pod enakimi pogoji priznajo tudi veljavna potrdila o preboleli bolezni, ki jih v skladu s to uredbo izdajo druge države članice.

Člen 8
Tehnične specifikacije

Da se zagotovijo enotni pogoji za uvedbo okvira zaupanja, vzpostavljenega s to uredbo, Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo tehnične specifikacije in pravila za:

(a)varno izdajo in preverjanje potrdil iz člena 3;

(b)zagotovitev varnosti osebnih podatkov ob upoštevanju njihove narave;

(c)izpolnjevanje potrdil iz člena 3, vključno s sistemom kodiranja in vsemi drugimi ustreznimi elementi;

(d)določitev skupne strukture edinstvene oznake potrdila;

(e)izdajo veljavne, varne in interoperabilne črtne kode;

(f)zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in/ali tehnološkimi sistemi;

(g)dodelitev odgovornosti upravljavcem in obdelovalcem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za pravočasno uvedbo okvira zaupanja, Komisija v skladu s postopkom iz člena 13(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 9
Varstvo osebnih podatkov

1.Osebni podatki na potrdilih, izdanih v skladu s to uredbo, se obdelujejo za namene dostopa do informacij, vključenih na potrdilu, in njihovega preverjanja, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji med pandemijo COVID-19.

2.Osebne podatke, navedene na potrdilih iz člena 3, obdelajo pristojni organi ciljne države članice potovanja ali izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza, ki jim nacionalna zakonodaja nalaga izvajanje nekaterih javnozdravstvenih ukrepov med pandemijo COVID-19, in sicer za potrditev in preverjanje imetnikovega statusa glede cepljenja, testiranja ali prebolele bolezni. V ta namen so osebni podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno. Osebni podatki, do katerih se dostopa v skladu s tem odstavkom, se ne hranijo.

3.Osebni podatki, ki se obdelujejo za namen izdaje potrdil iz člena 3, vključno z izdajo novega potrdila, se ne hranijo dlje, kot je potrebno za ta namen, in v nobenem primeru ne dlje kot obdobje, za katero se lahko potrdila uporabijo za uveljavljanje pravice do prostega gibanja.

4.Organi, pristojni za izdajo potrdil iz člena 3, se štejejo za upravljavce iz člena 4(7) Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 10
Postopek obveščanja

1.Če država članica zahteva, da gredo imetniki potrdil iz člena 3 po vstopu na njeno ozemlje v karanteno ali samoosamitev ali opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2, ali če zavrne vstop takim osebam, o tem pred načrtovano uvedbo takih omejitev obvesti druge države članice in Komisijo. V ta namen jim država članica zagotovi naslednje informacije:

(a)razloge za omejitve, vključno z vsemi ustreznimi epidemiološkimi podatki, ki so podlaga zanje;

(b)obseg omejitev, pri čemer se navede, za katere potnike veljajo oziroma kateri so iz njih izvzeti;

(c)datum in trajanje omejitev.

Če je potrebno, lahko Komisija od zadevne države članice zahteva dodatne informacije.

Člen 11
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5(2), 6(2), 7(1), 7(2) in 15 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti].

3.Prenos pooblastila iz členov 5(2), 6(2), 7(1), 7(2) in 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5(2), 6(2), 7(1), 7(2) ali 15, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12
Nujni postopek

1.Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, če se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2.Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 11(6). V takem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 13
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 14
Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe eno leto po tem, ko generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom razglasi konec izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju zaradi SARS-CoV-2.

Poročilo vsebuje zlasti oceno učinka te uredbe na olajševanje prostega gibanja državljanov Unije in njihovih družinskih članov ter na varstvo osebnih podatkov med pandemijo COVID-19.

Člen 15
Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 11, ki določa datum, od katerega se začasno prekine uporaba členov 3, 4, 5, 6, 7 in 10, potem ko generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom razglasi konec izrednih razmer svetovnih razsežnosti v javnem zdravju zaradi SARS-CoV-2.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 11, ki določa datum, od katerega se ponovno uporabljajo členi 3, 4, 5, 6, 7 in 10, če generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije po začasni prekinitvi njihove uporabe iz odstavka 2 tega člena razglasi izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju zaradi SARS-CoV-2, njegove različice ali podobnih nalezljivih bolezni, ki lahko povzročijo epidemijo. Po sprejetju takega delegiranega akta se uporablja odstavek 2 tega člena.

4.Če zaradi razvoja dogodkov v zvezi z izrednimi razmerami mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2. Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3. Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Vrsta predloga/pobude

⌧ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 34  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

⌧ Časovno omejeno

–⌧    Akt bo veljal od datuma sprejetja do začasne ukinitve okvira „digitalnega zelenega potrdila“ za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, potem ko generalni direktor SZO v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom razglasi konec izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju zaradi SARS-CoV-2.

–⌧    finančne posledice od leta 2021 za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil. Odobritve v okviru instrumenta za nujno pomoč bo treba sprejeti do 31. januarja 2022.

