Bruselj, 30.6.2021

COM(2021) 342 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov









Kazalo

1    UVOD    

1.1    Obseg poročila    

1.2    Pregled    

1.2.1    Cilji in področje uporabe Direktive    

1.2.2    Obveznosti gospodarskih subjektov in organov držav članic    

1.2.3    Institucionalni in izvršilni vidiki    

2    Uporaba in regulativni razvoj    

2.1    Varnost potrošniških proizvodov    

2.2    Sledljivost    

2.3    Delovanje nadzora trga    

2.3.1    Sodelovanje pri nadzoru trga z drugimi javnimi organi in carinskimi organi    

2.3.2    Skupni ukrepi in usklajene dejavnosti organov za nadzor trga    

2.3.3    Odpoklici in drugi korektivni ukrepi    

2.3.4    Podatkovne zbirke o poškodbah    

2.3.5    Nov regulativni razvoj v zvezi z nadzorom trga    

2.4    Safety Gate/RAPEX in čezmejno sodelovanje    

2.4.1    Posledice COVID-19    

2.4.2    Smernice RAPEX    

2.4.3    Usposabljanje    

2.5    Standardizacija    

2.5.1    Sklepi glede varnostnih zahtev in zahtev za standardizacijo    

2.5.2    Sklepi o sklicevanjih na standarde    

2.5.3    Postopek standardizacije na podlagi Direktive in morebitne izboljšave    

2.6    Sodna praksa EU glede vprašanj, povezanih z direktivo o splošni varnosti proizvodov    

2.6.1    Ukrepi na podlagi člena 13 Direktive    

3    SKLEPNE UGOTOVITVE    

1UVOD

Direktiva o splošni varnosti proizvodov (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) je bila sprejeta 3. decembra 2001, veljati je začela 15. januarja 2002, rok za njen prenos v državah članicah pa je bil 15. januar 2004.

Direktiva se uporablja za vse neživilske potrošniške proizvode, če v drugi zakonodaji EU ne obstajajo posebne določbe z istim ciljem glede varnosti, kot je harmonizacijska zakonodaja EU (v nadaljnjem besedilu: harmonizacijska zakonodaja) za posebne proizvode. Z Direktivo je vzpostavljen tudi sistem hitrega obveščanja EU (Safety Gate 1 /RAPEX), ki omogoča hitro izmenjavo informacij med državami članicami EU/EGP in Evropsko komisijo o ukrepih, sprejetih v zvezi z nevarnimi neživilskimi proizvodi, ki pomenijo tveganje za potrošnike in druge uporabnike.

Trenutna zdravstvena kriza je poudarila pomen Direktive pri zagotavljanju varnostne mreže za potrošnike, ker je bila eden od glavnih zakonodajnih aktov, ki pomaga odstranjevati nevarne proizvode (zlasti proizvode, kot so pokrivala za obraz, razkužila za roke in zaščitne rokavice). Sistem Safety Gate/RAPEX, ki je bil vzpostavljen z Direktivo, tudi omogoča organom, da hitro ukrepajo in tako zaščitijo zdravje in varnost potrošnikov v EU.

Evropska komisija mora na podlagi člena 19 Direktive Svetu in Parlamentu vsake tri leta po prenosu predložiti poročilo o izvajanju Direktive. Prvo poročilo o izvajanju je bilo objavljeno leta 2009. Komisija je še naprej spremljala izvajanje Direktive v državah članicah in svoje ugotovitve predstavila v poročilu o oceni učinka, ki je bilo priloženo svežnju ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga iz leta 2013. Poročilo o oceni učinka, ki je vključevalo rezultate zbiranja podatkov o težavah z izvajanjem, se je štelo za enakovredno poročilu o izvajanju. Glede na postopek za revizijo Direktive so se ugotovitve tega tretjega poročila o izvajanju obravnavale pri ocenjevanju in nato pri oceni učinka revidirane direktive.

Za namen tega poročila je Komisija ugotovitve študije uporabila za pripravo poročila o izvajanju direktive o splošni varnosti proizvodov 2 .

1.1Obseg poročila

To poročilo je bilo pripravljeno v skladu s členom 19(2) Direktive in vključuje informacije o:

• varnosti potrošniških proizvodov, zlasti o izboljšani sledljivosti proizvodov;

• delovanju nadzora trga in sistema RAPEX;

• standardizaciji;

• ukrepih, sprejetih na podlagi člena 13 Direktive.

