1.

Izbruh pandemije covida-19 ima po vsem svetu velik učinek na javno zdravje, gospodarske dejavnosti, zaposlovanje in družbeno življenje.

2.

V boju proti pandemiji covida-19 ostaja reševanje življenj in varovanje zdravja naših državljanov naša najpomembnejša prednostna naloga.

3.

Da bi zajezili širjenje covida-19, so bili v državah članicah uvedeni različni ukrepi, odvisno od faze epidemije in drugih posebnih okoliščin. V sodelovanju z javnimi organi se je športni sektor vidno in hitro odzval. Športni sektor je prispeval k preprečevanju širjenja virusa v zgodnji fazi izbruha, in sicer z različnimi ukrepi in priporočili, naslovljenimi na vse zadevne deležnike, vključno s športnimi organizacijami, klubi, športniki, trenerji, športnim osebjem in prostovoljci, pa tudi gledalci in širšo javnostjo.

4.

Hkrati je pandemija športni sektor močno prizadela, tudi v ekonomskem smislu (1). Pandemija covida-19 ima uničujoče posledice za celoten sektor na vseh ravneh, zlasti za športne organizacije in klube, lige, fitnes centre, športnike, trenerje, športno osebje, prostovoljce in s športom povezane dejavnosti (2), vključno z organizatorji športnih prireditev in športnimi mediji.

5.

Sanitarni ukrepi in priporočila zdravstvenih organov o socialnem distanciranju imajo posledice za protidopinške organizacije, saj jih ovirajo pri izvajanju testov glede uporabe nedovoljenih snovi. To lahko vpliva na možnosti za zaščito integritete športa.

6.

Vse večja zaskrbljenost zaradi globalnega širjenja virusa je botrovala uradnim odločitvam o odpovedi ali odložitvi športnih dogodkov in tekmovanj po vsem svetu (3). Športne dejavnosti na vseh ravneh in običajno delovanje športnih organizacij in klubov so omejeni, moteni ali ustavljeni.

7.

Prilagoditi se je moralo tudi vsakdanje življenje državljanov. Ostajanje doma in delo od doma, socialno distanciranje in omejene možnosti za redno telesno dejavnost lahko zelo škodijo splošnemu dobremu počutju državljanov. Popolna in delna omejitev gibanja je pokazala, da je zagotavljanje priložnosti za ukvarjanje s športom in ohranjanje telesne dejavnosti v teh povsem novih okoliščinah, ko ostajamo doma ali delamo od doma, pomembno za telesno in duševno zdravje (4).

8.

Na lokalni, nacionalni, regionalni in evropski ravni so morda potrebna dodatna prizadevanja, da bi zaščitili in podprli športni sektor in da bi slednji še naprej prispeval k telesnemu in duševnemu zdravju naših državljanov (5) ter razvoju naše družbe v času pandemije in v okviru izhodne strategije in strategije za normalizacijo dejavnosti po koncu pandemije –

9.

V času krize na področju zdravja sta za ohranitev dejavnih in zdravih skupnosti potrebna solidarnost in medsebojno razumevanje na vseh ravneh – med državljani, športnim gibanjem, zasebnim sektorjem, državami članicami, EU in mednarodnimi institucijami v vseh sektorjih.

10.

Priznati in spodbujati bi bilo treba vlogo športa v družbi in njegovo moč, da prispeva k dobremu počutju prebivalcev med krizo zaradi covida-19, zlasti prek športnih organizacij in športnikov, ki z raznovrstnim udejstvovanjem dajejo pozitiven zgled (6), pa tudi prek namenskega dela trenerjev, ki uporabljajo inovativna orodja, platforme ter nove in prožne metode za trening.

11.

Zaradi zahtev po socialnem distanciranju bi bilo treba posebno pozornost nameniti možnostim za telesno dejavnost prebivalcev, ki se običajno ukvarjajo z dvoranskimi, kontaktnimi in skupinskimi športi. Ker je v času pandemije covida-19 poudarek na ukvarjanju s športom doma ali individualno, bi bilo pomembno, da se v sodelovanju s športnim gibanjem ocenijo morebitni učinki krize na telesno dejavnost državljanov in na ukvarjanje s športom v športnih klubih, pa tudi na sodelovanje prostovoljcev.

12.

Na področju športa so države članice EU glede na nacionalne okoliščine in zaradi učinka pandemije covida-19 sprejele različne ukrepe za podporo športnega sektorja in motiviranje državljanov, da ohranjajo telesno dejavnost.

