Objava zahteve v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89

(2020/C 417/10)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

GLAVNE SPECIFIKACIJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

„VASI VADKÖRTE PÁLINKA“

Številka dokumentacije: PGI-HU-02408 – 22. 12. 2017

1.   Geografska označba, ki se registrira

„Vasi vadkörte pálinka“

2.   Kategorija žgane pijače

Žganje iz sadja (kategorija 9 v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 110/2008)

3.   Opis žgane pijače

3.1.   Fizikalne, kemijske in/ali organoleptične lastnosti

Kemijske in fizikalne lastnosti:

Vsebnost cianovodikove kisline: največ 5 g/hl 100 vol. % alkohola

Vsebnost bakra: največ 9 mg/l končnega proizvoda

Organoleptične lastnosti:

Bistro, brez barve.

Za njegovo aromo sta značilna diskretna aromatičnost in kislost s poudarjenimi notami hruške, citrusov in začimb.

Okus je suh, diskretno svež in začinjen, z blagimi medenimi in dimljenimi notami ter ostrim zaključkom; prisotne so lahko tudi arome citrusov, diskretna kislost in rustikalnost.

Pri počivanju ohranja značilen okus in aromo uporabljenega sadja.

3.2.   Posebne značilnosti (v primerjavi s pijačami iz iste kategorije)

Žganje „Vasi vadkörte pálinka“ je edinstveno zaradi svojih organoleptičnih lastnosti: Njegova sveža, razpoznavna, nekoliko kisla aroma in okus po citrusih, začinjene, medene note ter tekstura, ki je zaradi divje hruške, ki se uporablja pri drozganju žganja „Vasi vadkörte pálinka“, bolj rustikalna kot nežna.

Žganje „Vasi vadkörte pálinka“ se proizvaja iz sadežev avtohtonih, uradno priznanih sort hruške, gojenih na upravnem območju županij, navedenih v točki 4. Osnovno sestavino žganja „Vasi vadkörte pálinka“ v najmanj 75 % predstavljajo divje hruške, preostali del (največ 25 %) pa sestoji iz avtohtonih, uradno priznanih sort hrušk (bosc kobak, conference, clapp kedveltje, hardenpont téli vajkörte, tüskés körte, sózó körte). Pikantna kislost in svežina žganja „Vasi vadkörte pálinka“ se razvijeta zaradi nizke vsebnosti sladkorja in kislosti divjih hrušk, ki predstavljajo 75 % drozge, njihovo obiranje pa je zahtevno.

4.   Zadevno geografsko območje

Žganje „Vasi vadkörte pálinka“ se pridobiva v upravnih mejah županij Vas in Zala. Drozganje, fermentacija, destilacija in počivanje lahko potekajo samo v industrijskih destilirnih obratih za žganje pálinka na tem geografskem območju.

5.   Metoda za pridobivanje žgane pijače

Glavne stopnje pridobivanja žganja pálinka so:

(a)	izbira in sprejem sadja;

(b)	drozganje in fermentacija;

(c)	destilacija;

(d)	počivanje in shranjevanje žganja pálinka;

(e)	proizvodnja, obdelava in mešanje žganja pálinka.

a.   Izbira in sprejem sadja

Kar zadeva sorte, mora biti vsaj 75 % sprejetih hrušk divjih (hrušk drobnic Pyrus pyraster subsp. pyraster); preostalih največ 25 % mora biti iz avtohtonih, priznanih sort hrušk.

Avtohtone, uradno priznane sorte hrušk so bosc kobak, conference, clapp kedveltje, hardenpont téli vajkörte, tüskés körte in sózó körte.

Žganje pálinka se pridobiva iz ustrezno dozorjenega sadja, tj. sadja z vsebnostjo suhe snovi najmanj 14 ref. %, ki je dobre ali odlične kakovosti. Količinski sprejem sadja temelji na teži. Kakovost sadja se med sprejemom ocenjuje z vzorčenjem. Organoleptično ocenjevanje (zrelost – zrelo do prezrelo – zdravo, čisto, brez tujkov – zemlje, listja, vej, kamenja, kovin ali drugih snovi – ter brez plesni ali gnilobe itd.) ter preverjanje vsebnosti suhe snovi so podlaga za nadzor kakovosti in sprejem (merjenje vsebnosti sladkorja in pH). Hkrati mora biti sadju priložena dokumentacija, ki dokazuje njegov izvor. Dobavitelj mora navesti izvor sadja in skladnost s karenco.

b.   Drozganje in fermentacija

Drozganje:

Edinstvena lastnost pri drozganju žganja „Vasi vadkörte pálinka“ je vsebnost sladkorja, ki zaradi nizke vsebnosti sladkorja divjih hrušk, uporabljenih pri proizvodnji, znaša 3–5 %.

Fermentacija:

Med fermentacijo se mora temperatura ohranjati pri 16–23 °C in doseči je treba optimalno vrednost pH 2,8–3,2. Optimalno trajanje fermentacije glede na inherentno kakovost uporabljenih hrušk je deset dni.