Geografski obseg tega poročila zajema vse države članice EU in države Evropskega gospodarskega prostora (EGP): Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. Zajema obdobje 2013–2018 in podatke iz let 2019 in 2020, kadar so razpoložljivi.

1.2Pregled

1.2.1Cilji in področje uporabe Direktive

Direktiva zahteva, da so vsi potrošniški izdelki, dani na trg EU, varni. Uporablja se za neživilske potrošniške proizvode, za katere ne velja posebna zakonodaja EU, ki ureja varnost zadevnih proizvodov. Uporablja se tudi za varnostne vidike ali tveganja proizvodov, za katere veljajo posebne varnostne zahteve, ki jih nalaga pravo Unije, če posebna harmonizacijska zakonodaja EU ne vsebuje nobenih posebnih določb z istim ciljem glede varnosti. Direktiva torej pomeni varnostno mrežo, ki zagotavlja, da so vsi proizvodi ter tveganja za zdravje in varnost potrošnikov zajeti v varnostni zahtevi, ki jo določa Direktiva, tudi če niso zajeti z nobeno posebno zakonodajo EU.

Direktiva se uporablja za vse prodajne poti, zunaj spleta in na spletu.

1.2.2Obveznosti gospodarskih subjektov in organov držav članic

Direktiva uvaja splošno obveznost za proizvajalce, da na trg dajejo samo proizvode, ki so varni, ter da zagotovijo informacije potrošnikom in organom držav članic. Proizvajalci morajo vzpostaviti minimalni sistem sledljivosti in sprejeti ustrezne korektivne ukrepe, če se na trgu pojavijo nevarni proizvodi, kot je umik ali odpoklic proizvoda. Za distributerje velja dolžnost skrbnega ravnanja, da zagotovijo skladnost z veljavnimi varnostnimi zahtevami.

Organi držav članic morajo zagotoviti, da so proizvodi, dani na trg, varni, in spremljati, ali proizvajalci in distributerji izpolnjujejo obveznosti, določene z Direktivo.

Direktiva ne določa nobenih neposrednih obveznosti za spletne tržnice. Opozoriti je treba, da v skladu s členom 14 Direktive 2000/31, ponudniki storitev gostovanja niso odgovorni za podatke, ki so jih shranili na zahtevo prejemnika storitve, pod pogojem, da takoj ko dejansko izvejo za nezakonito dejavnost ali podatke ali se jih zavejo, na primer na podlagi dovolj natančnega in ustrezno utemeljenega obvestila, nemudoma ukrepajo in odstranijo ali onemogočijo dostop do podatkov.

Glede na vse pomembnejšo vlogo, ki jo imajo spletne tržnice v trenutni dobavni verigi, je Komisija olajšala podpis zaveze o varnosti proizvodov (ki jo je do danes podpisalo 11 spletnih tržnic), ki je nabor prostovoljnih zavez za izboljšanje varnosti proizvodov, ki jih na teh spletnih tržnicah prodajajo tretji prodajalci.

1.2.3Institucionalni in izvršilni vidiki

Direktiva vzpostavlja sistem hitrega obveščanja za neživilske potrošniške proizvode (Safety Gate/RAPEX). Sistem Komisiji in organom držav članic omogoča širjenje informacij o ukrepih, ki so jih sprejeli organi držav članic in gospodarski subjekti, glede proizvodov, ki pomenijo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov. V sistemu RAPEX se lahko razširjajo tudi informacije o nižji stopnji tveganja (čeprav to velja za manj kot 1 % vseh obvestil). Sistem RAPEX se lahko odpre za države, ki niso članice EU, na podlagi posebnega mednarodnega sporazuma, ki ga podpišeta EU in država kandidatka. Komisiji v skladu s členom 15 Direktive pri njenem izvajanju pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki iz držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor GPSD). Poleg tega člen 10 Direktive vzpostavlja mrežo organov držav članic s ciljem nadaljnjega izboljšanja upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: mreža za varnost potrošnikov).

Ker je Direktiva sestavni del Sporazuma EGP, se enaka pravila in mehanizmi uporabljajo za države Efte, ki uporabljajo Sporazum EGP: Norveško, Islandijo in Lihtenštajn.