◻ Časovno neomejeno

1.7.Načrtovani načini upravljanja 35

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija:

–⌧ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol 

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Komisija bo za začetno podporo najnujnejših ukrepov v okviru pobude uporabila sredstva iz instrumenta za nujno pomoč in bo po začetku veljavnosti pravne podlage za program Digitalna Evropa preučila, kako bi bilo mogoče del odhodkov pokriti v okviru tega programa.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–■    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD CONNECT				Leto  2021	Leto  2022	Leto  2023	Leto  2024	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
06 07 01 Nujna pomoč v Uniji	obveznosti	(1a)		46,000	3,000			49,000
	plačila	(2a)		37,900	11,100			49,000
Odobritve za GD CONNECT   iz RAZDELKA 2b SKUPAJ	obveznosti	=1a		46,000	3,000			49,000
	plačila	=2a		37,900	11,100			49,000

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	46,000	3,000			49,000
	plačila	(5)	37,900	11,100			49,000
Odobritve iz RAZDELKA 2b   večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4	46,000	3,000			49,000
	plačila	=5	37,900	11,100			49,000

GD CONNECT				Leto  2021	Leto  2022	Leto  2023	Leto  2024	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
02 04 Program Digitalna Evropa	obveznosti	(1b)		p.m.	p.m.			p.m.
	plačila	(2b)		p.m.	p.m.			p.m.
Odobritve za GD CONNECT  iz RAZDELKA 01 SKUPAJ	obveznosti	=1b		p.m.	p.m.			p.m.
	plačila	=2b		p.m.	p.m.			p.m.

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	p.m.	p.m.			p.m.
	plačila	(5)	p.m.	p.m.			p.m.
Odobritve iz RAZDELKA 01 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4	p.m.	p.m.			p.m.
	plačila	=5	p.m.	p.m.			p.m.

Razdelek  večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

2,214

2,518

4,732

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–■    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7   večletnega finančnega okvira
Človeški viri	2,214	2,518			4,732
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira	2,214	2,518			4,732

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 40 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Druge upravni  odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

2,214

2,518

4,732

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–■    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–■    se lahko financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnih razdelkov večletnega finančnega okvira;

–■    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

Predlog/pobuda:

–■    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–■    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    UL L 337, 14.10.2020, str. 3.

(2)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/weekly-maps-coordinated-restriction-free-movement .

(3)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/119 z dne 1. februarja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 36I, 2.2.2021, str. 1).

(4)     https://www.europol.europa.eu/early-warning-notification-illicit-sales-of-false-negative-covid-19-test-certificates .

(5)    SN 2/21.

(6)     https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/vaccination-proof_interoperability-guidelines_en.pdf .

(7)    Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(8)    Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf .

(9)    Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/trust-framework_interoperability_certificates_en.pdf .

(10)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(11)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(12)    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(13)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(14)    UL L 337, 14.10.2020, str. 3.

(15)    Na voljo na spletnem naslovu: https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/weekly-maps-coordinated-restriction-free-movement .

(16)    UL C 96I, 24.3.2020, str. 1.

(17)     https://www.europol.europa.eu/early-warning-notification-illicit-sales-of-false-negative-covid-19-test-certificates .

(18)    Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/trust-framework_interoperability_certificates_en.pdf .

(19)    Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(20)    Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(21)    Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(22)    Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/vaccination-proof_interoperability-guidelines_en.pdf .

(23)     https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/TestingStrategy_Objective-Sept-2020.pdf .

(24)    UL L 392, 23.11.2020, str. 63.

(25)    UL C 24, 22.1.2021, str. 1.

(26)     https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf .

(27)     https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Guidance-for-discharge-and-ending-of-isolation-of-people-with-COVID-19.pdf .

(28)    Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(29)    UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(30)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(31)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(32)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(33)    Priporočilo Sveta o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU 2021/C 24/01, UL C 24, 22.1.2021, str. 1).

(34)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(35)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

(36)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(37)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(38)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(39)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(40)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(41)    V izračun za leto 2021 je vključenih samo 10 mesecev.

(42)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(43)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(44)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(45)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.3.2021

COM(2021) 130 final

PRILOGA

k

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo)

PRILOGA
Nabori podatkov za potrdila

1.Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o cepljenju:

(a)ime: priimek(-mki) in ime(na), v tem vrstnem redu;

(b)datum rojstva;

(c)ciljna bolezen ali povzročitelj;

(d)cepivo/profilaksa;

(e)cepivo kot zdravilo;

(f)imetnik dovoljenja za promet s cepivom ali proizvajalec cepiva;

(g)število cepljenj/odmerkov od potrebnih;

(h)datum cepljenja (datum zadnjega prejetega odmerka);

(i)država članica cepljenja;

(j)izdajatelj potrdila;

(k)edinstvena oznaka potrdila.

2.Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o testu:

(a)ime: priimek(-mki) in ime(na), v tem vrstnem redu;

(b)datum rojstva;

(c)ciljna bolezen ali povzročitelj;

(d)vrsta testa;

(e)ime testa (neobvezno za test NAAT);

(f)proizvajalec testa (neobvezno za test NAAT);

(g)datum in čas odvzema testnega vzorca;

(h)datum in čas rezultata testa (neobvezno za hitri antigenski test);

(i)rezultat testa;

(j)testni center ali kraj izvedbe testa;

(k)država članica testiranja;

(l)izdajatelj potrdila;

(m)edinstvena oznaka potrdila.

3.Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o preboleli bolezni:

(a)ime: priimek(-mki) in ime(na), v tem vrstnem redu;

(b)datum rojstva;

(c)bolezen ali povzročitelj, ki ga je prebolel državljan;

(d)datum prvega pozitivnega rezultata testa;

(e)država članica testiranja;

(f)izdajatelj potrdila;

(g)veljavnost potrdila od;

(h)veljavnost potrdila do (največ 180 dni po datumu prvega pozitivnega rezultata testa);

(i)edinstvena oznaka potrdila.