13.

Države članice EU so v negotovih in spreminjajočih se razmerah ter ob soočanju s podobnimi izzivi prepoznale pomen sodelovanja in izmenjave informacij o svojih nacionalnih okoliščinah, vključno z ukrepi za ublažitev negativnih posledic pandemije covida-19, možnostmi za treniranje športnikov in telesno dejavnostjo prebivalcev. Izmenjava zamisli o morebitnih izhodnih strategijah in strategijah za normalizacijo dejavnosti ter ukrepih, ki jih je treba sprejeti za uspešen ponovni zagon športnega sektorja, so primeri, kako lahko skupno delo prinese dodano vrednost.

14.

Za nadaljnje premagovanje izzivov v športnem sektorju, ki so posledica pandemije covida-19, je potrebno obsežno medsektorsko sodelovanje (7). V zvezi s tem bi bilo treba spodbujati sodelovanje na vseh ravneh med vsemi zadevnimi deležniki, vključno s športnim gibanjem.

15.

Dejavnosti športnega sektorja se morajo nadaljevati v varnih pogojih za vse udeležene strani. Sproščanje posebnih ukrepov, vzpostavljenih v športnem sektorju za zajezitev širjenja covida-19, bi moralo biti previdno in postopno, pri čemer bi bilo treba oceniti morebitna tveganja, da bi se izognili prezgodnji odpravi zajezitvenih ukrepov.

16.

Ker imata šport in telesna dejavnost pomembno vlogo v času krize zaradi covida-19 in bosta v postpandemični družbi zagotovo še pomembnejša, so nacionalni in evropski programi za okrevanje pomembni za prihodnost športnega sektorja.

17.

Glede na to, da lahko šport prispeva k medsebojnemu razumevanju med Evropejci, bi bilo treba – če to dopušča epidemiološko stanje v državah članicah – na varen in po možnosti usklajen način ponovno omogočiti prosto gibanje in mobilnost naših športnikov, trenerjev in navijačev, pri tem pa upoštevati posebno naravo športa.

18.

Zadevne institucije Unije bi lahko v okviru svojih pristojnosti dopolnile nacionalna prizadevanja in tako zagotovile potrebno podporo za ublažitev učinka pandemije covida-19 na športni sektor.

19.

zagotovijo ustrezne smernice, podprejo okrevanje in spodbujajo nadaljnji trajnostni razvoj športnega sektorja;

20.

spodbujajo možnosti zagotavljanja podpore športnemu sektorju prek razpoložljivih in upravičenih programov in skladov EU, vključno s programoma Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, skladi kohezijske politike in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja;

21.

v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami in v sodelovanju z ustreznimi organi preučijo možnosti v okviru ustreznih horizontalnih ukrepov in pobud, vključno z naložbeno pobudo v odziv na koronavirus (CRII), naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus (CRII +), začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) in začasnim okvirom državne pomoči ter drugimi pobudami EU za okrevanje. Izmenjavo izkušenj in najboljših praks v zvezi s podporo za športni sektor bi bilo treba organizirati na različne načine, na primer z dejavnostmi vzajemnega učenja ali srečanji zainteresiranih držav članic;

22.

spodbujajo nadaljevanje rednih, že vzpostavljenih nacionalnih in lokalnih programov in pobud za financiranje športa, zlasti za organizacije, ki se ukvarjajo z množičnim športom;

23.

promovirajo vlogo in pomen športa in telesne dejavnosti, ki prispevata k telesnemu in duševnemu zdravju državljanov, zlasti v kriznih obdobjih, kot je obdobje pandemije covida-19, in po njih;

24.

v sodelovanju s športnim gibanjem krepijo sinergije s sektorji gospodarstva in podjetništva, inovacij, izobraževanja in mladinskega dela, da bi športnikom in vsem državljanom zagotovili nove priložnosti za telesno dejavnost, tudi z uporabo digitalnih orodij;

25.

spodbujajo medsektorsko sodelovanje in posvetovanja na področjih, relevantnih za šport, na vseh ravneh, kar med drugim vključuje športno gibanje, poslovni sektor, povezan s športom, in druge ustrezne deležnike, da bi se lahko učinkovito spoprijeli z izzivi, s katerimi se sooča športni sektor zaradi pandemije covida-19, ter okrepili vlogo športa v družbi;

26.