2Uporaba in regulativni razvoj

2.1Varnost potrošniških proizvodov

Z vse večjim deležem e-trgovanja in nastajajočimi novimi tehnologijami (kot je umetna inteligenca, internet stvari, medsebojno povezani proizvodi) je opredelitev varnosti, navedena v Direktivi, na več načinov postavljena pod vprašaj. Direktiva vsebuje opredelitev varnega proizvoda, ki je dovolj široka, da povzroča negotovosti glede njene razlage. Ne zajema izrecno tveganj, povezanih z nastajajočimi grožnjami, kot so tveganja z zvezi s kibernetsko varnostjo, nepravilno delovanje programske opreme ali tveganja, povezana s proizvodi z zmogljivostjo umetne inteligence ali strojnega učenja. Zato večini nacionalnih organov manjka razlaga in praksa v zvezi s proizvodi nove tehnologije, zaradi česar so pozvali k pripravi smernic na ravni EU.

Proizvodi, ki vsebujejo nove tehnologije, organom za nadzor trga predstavljajo posebne težave, na primer zaradi pomanjkljivega znanja o morebitnih tveganjih, ki jih ti proizvodi predstavljajo, ali potrebe po pojasnitvi odgovornosti različnih organov/gospodarskih subjektov.

V zvezi s spletno prodajo se v večini držav dejavnosti nadzora opravljajo večinoma pri trgovcih v njihovi državi. Postopek je lahko bodisi podoben tistemu, ki se uporablja za proizvode, ki se prodajajo v fizičnih trgovinah, bodisi se posebej osredotoča na spletna preverjanja spletnih tržnic. Organi, ki izvajajo izvršilne ukrepe v zvezi s trgovci, ki prodajajo nevarne proizvode in imajo sedež v državah, ki niso članice EU, so poročali, da uporabljajo mehanizem, ki ga zagotavlja zaveza o varnosti proizvodov.

2.2 Sledljivost

V večini držav članic je prenesena zakonodaja skladna z Direktivo v tem, da je treba obvezno navesti ime in kontaktne podatke proizvajalca in referenčno številko proizvoda ali, kjer je ustrezno, serijsko številko na proizvodih ali embalaži. Vendar pa izvajanje teh zahtev ni enotno: razlikuje se lahko glede na značilnosti proizvodov, obveznost je lahko razširjena na druge subjekte poleg proizvajalca ali pa se zahtevajo dodatni podatki, te razlike pa ustvarjajo negotovosti za podjetja, ki poslujejo po Evropi.

Trenutno določbe o sledljivosti v Direktivi niso dovolj jasne, da bi zagotovile zbirko popolnih informacij o dobavnih verigah proizvodov in distribuciji. Podatki, ki so na voljo v sistemu Safety Gate/RAPEX, dokazujejo, da je sledljivost proizvodov pogosto nezadostna. V letu 2019 36 % opozoril o nevarnih proizvodih ni vključevalo informacij o proizvajalcu; 20 % opozoril se je nanašalo na proizvode neznane znamke ali serijske številke/črtne kode; 12 % pa se jih je nanašalo na proizvode brez informacij o tipu ali modelu.

Slika 1, ki temelji na opozorilih, registriranih v sistemu Safety Gate/RAPEX, prikazuje, da je bilo edino izboljšanje pri razpoložljivosti informacij o proizvajalcu proizvoda in serijski številki/črtni kodi (tj. te informacije so manjkale v manj opozorilih). Ni nobenega jasnega trenda, ki kaže izboljšanje pri drugih vidikih informacij o sledljivosti.

Slika 1: Delež opozoril sistema Safety Gate/RAPEX z neznanimi informacijami o proizvodu (2013–2019)

 
Vir: Študija za pripravo poročila o izvajanju direktive o splošni varnosti proizvodov na podlagi podatkov v sistemu Safety Gate/RAPEX, pridobljenih januarja 2020 (izračun na podlagi celotnega nabora podatkov, števila opozoril v zvezi s potrošniškimi proizvodi, ki pomenijo resna tveganja, 2013–2019).

Isti podatki tudi razkrivajo, da so manjkajoče informacije o proizvodu običajnejše za posebne vrste proizvodov, kot so laserski kazalniki, vžigalniki, nakit in okrasni predmeti. Vsi ti proizvodi spadajo na področje uporabe Direktive in zanje ne veljajo posebna sektorska harmonizacijska pravila. Iz tega sledi, da bodo pri kategorijah proizvodov iz Direktive bolj verjetno manjkale ustrezne informacije, ki so bistvene za njihovo sledenje.

