Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 436/11)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek (1) v treh mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„TAŞKÖPRÜ SARIMSAĞI“

EU št.: PDO-TR-02217 – 9.1.2017

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Taşköprü Sarımsağı“

2.   Država članica ali tretja država

Turčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Taşköprü Sarımsağı“ je mehkostebelni česen Allium sativum var. sativum. Zanj je značilno pozno cvetenje in dolgo obdobje gojenja.

Čebulica:

—	v prerezu ovalne oblike,

—	v vzdolžnem prerezu elipsaste oblike,

—	bel luskolist,

—	premer med 30 in 40 mm,

—	teža: med 15 in 60 grami.

Stroki:

—	tesno skupaj v čebulici,

—	neenakih oblik in naključno razporejeni v čebulici,

—	nepravilnih oblik in navadno oblikujejo zunanje stroke,

—	teža med 2 in 3 grami,

—	rožnat luskolist,

—	notranjost stroka kremno rumene barve,

—	delež suhe snovi med 31,2 in 44,1 %,

—	povprečno 12 strokov.

Česen „Taşköprü Sarımsağı“ ima naslednje značilnosti:

—	zahtevno lupljenje čebulice,

—	najnižja vsebnost selena je 3,535 mgkg-1 suhe snovi,

—	nizka vsebnost antocianov v luskolistu čebulice, sledi antocianov na strokih, povprečno število strokov (12 strokov),

—	čebulico ščiti od 5 do 10 zaščitnih slojev,

—	delež hlapnih organskih žveplovih spojin (suhih) 0,089–0,214 %,

—	omogoča shranjevanje do 10 mesecev,

—	okus je grenak,

—	vonj je izrazit in dolgotrajen,

—	najnižja vsebnost alil propila disulfida (C6H12S2) je 0,0147 mgkg-1 suhe snovi.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vsi postopki od sajenja do pobiranja in sušenja česna „Taşköprü Sarımsağı“ morajo potekati na geografskem območju iz točke 4.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Naslednji podatki morajo biti čitljivo in neizbrisno napisani ali natisnjeni na pakiranju česna „Taşköprü Sarımsağı“:

—	trgovsko ime in naslov, kratko ime in naslov ali registrirana blagovna znamka podjetja,

—	številka serije,

—	ime blaga, „Taşköprü Sarımsağı“.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje je upravno okrožje Taşköprü.

Geografsko območje zajema 1 811,31 km2. Vsi postopki od sajenja do pobiranja in sušenja česna „Taşköprü Sarımsağı“ morajo potekati v okrožju Taşköprü.

Ravnina, na kateri leži okrožje Taşköprü, se razprostira vzdolž reke Gök, ki je izjemnega pomena, saj je obrežna prst primerna za gojenje česna.

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnosti proizvoda

Posebnosti česna „Taşköprü Sarımsağı“ so grenak okus zaradi visoke vsebnosti selena, izraziti vonj in dolg čas shranjevanja.

Naravni dejavniki: podnebje in temperatura

Česen „Taşköprü Sarımsağı“ uspeva zaradi vplivov Črnega morja na območje pridelave, ki zagotavljajo najprimernejše temperature za njegovo gojenje. Povprečna letna temperatura je 9,7 °C. Najnižja povprečna temperatura pozimi je 1,2 °C, najvišja povprečna temperatura poleti pa je 20,1 °C.

Na tem območju česen začne rasti konec februarja, rast pa dokonča v zadnjem tednu julija. V času začetka gojenja česna meseca februarja je povprečna temperatura 4,2 °C. Maja, ko raste listje, se temperature gibljejo okrog 14,1 °C, kar pospeši rast česna, junija je povprečna temperatura 17,4 °C, v času pobiranja konec julija pa 20,1 °C. Temperature med mesecem majem in julijem omogočajo pospešeno rast česna in zaradi poznega cvetenja pomagajo povečati število strokov česna.

Ko temperatura preseže 25 °C, se rast upočasni, listje se obarva rumeno in razvoj zastane.

Padavine

Dež in vlažne razmere so primerni za gojenje česna, saj rastlina potrebuje vodo v času sajenja in rasti. Na geografskem območju so april, maj in junij najbolj deževni meseci (povprečna količina padavin aprila je 51,4 mm, maja 74,1 mm in junija 65,3 mm), kar blagodejno vpliva na kalitev rastline in njeno kakovost. Zaradi padavinskih razmer lahko česen „Taşköprü Sarımsağı“ navadno gojijo brez namakanja.

Julij in avgust sta suha meseca (povprečno od 28 do 30,4 mm padavin), kar je nujno za sušenje česna. Takšne razmere preprečujejo nepravilen razvoj oblike čebulic česna in izboljšajo njegovo primernost za shranjevanje.