promovirajo solidarnost med športnimi zvezami, klubi, organizacijami in športniki, da bi prispevali k trajnostnemu okrevanju in nadaljnjemu razvoju športnega sektorja, ter evropski model športa (8) priznajo kot tak primer, ki temelji na sistemu solidarnosti;

27.

promovirajo vlogo športa in telesne dejavnosti kot orodja za gospodarski in družbeni razvoj v smeri bolj zdravih in aktivnih skupnosti (9). V tem kontekstu naj ozaveščajo o najboljših praksah, opozarjajo na celoten potencial športa in telesne dejavnosti za teritorialni razvoj ter ustrezno uporabijo vire financiranja, kot so skladi kohezijske politike, da bi okrepili odpornost športnega sektorja v prihodnosti;

28.

še naprej redno izmenjujejo informacije, zamisli in izkušnje, da bi opredelili in izvajali dobre prakse ter omogočili skupno delo v zvezi z izhodno strategijo in strategijo za normalizacijo dejavnosti po koncu pandemije covida-19, pa tudi, da bi preprečili in se pripravili na prihodnje krize, s tem pa zagotovili trajnostni razvoj in odpornost športnega sektorja v EU.

29.

še naprej redno izmenjuje informacije o možnosti prilagodljivih ureditev pri izvajanju programa Erasmus+: športni projekti v kontekstu krize zaradi covida-19 ter pri tem upošteva različne nacionalne okoliščine, obenem pa v okviru prihodnjih letnih programov in razpisov za zbiranje predlogov zagotovi možnosti za podporo okrevanju športnega sektorja;

30.

razmisli o možnosti in ustreznosti uvedbe več mehanizmov prožnosti v okviru prihodnjih programov financiranja na področju športa, s čimer bi EU omogočili, da se pravočasno odzove na posledice krize, ki jo je povzročil covid-19, in morebitne prihodnje zahtevne razmere;

31.

državam članicam predstavi in posreduje dodatne informacije ter jih redno obvešča o možnostih za zagotavljanje podpore športnemu sektorju, da bi ublažili posledice pandemije covida-19, med drugim s horizontalnimi ukrepi, kot sta CRII in CRII+, ter drugimi pobudami EU za okrevanje in ustreznimi mehanizmi financiranja, ter olajša izmenjavo izkušenj pri izvajanju mehanizmov, ki so na voljo športnemu sektorju;

32.

širi informacije o telesnih dejavnostih, ki krepijo zdravje, po potrebi v sodelovanju z ustreznimi organi, kot je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter promovira kampanje, kot je #BeActive (10), da bi motivirala državljane, da ostanejo telesno aktivni;

33.

v sodelovanju z državami članicami izvede raziskavo in analizo učinkov krize zaradi covida-19 ter ju da na voljo za pripravo naslednjega delovnega načrta EU za šport;

34.

podpira zbiranje in analiziranje podatkov in informacij o športnem udejstvovanju in učinku covida-19, če je ustrezno prek Eurobarometra in Eurostata;

35.

podpira medsektorsko sodelovanje med športnim sektorjem in drugimi ustreznimi sektorji (11), zlasti glede uporabe inovativnih in digitalnih orodij, da bi šport postal odpornejši na morebitne prihodnje krize;

36.

začne dialog z državami članicami in športnim gibanjem o prihodnjih dejavnostih, ki povezujejo šport in zdravje, v okviru evropskega tedna športa, ukrepanja po pozivu k zdravemu življenjskemu slogu iz Tartuja ter drugih relevantnih športnih dogodkov in dejavnosti;

37.

začne dialog z evropskimi in mednarodnimi športnimi zvezami ter državami članicami, da bi razpravljali o možnostih za varno nadaljnjo organizacijo večjih mednarodnih športnih dogodkov.

38.

upošteva smernice SZO, ECDC (12) ter nacionalnih zdravstvenih organov v zvezi s preprečevanjem in širjenjem virusa covid-19 ter protokoli za normalizacijo športnih dejavnosti;

39.

motivira športnike in državljane, naj se v povsem novih ali izrednih okoliščinah varno ukvarjajo s športom in ohranjajo telesno dejavnost;

40.

spodbuja državljane, naj še naprej podpirajo športni sektor, tako da razmislijo o tem, ali bi lahko ohranili članstvo in zadržali vstopnice za športne dogodke, ki bi lahko bili preloženi;

41.

preuči možne rešitve za posodobitev nacionalnih športnih koledarjev ob upoštevanju evropskih in mednarodnih športnih koledarjev.