2.3Delovanje nadzora trga

Zdi se, da sistem nadzora trga iz Direktive deluje z zelo omejenimi sredstvi. V oceni iz leta 2018 v zvezi z ukrepi, povezanimi z varnostjo proizvodov, ki se financirajo v okviru programa EU za potrošnike 3 , so organi kot dejavnik, ki najpogosteje ogroža raven doseganja, navedli omejene človeške vire/finančne vire za nadzor trga in izvrševanje. Tudi nadzor spletnih tržnic predstavlja težave, zlasti v zvezi z neposrednim uvozom iz držav zunaj EU.

2.3.1Sodelovanje pri nadzoru trga z drugimi javnimi organi in carinskimi organi

Obstajajo različni institucionalni modeli za nadzor trga na nacionalni ravni, za katere je pogosto značilna visoka stopnja razdrobljenosti odgovornosti. Sodelovanje med organi – carinskimi in drugimi vključenimi organi – vključuje številne različne dejavnosti, kot so izmenjava informacij, redni sestanki, neformalno sodelovanje in skupni tečaji usposabljanja. Izboljšana uporaba več sistemov, kot so Safety Gate/RAPEX, ICSMS 4 in Wiki platforma confluence 5 , je velika dodana vrednost k delovanju organov.

Sodelovanje med organi za nadzor trga (v nadaljnjem besedilu: organi za nadzor trga) in carinskimi organi je zelo intenzivno in redno v več vidikih tega dela. V večini držav carinski organi izvajajo preglede v imenu organov za nadzor trga, ne da bi bili sami organ za nadzor trga. Nekatere države 6 imajo drugačen pristop in carinske organe imenujejo za samostojen organ za nadzor trga, tako da lahko carinski uradniki vzamejo vzorce, jih dajo testirati in odločijo o nadaljnjih ukrepih.

2.3.2Skupni ukrepi in usklajene dejavnosti organov za nadzor trga

Namen skupnih ukrepov in usklajenih dejavnosti 7 je spodbujati in usklajevati sodelovanje za namene uporabe Direktive 2001/95/ES in zagotovitve doslednega pristopa k izvajanju zakonodaje o varnosti proizvodov na celotnem notranjem trgu. To običajno vključuje: usklajeno vzorčenje in testiranje neživilskih proizvodov na trgih EU/EGP, oceno tveganja, izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter izvajanje učinkovite komunikacijske strategije.

Številni organi za nadzor trga redno sodelujejo pri usklajenih ukrepih, rezultat česar je, da je bilo opredeljeno znatno število nevarnih proizvodov. Komisija je za pomoč mreži za varnost potrošnikov v obdobju poročanja sofinancirala 14 skupnih ukrepov za nadzor trga s strani teh organov. Pri večini skupnih ukrepov je bilo opredeljeno veliko število nevarnih proizvodov, kar je privedlo do obvestil v sistemu Safety Gate/RAPEX za 13 kategorij proizvodov. Tudi trenutna projekta CASP2020 in CASP2021 na področju usklajenih ukrepov glede varnosti proizvodov sledita pristopu k izvajanju, ki vključuje skupno vzorčenje, testiranje, oceno tveganja in izmenjavo najboljših praks za izvajanje ukrepov nadzora trga v državah članicah EU/EGP.

2.3.3Odpoklici in drugi korektivni ukrepi

V skladu s členom 5(3) Direktive morajo proizvajalci in distributerji takoj obvestiti ustrezne organe, če proizvod, ki so ga dali na trg, ogroža varnost potrošnika. 

Če se za proizvode ugotovi, da so nevarni, morajo države članice zagotoviti, da se odpokličejo, umaknejo ali da se prepove njihovo dajanje na trg, nemudoma pa morajo tudi obvestiti Komisijo prek sistema Safety Gate/RAPEX. Države članice v obvestilu zagotovijo informacije o proizvodu in sprejetih ukrepih. Podatki iz sistema RAPEX vsebujejo 5 983 odpoklicev v obdobju 2013–2019 v EU/EGP, pri katerih je opazen trend naraščanja. Odpoklici in drugi korektivni ukrepi se organizirajo skoraj v vseh državah, tako prostovoljno kot tudi obvezno.