Vlažnost

Vlažne razmere pomembno vplivajo na sajenje in rast česna. V času pobiranja je najprimernejša 60-odstotna vlažnost, saj bi prekomerna vlažnost lahko povzročila nastanek plesni in gnitje. Najprimernejše razmere za shranjevanje, pri katerih se ohrani kakovost česna, so pri 10 °C ob 60–70-odstotni stopnji vlažnosti. V juliju in avgustu, torej v času pobiranja, se vlažnost na geografskem območju giblje okrog 60 %. Rastlina se zato hitreje posuši, kar ščiti česen „Taşköprü Sarımsağı“ pred boleznimi.

Geografsko območje beleži 70-odstotno povprečno letno vlažnost. Česen „Taşköprü Sarımsağı“ ima zato visoko vsebnost suhe snovi in omogoča shranjevanje brez sprememb v kakovosti več mesecev po pobiranju.

Tla

Česen raste na peščeno-ilovnati prsti z nizko vsebnostjo humusa in na nevtralni manj vlažni prsti. Območje obrežne prsti na ravnini Taşköprü je primerno za gojenje česna in blagodejno vpliva na pridelek. Območje Taşköprü je znano po tem, da prevladuje prst s srednjo strukturo (ilovnata in peščeno-ilovnata prst) z nizko bazičnostjo (7,15–7,86 pH) in nizko do srednjo vsebnostjo organskih snovi. Tla na območju Taşköprü imajo tudi velik delež selena in ustvarjajo zelo dobre razmere za gojenje česna. Vsi opisani dejavniki, vključno z vsebnostjo selena (ki daje česnu njegov značilen grenak okus), velikim deležem alil propil disulfida (C6H12S2) in eteričnih olj v česnu „Taşköprü Sarımsağı“, vplivajo na njegovo kakovost in posebej izrazit vonj. Iz primerjalne analize je razvidno, da je tudi najnižja vsebnost selena v česnu „Taşköprü Sarımsağı“ (suha snov) višja kot pri istih vrstah česna, ki jih gojijo v drugih predelih Turčije.

Človeški dejavniki

Okrožje Taşköprü je pretežno kmetijsko območje, zato se prebivalci pogosto izseljujejo v mesta. Pridelovanje česna lahko to delno prepreči, saj gojenje česna zahteva precej delovne sile. Česen je namreč ena redkih kultur, ki jo gojijo na ravni zadrug. Uspešna pridelava česna je delovno intenzivna in pri vsakem koraku pridelave česna „Taşköprü Sarımsağı“ je potrebno ročno delo. Človekova vpletenost izboljša kakovost česna in njegovo pridelavo.

Ločevanje

Stroke česna ločujejo ročno, kar izboljša kakovost, saj se stroki ne zmečkajo kot pri strojnem ločevanju. Poleg tega je treba po strojnem ločevanju stroke nemudoma posaditi, da bi preprečili morebitne težave med kalitvijo in posledično slabši razvoj česna. V primeru ročnega ločevanja strokov takojšnje sajenje ni potrebno.

Sajenje

Česen razmnožujejo s stroki in ne s semeni, kot velja za večino rastlin. Iz stroka nato zraste čebulica česna za naslednjo sezono. Z ročnim sajenjem česna ohranjajo ustrezno razdaljo med rastlinami in zagotavljajo, da se stroki ne posadijo obrnjeno, kar omogoča boljšo rast. Pri strojnem sajenju je lahko kal obrnjena navzdol, zaradi česar mora ta rasti od spodaj navzgor. Tako se podaljša čas klitja ter se zmanjšata količina in kakovost pridelka.

Zatiranje plevela in prezračevanje prsti

Tudi zatiranje plevela in prezračevanje prsti potekata ročno, kar izboljša kakovost česna, saj se rastlina v času rasti ne spopada s plevelom.

Sušenje

Za geografsko območje je značilna tradicionalna tehnika sušenja snopov česna na njivi. Česen položijo na tla s posebnimi stroji lokalne izdelave. Nato kmetje spletejo manjše snope česna (lokalno ime: elba) in jih položijo po njivi, kjer se približno 2 tedna sušijo na soncu. Česen obračajo enkrat tedensko, da se enakomerno posuši. Ta tehnika je zaradi opisanih posebnih podnebnih razmer primerna za preprečevanje gnitja in omogoča dolgo shranjevanje česna. Pridelovalci posušeni česen nato shranijo na hladno. Transport česna v skladišča poteka ob zori, da preprečijo odstopanje strokov od čebulice zaradi vlage.

Poleg teh posebnosti velja omeniti, da ima česen „Taşköprü Sarımsağı“ dober sloves in da se okrožje vedno omenja v povezavi s česnom.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te Uredbe)

—

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.