MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 30. novembra 2021

o predlogu uredbe za razširitev zahtev glede sledljivosti na prenose kriptosredstev

(CON/2021/37)

(2022/C 68/02)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 14. in 20. oktobra 2021 prejela zahtevi Evropskega parlamenta oziroma Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev (prenovitev) (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da izvaja denarno politiko Unije in podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, v skladu s prvo in četrto alineo člena 127(2) Pogodbe, na prispevek ESCB k stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe ter na status eurobankovcev kot zakonitega plačilnega sredstva v skladu s členom 128(1) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

ECB pozdravlja pobudo Evropske komisije za razširitev zahtev glede sledljivosti na kriptosredstva s predlagano uredbo, ki je del svežnja o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (2), ki ga je Komisija sprejela 20. julija 2020.

Ker se pri prenosih kriptosredstev pojavljajo podobna tveganja glede pranja denarja in financiranja terorizma kot pri elektronskih prenosih sredstev, bi morala za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi veljati enaka raven zahtev glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma kot za druge pooblaščene subjekte. ECB zato pozdravlja predlagano uredbo kot sredstvo za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi.

ECB pozdravlja predlagano uskladitev pravnega okvira EU s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), zlasti priporočilom 16 (3), saj dodatno zmanjšuje tveganja glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, povezana s prenosi kriptosredstev, s tem pa vzpostavlja enake konkurenčne pogoje za prenose v uradnih valutah in prenose kriptosredstev, da bi se preprečilo zlorabljanje kriptosredstev za pranje denarja in financiranje terorizma. Medtem ko bi bilo treba v smislu intenzivnosti zahtev glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi doseči enake konkurenčne pogoje, pa bi bilo tveganja, povezana s tehnološkimi značilnostmi kriptosredstev in njihovih prenosov, treba zajeti s posebnimi zahtevami. Zahteve glede sledljivosti prenosov kriptosredstev bi morale na primer upoštevati posebne značilnosti tehnologij, na katerih temeljijo ti prenosi.

Za učinkovito zmanjševanje tveganj glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma bi morala biti predlagana uredba jasnejša, da se prepreči vsakršen dvom glede zajetja transakcij med skrbniškimi in neskrbniškimi denarnicami, torej da je treba zbirati in hraniti popolnoma enake podatke kot pri drugih prenosih kriptosredstev. Poleg tega bi morali Komisija in ustrezni nacionalni organi pozorno spremljati razvoj trga in dejavnosti pranja denarja, ki vključujejo kriptosredstva brez uporabe ponudnikov storitev ali z decentralizirano medsebojno izmenjavo, po potrebi pa bi bilo treba predlagati nadaljnje zakonodajne ukrepe, če se ugotovi znatno povečanje obsega transakcij in večja uporaba takih sredstev za nezakonite dejavnosti v tem segmentu.

Glede na hiter tehnološki razvoj na področju kriptosredstev je pomembno pozorno spremljati izvajanje okvira v sodelovanju z ustreznimi organi in po potrebi z zasebnim sektorjem.

1.   Opredelitev kriptosredstev in področje uporabe predlagane uredbe

1.1

V predlagani uredbi bo uporabljena opredelitev kriptosredstev iz predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (4) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba MiCA) [tam imenovana: kriptoimetja]. Kot je ECB že ugotovila (5), predlagana uredba MiCA vsebuje tehnološko specifično in široko opredelitev kriptosredstev. ECB razume, da naj bi bila to široka, vseobsegajoča opredelitev, in da je zato namen predlagane uredbe razširiti zahteve po sledljivosti na vsa kriptosredstva, ne glede na osnovno tehnologijo (tehnologijo razpršene evidence ali drugo), ki se uporablja za njihovo izdajo.

1.2

Glede področja uporabe predlagane uredbe ECB razume, da naj se ta tako kot predlagana uredba MiCA ne bi uporabljala za kriptosredstva, ki jih izdajo centralne banke v okviru svojih pristojnosti monetarnega organa. Vendar ECB zaradi pravne varnosti in celovite usklajenosti področja uporabe predlagane uredbe s področjem uporabe predlagane uredbe MiCA predlaga, da se to izrecno navede v uvodnih izjavah in določbah predlagane uredbe.