2.3.4Podatkovne zbirke o poškodbah

S projektom „Evropska podatkovna zbirka o poškodbah“ 8 , ki ga financira EU, je bilo zagotovljenih nekaj podatkov o poškodbah in nesrečah, povezanih s proizvodi, v EU, vendar je le nekaj držav članic sistematično zbiralo podatke o poškodbah.

Z vzpostavitvijo spletnih podatkovnih zbirk (ki vključujejo podatke v zvezi s statistikami o nevarnih proizvodih in poškodbah, oceni tveganja, zgodovini nadzora trga, ugotovitvah in globah), bi se lahko zagotovili boljše informacije za podjetja in odvračilni učinek za podjetja, ki ne upoštevajo pravil, ter izboljšalo opozarjanje potrošnikov glede nevarnih proizvodov. Obstajal je tudi predlog, da se vzpostavi sistem za zbiranje podatkov o poškodbah, povezanih s proizvodi, po možnosti na pobudo EU.

2.3.5Nov regulativni razvoj v zvezi z nadzorom trga

Dne 20. junija 2019 je bila sprejeta Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011. Ta uredba prinaša nove določbe o nadzoru trga za proizvode, za katere veljajo harmonizirana pravila EU, medtem ko so pravila za neharmonizirane proizvode določena z Direktivo. Večina organov in drugih deležnikov je potrdila, da je obstoj različnih pravil za harmonizirane in neharmonizirane proizvode problematičen. Predlagano je bilo, da bi uskladitev Direktive z obveznostmi in izvršilnimi pooblastili, podrobno navedenimi v zakonodaji o usklajenem nadzoru trga, olajšala boljše izvršilne ukrepe.

V obvestilu o tržnem nadzoru proizvodov, ki se prodajajo prek spleta 9 , so navedene dobre prakse nadzora trga glede proizvodov, ki se prodajajo prek spleta, ter komuniciranja s podjetji in potrošniki. Obvestilo se nanaša na uporabo Direktive in Uredbe (ES) št. 765/2008, njegov cilj pa je bil doseči enotnejše in skladnejše izvajanje pravil o proizvodih, ki se prodajajo prek spleta.

2.4Safety Gate/RAPEX in čezmejno sodelovanje

Število opozoril, poslanih v sistem hitrega obveščanja za neživilske potrošniške proizvode, se je skozi leta postopoma povečevalo, pri čemer od leta 2012 presega 2 000 opozoril na leto. V sistemu je leta 2019 krožilo 2 243 opozoril 10 , leta 2020 pa 2 253 opozoril 11 po celotni Evropi.

Sistem Safety Gate/RAPEX je ključni kanal za organe za nadzor trga za komuniciranje in sodelovanje z enakovrednimi organi v EU/EGP. Organi za nadzor trga sodelujejo z organi v drugih državah EU/EGP enkrat na mesec ali pogosteje, pri čemer uporabljajo sistem Safety Gate/RAPEX in pogosto tudi druga orodja (ICSMS, Wiki confluence). Vendar prihaja do zamud pri obveščanju, pogosto zaradi zapletenih struktur nadzora trga ali drugih dejavnikov, kot so pomanjkljive preizkuševalne zmogljivosti ali nezadostni človeški ali finančni viri. To pogosto povzroča zamude, zaradi česar pri obveščanju prihaja do povprečno dvotedenskega zamika med odkritjem nevarnega proizvoda in obvestilom v sistemu. Tudi nezadostne informacije za izsleditev sporočenih proizvodov organom preprečujejo, da bi ukrepali.

Glede na sporočene nedoslednosti pri oceni tveganja se lahko sprejme dodatni ukrep za uskladitev in izboljšanje pristopov k oceni tveganja organov za nadzor trga na podlagi sedanjih smernic in orodij 12 .

Na podlagi memoranduma o soglasju, podpisanega leta 2006, se izbrane informacije o proizvodih iz Kitajske, za katere obstaja obvestilo v sistemu RAPEX, posredujejo kitajskim organom za njihovo nadaljnje ukrepanje. Kitajski organi nato Komisiji poročajo o nadaljnjih ukrepih. Upravna ureditev iz novembra 2018 omogoča tudi avtomatizirano izmenjavo izbranih informacij o nevarnih neživilskih potrošniških proizvodih med sistemom EU Safety Gate/RAPEX in kanadskim zdravstvenim sistemom RADAR.

2.4.1Posledice COVID-19

Kriza zaradi COVID-19 je ustvarila veliko povpraševanje po zaščitni opremi, kot so obrazne maske, medicinski pripomočki in razkužila za roke. Kar zadeva proizvode, zajete v sistemu obveščanja Safety Gate/RAPEX, so države članice sporočile nacionalne ukrepe, sprejete zoper nevarne proizvode, povezane s COVID-19, skupaj z ukrepom aktivnega nadzora trga v zvezi z osebno zaščitno opremo in spletno prodajo, zlasti mask. Od marca 2020 do zdaj je bilo prejetih več kot 200 obvestil RAPEX o proizvodih, povezanih s krizo zaradi COVID-19 (maske za obraz, razkužila za roke, rokavice) 13 .

2.4.2Smernice RAPEX 

Da bi izboljšali delovanje sistema RAPEX, mora Komisija na podlagi točke 8 Priloge II k Direktivi redno posodabljati smernice v zvezi s tem, kako Komisija in države članice skupaj upravljajo sistem hitrega obveščanja. Sklep Komisije 2010/15/EU je bila prva posodobitev smernic, sledil pa mu je Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/417 14 , s katerim je bil razveljavljen. Vpliv revidiranih smernic je viden v naslednjem primeru: od novembra 2018 je bilo v smernicah natančno navedeno, da če je kemikalija v proizvodu že prepovedana ali omejena v skladu z zakonodajo EU, se lahko za proizvod šteje, da pomeni resno tveganje, ne da bi se zahtevala posebna ocena tveganja. Te smernice so olajšale postopek obveščanja o ukrepih, sprejetih zoper nevarne kemične izdelke.

2.4.3Usposabljanje 

Skupni tečaji usposabljanja se redno organizirajo, udeležujejo pa se jih številni organi za nadzor trga in tudi drugi organi, kot so carinski. Na ravni EU usposabljanje in izmenjava dobrih praks organov za nadzor trga vključujeta projekt akademije za e-izvrševanje, ki se je izvajal med decembrom 2016 in decembrom 2019. Zaradi zaščite, revizije in posodobitve celotnega projektnega gradiva in sestavnih delov se je v letu 2021 začelo izvajanje drugega projekta. Njegov cilj je prav tako zagotoviti, posodobiti in ohraniti visokokakovostno usposabljanje in učno gradivo za podporo delu nacionalnih organov za varstvo potrošnikov (mreža za varnost potrošnikov), da bi se oblikovali skupna orodja in metode za spoprijemanje z izzivi spletne trgovine in e-izvrševanja.

2.5 Standardizacija

2.5.1Sklepi glede varnostnih zahtev in zahtev za standardizacijo

S sklepoma Komisije (EU) 2015/547 in (EU) 2014/59 so bile sprejete varnostne zahteve za dve vrsti proizvodov: kamine na alkohol brez ventilacijske cevi in laserske proizvode 15 . Nato je bila za obe vrsti proizvodov objavljena zahteva za standardizacijo, trenutno pa poteka standardizacijsko delo 16 .

2.5.2Sklepi o sklicevanjih na standarde

Evropska komisija je v obdobju poročanja navedla 67 standardov na podlagi Direktive za naslednje vrste proizvodov:

·gimnastična oprema;

·nepremična oprema za vadbo;

·izdelki za otroke;

·kolesa;

·notranja senčila;

·vžigalniki;

·otroška oblačila;

·plavajoči pripomočki za prosti čas;

·cigarete (nagnjenost k vžigu);

·izdelki za zaščito otrok;

·avdio, video in podobni elektronski aparati (varnostne zahteve);

·oprema za informacijsko tehnologijo (splošne varnostne zahteve).

Leta 2019 je bilo 17 standardov umaknjenih in nadomeščenih z revidiranimi standardi 17 . Vsi preostali standardi so bili ponovno navedeni, vendar vključeni v Izvedbeni sklep, da se ustvari popoln seznam sklicevanj, kot je navedeno v uvodni izjavi 26 Izvedbenega sklepa.