2.   Sklicevanje na uradne valute

V predlagani uredbi je uporabljen izraz „fiat valute“ (6). V skladu s Pogodbama in monetarnim pravom Unije je euro enotna valuta euroobmočja, tj. tistih držav članic, ki so euro sprejele kot svojo valuto. Pri tistih državah članicah, ki eura niso sprejele kot svojo valuto, pa se Pogodbi dosledno sklicujeta na valute teh držav članic. Pogodbi se na euro ali valute držav članic nikjer ne sklicujeta kot na „fiat“ valute. Glede na navedeno se v pravnem besedilu Unije ni primerno sklicevati na „fiat valute“. Namesto tega bi se bilo treba v predlagani uredbi sklicevati na „uradne valute“ (7).

3.   Datum začetka uporabe predlagane uredbe

Uskladitev datuma začetka uporabe predlagane uredbe z datumom začetka uporabe predlagane uredbe MiCA bi bila koristna s sistemskega vidika in z vidika finančne stabilnosti, da se zagotovi čimprejšnja uporaba predlagane uredbe za prenose kriptosredstev, ne da bi bilo treba čakati na začetek izvajanja preostalih delov svežnja o preprečevanju pranja denarja. Kot ugotavlja Komisija, so bili prenosi virtualnih sredstev do zdaj zunaj področja, ki ga ureja zakonodaja Unije o finančnih storitvah, imetniki kriptosredstev pa so bili tako izpostavljeni tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, saj se nezakonit denar lahko pretaka s prenosi kriptosredstev, kar škodi integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja (8). Več držav članic je že sprejelo zakonodajo v zvezi s tem (9).

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

---

(1)  COM(2021) 422 final.

(2)  Sveženj vključuje tudi: (a) predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (C(2021) 420 final), (b) predlog direktive o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (C(2021) 423 final) ter (c) predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (C(2021) 421 final).

(3)  Glej priporočila FATF. Dostopna so na spletni strani FATF na naslovu https://www.fatf-gafi.org

(4)  COM(2020) 593 final.

(5)  Glej opombo 12 v Mnenju Evropske centralne banke z dne 19. februarja 2021 o predlogu uredbe o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (CON/2021/4) (UL C 152, 29.4.2021, str. 1). Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani EUR-Lex.

(6)  Glej uvodni izjavi 8 in 27 predlagane uredbe.

(7)  Glej odstavek 2.1.5 mnenja CON/2021/4 in odstavek 1.1.3 Mnenja Evropske centralne banke z dne 12. oktobra 2016 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in o spremembah Direktive 2009/101/ES (CON/2016/49) (UL C 459, 9.12.2016, str. 3).

(8)  Glej osmi odstavek prve točke oddelka 1 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi.

(9)  Prvega oktobra 2021 je na primer začel veljati odlok nemškega ministrstva za finance o zahtevah glede okrepljenega skrbnega pregleda pri prenosu kriptosredstev (Verordnung über verstärkte Sorgfaltspflichten bei dem Transfer von Kryptowerten vom 24. September 2021 (BGBl. I S. 4465)). V skladu z odlokom morajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki prenašajo kriptosredstva v imenu prejemnika naročila, ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki nastopa v imenu upravičenca, istočasno in varno posredovati ime, naslov in številko računa (npr. javni ključ) naročnika ter ime in številko računa (npr. javni ključ) upravičenca. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki nastopa v imenu upravičenca, mora zagotoviti, da prejme in hrani informacije o originatorju in upravičencu. Popolna sledljivost strank pri prenosu kriptosredstev je orodje za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ter spremljanje izogibanja sankcijam. Pooblaščeni subjekti morajo v skladu z odlokom zagotoviti zbiranje informacij o upravičencu ali originatorju prenosa tudi takrat, kadar se prenos opravi iz elektronske denarnice ali v elektronsko denarnico, ki je ne upravlja ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, celo kadar ni tveganja za prenos podatkov.