2.5.3Postopek standardizacije na podlagi Direktive in morebitne izboljšave

Člen 4 Direktive določa postopek standardizacije, ki vključuje štiri korake:

1. Komisija izda sklep za določitev varnostnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati standard;

2. Komisija evropski organizaciji za standardizacijo pošlje uradno zahtevo za razvoj standardov;

3. evropska organizacija za standardizacijo razvije standard, ki izpolnjuje varnostne zahteve;

4. Komisija izda sklep o objavi sklicevanja na standard v UL EU.

Dolžina in zapletenost postopka standardizacije neizogibno povzroča zamude, v poročilih pa je navedeno, da je postopek obremenjujoč in potreben poenostavitve. Korak 3 je bil deležen posebne kritike. Postopek priprave evropskega standarda s strani evropske organizacije za standardizacijo je odvisen od številnih zahtev, kot sta sodelovanje vseh deležnikov in uporaba načela soglasja, katerega cilj je doseči soglasni dogovor o osnutku standarda. Druga splošna težava je, da se postopek ne prilagaja tehničnemu in znanstvenemu napredku tako hitro, kot bi se moral, medtem ko temelji na zahtevi za standardizacijo (korak 2). Ko je ta zahteva vložena, jo lahko tehnične inovacije precej hitro prehitijo in to lahko postane težava, če razvoj standarda traja predolgo. To lahko vodi do zastaranja standarda, še preden je navedeno sklicevanje nanj.

Predlogi deležnikov za racionalizacijo postopka standardizacije kažejo, da bi sistem lahko postal učinkovitejši. Morebitno izboljšanje bi bilo mogoče doseči z opustitvijo nekaterih korakov, zmanjšanjem števila sklepov Komisije ali skrajšanjem časa, ki je potreben za sprejetje zahteve za standardizacijo (koraka 1 in 2) ter objavo standarda in sklicevanja nanj v Uradnem listu (korak 4). Različne vključene skupine menijo, da je sodelovanje dveh različnih odborov s predstavniki držav članic neučinkovito in obremenjujoče.

2.6Sodna praksa EU glede vprašanj, povezanih z direktivo o splošni varnosti proizvodov 

2.6.1Ukrepi na podlagi člena 13 Direktive

V izjemnih okoliščinah člen 13 Direktive Komisiji omogoča, da s sklepom sprejme začasne ukrepe (veljavne eno leto) in odpravi resno nevarnost, ki jo pomenijo nekateri proizvodi. Uporabi se lahko v primerih, ko se pristopi držav članic k upravljanju varnostnega tveganja zelo razlikujejo, hkrati pa je treba tveganje obvladati z visoko stopnjo nujnosti in se lahko odpravi samo s sprejetjem ustreznih ukrepov na ravni EU.

Komisija je postopek v skladu s členom 13 Direktive nazadnje uporabila 9. avgusta 2011, ko je sprejela sklep o skladnosti standarda EN 16156:2010 in ocenjevanju nagnjenosti k vžigu cigaret 18 .

3SKLEPNE UGOTOVITVE

Direktiva se je izkazala za močno orodje za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov. Pomagala je pri izsleditvi in odstranitvi ogromnih količin nevarnih proizvodov z evropskega trga. Sistem RAPEX, ki je vzpostavljen z Direktivo, je dopolnil regulativni okvir, ki se uporablja za nekatere ključne potrošniške proizvode, kot so igrače, izdelki za nego otrok in električni aparati, z dobro delujočim sistemom hitre izmenjave in obveščanja.

Vendar je bila Direktiva sprejeta v času, ko so bili novi tehnološki proizvodi in povezane naprave redki, kar pa ne velja več. Tak razvoj dogodkov postavlja pod vprašaj obstoječo opredelitev varnosti proizvodov in prinaša nova tveganja ali spreminja način morebitnega uresničevanja obstoječih tveganj (na primer kibernetska varnost, ki vpliva na varnost proizvodov), ta tveganja pa bi bilo treba preučiti in ustrezno upoštevati. Nadaljnji izzivi izhajajo iz vse večjega obsega spletne prodaje z novimi subjekti, ki proizvode prodajajo na spletu. Direktiva bi morala zagotoviti enako raven varnosti proizvodov, ne glede na pot, po kateri se prodajajo potrošnikom.

Namen člena 5(1) Direktive je, da se lahko v primeru težav z varnostjo nevarni proizvodi na trgu izsledijo in hitro odstranijo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ogroženosti potrošnikov. V Direktivi zahteva glede sledljivosti ni podrobneje določena, obstajajo pa podrobne razlike o načinih uporabe pravil v državah članicah. Predvsem v okviru spletne prodaje pomanjkljive informacije o tem, kako izslediti proizvode in proizvajalce, ostajajo praktična težava za izvršilne organe in nekatere gospodarske subjekte. Analiza podatkov RAPEX potrjuje, da so nekatere kategorije proizvodov prekomerno zastopane med nevarnimi proizvodi, ker nimajo navedenih najmanj dveh od treh ključnih informacij, potrebnih za sledljivost (znamka, vrsta/številka proizvoda, serijska številka/črtna koda).

Nadzor trga na podlagi Direktive je uspešen, kot kaže stalno število nad 2 000 obvestil RAPEX na leto. Vendar je na vse bolj globalnem trgu z vedno več proizvodi, uvoženimi v EU iz tretjih držav, potrebno nadaljnje usklajevanje dejavnosti nadzora trga med državami članicami, vključno s sodelovanjem s carinskimi organi. Usklajevanje bi bilo mogoče okrepiti z izboljšanjem izmenjave informacij in najboljših praks med organi držav članic ter s sprejetjem ukrepov za povečanje institucionalne in finančne zmogljivosti. Z izboljšanjem splošnega okvira in zagotovitvijo ustreznih orodij (zlasti orodij za pomoč pri nadzoru spletnega trga) bi se znatno povečalo učinkovito izvrševanje, ki ga izvajajo organi.

Evropska komisija zagotavlja razvoj evropskih standardov, da bi splošna varnostna zahteva postala bolj pripravljena za izvajanje. Vendar glede na dolžino postopka standardizacije na podlagi Direktive obstaja precejšen razmik med začetkom in koncem postopka standardizacije. V tem obdobju manjkajo merila za oceno varnosti proizvodov, zaradi česar nastajajo negotovosti za gospodarske subjekte in organe za nadzor trga.

(1) Sistem Safety Gate se uporablja za odražanje načrtovane spremembe v imenu sistema hitrega obveščanja EU za nevarne neživilske izdelke (zdaj RAPEX).
(2)   https://ec.europa.eu/info/files/study-preparation-implementation-report-gpsd_en
(3)      Glej Civic Consulting (2018), naknadna ocena programa za potrošnike za obdobje 2007–2013 in vmesna ocena programa za potrošnike za obdobje 2014–2020, del 1 – vmesna ocena programa za potrošnike za obdobje 2014–2020 in Evropska komisija.
(4) Informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga: ICSMS predstavlja informacijsko platformo, katere namen je olajšati komunikacijo med organi za nadzor trga v Evropi.
(5) Wiki confluence je spletna programska oprema za podjetniško sodelovanje, ki jo obširno uporabljajo organi za nadzor trga.
(6)  Finska, Francija in Latvija.
(7) Med letoma 2008 in 2018 so se skupni ukrepi financirali in izvajali s programom Evropske komisije za potrošnike v kategoriji sporazumov o nepovratnih sredstvih. Od leta 2018 je način izvajanja in financiranja skupnih ukrepov nadomestil okvir za javna naročila, ki ga v celoti financira Evropska komisija. Trenutno se imenujejo usklajeni ukrepi glede varnosti proizvodov.
(8) https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/indicators_data/docs/idb_flyer_en.pdf.
(9)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52017XC0801(01)&from=SL, UL C 250, 1.8.2017, str. 1–19
(10) https://ec.europa.eu/consumers/consumers_safety/safety_products/rapex/alerts/repository/content/pages/rapex/reports/docs/RAPEX.2019.report.EN.pdf . 
(11)   https://ec.europa.eu_safety_consumers_consumers_safety_gate_statisticsAndAnualReports_2020_RAPEX_2020_report_EN.pdf .
(12) Študija za pripravo poročila o izvajanju direktive o splošni varnosti proizvodov, 2020.
(13) Upoštevati je treba, da se ti podatki spreminjajo.
(14) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/417 z dne 8. novembra 2018 o določitvi smernic za upravljanje sistema Evropske unije za hitro izmenjavo informacij, imenovanega RAPEX, ki je bil vzpostavljen na podlagi člena 12 Direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov, in njegovega sistema obveščanja (notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 7334).
(15)

Poleg navedenih standardov je odprtih več zahtev za standardizacijo na podlagi Direktive, od katerih jih je nekaj bilo izdanih že pred letom 2013.

(16)  Izvedbena sklepa Komisije C(2015) 8011 final in C(2015) 557 final.
(17)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1698 z dne 9. oktobra 2019.
(18) Sklep Komisije 2011/496/EU (UL L 205, 10.8.2011, str.31).