Fermentirano drozgo je treba čim prej destilirati ali pa je treba zagotoviti osnovne pogoje za ustrezno shranjevanje, dokler se ne začne destilacija (temperatura mora biti čim nižja (0–10 °C), uporabiti je treba tesnila za vodo, vsebniki pa morajo biti napolnjeni do roba).

c.   Destilacija

Žganje „Vasi vadkörte pálinka“ se lahko pripravi s sistemom destilacije v kotlu z enostopenjsko kolono ali sistemom destilacije v kotlu. Delež alkohola v destiliranem proizvodu je 55–85 % V/V.

d.   Počivanje in shranjevanje žganja pálinka

Po prečiščevanju mora žganje pálinka počivati v vsebnikih iz nerjavnega jekla in biti shranjeno v nerazredčenem stanju.

e.   Proizvodnja, obdelava in mešanje žganja pálinka

Žganje pálinka se mora ohladiti na temperaturo med –5 in –3 °C, ostale nečistoče pa je nato treba odstraniti s filtriranjem skozi filterirne plošče. Po filtriranju se žganje pálinka shranjuje, dokler se ne segreje na 18–20 °C. Žganje pálinka se lahko meša samo za zagotovitev, da najmanj 75 % sladkorja drozge, dobavljenega kot surovina, izvira iz divjih hrušk, največ 25 % pa iz drugih zgoraj navedenih sort hrušk.

Pred stekleničenjem je treba delež alkohola prilagoditi na raven, primerno za prehrano, z dodajanjem pitne vode ob upoštevanju dovoljenih odstopanj za ustekleničeni proizvod (± 0,3 % V/V).

6.   Povezava z geografskim okoljem ali izvorom

6.1.   Podrobnosti o geografskem območju ali izvoru, ki so pomembne za povezavo

Divja hruška, znana tudi kot drobnica, je avtohtona vrsta hruške v županijah Vas in Zala. Večinoma raste v naravnih gozdnih območjih.

Zahodni del županij Vas in Zala se nahaja ob vznožju Alp, kjer pokrajina od zahoda proti vzhodu postaja valovitejša. Večina območja je pokrita z gozdom. Tamkajšnja tla so večinoma rjava in tipa černozjom s srednjo konsistenco in nekoliko kisla. Zaradi svoje lokacije te županije predstavljajo eno najbolj vlažnih regij Madžarske, regijo Alpokalja (Nizke Alpe), čeprav se letna količina padavin od zahoda proti vzhodu zmanjšuje. Podnebje se v teh županijah razlikuje: od zahodnih območij proti bolj ravninskemu vzhodu regije je bolj suho in celinsko, vendar je temperatura v okolici prostranih gozdnih območij regije nižja kot na območjih, ki niso prekrita z gozdom. Rahlo nagnjena pobočja in bližnja območja predstavljajo območje pridelave divjih hrušk, kjer je povprečna letna količina padavin 600–800 mm, vendar je v obdobju zorenja septembra in oktobra padavin malo. Območje ima obilo sonca, tj. 1 700–1 800 ur na leto. Zaradi bližine Alp je območje nekoliko hladnejše kot sosednje županije.

Divja hruška najbolje uspeva na južnih, suhih in sončnih območjih, ki so brez trajne namočenosti in so topla med obdobjem zorenja, pri čemer so tamkajšnja tla kompaktnejša, rjava in tipa černozjom, gozdovi pa imajo nižjo zastrtost drevja. Ob pravih tleh in mikroklimi, značilnih na geografskem območju, lahko drevesa divjih hrušk preživijo desetletja ali celo stoletja. Spreminjajoče se vremenske razmere med enim letom in naslednjim lahko vplivajo na letino.

6.2.   Posebne lastnosti žgane pijače, ki so posledica geografskega območja

Povezava žganja „Vasi vadkörte pálinka“ z geografskim območjem temelji na kakovosti in slovesu proizvoda.

Dejstvo, da najmanj 75 % divjih hrušk za drozgo izvira iz županij Vas in Zala, prispeva k edinstvenim organoleptičnim lastnostim žganja „Vasi vadkörte pálinka“.

Te hruške dobro zorijo zaradi velikega števila ur osončenosti in vzorcev padavin. Za obiranje sadežev divjih hrušk sta potrebna znanje in spretnost: zrelost je mogoče določiti po barvi in dotiku. Cilj je, da se obere čim več popolnoma zrelega sadja.

Rjava tla tipa černozjom z nekoliko kislim pH ter razmeroma hladno podnebje so razlog za višjo vsebnost kisline v divjih hruškah, kar se kaže v aromatičnih sestavinah destilata: destilat tako pridobi svojo svežino in okus po citrusih ter nekoliko tudi svojo kislost.

Ker ima divja hruška znatno nižjo vsebnost sladkorja kot ostali sadeži, je za proizvodnjo enote žganja pálinka potrebna večja količina divjih hrušk kot za žganja pálinka iz navadnih hrušk. Visok delež divjih sadežev pri proizvodnji žganja „Vasi vadkörte pálinka“ potrjujejo njegove aromatične sestavine. Divja hruška daje žganju „Vasi vadkörte pálinka“ ne le njegovo značilno kislost, temveč tudi ostrino, rustikalno teksturo namesto gladke ter začinjene medene note.

Ker ima žganje „Vasi vadkörte pálinka“ zaradi visokega deleža divjih hrušk nekoliko kisel okus, je potrebnega veliko znanja in spretnosti za določitev, kdaj destilat ločiti od predtoka destilata, da ne bi v destilat zašle arome, ki bi lahko uničile okus.

Sloves žganja „Vasi vadkörte pálinka“ potrjujejo naslednje nagrade, ki jih je prejelo:

—	zlata medalja na drugem javnem tekmovanju žganj in žganih pijač županije Vas v letu 2011;

—	srebrna medalja na četrtem javnem tekmovanju žganj in žganih pijač županije Vas v letu 2013;

—	srebrna medalja na šestem javnem tekmovanju žganj in žganih pijač županije Vas v letu 2015;

—	zlata medalja na tekmovanju žganj in žganih pijač iz pečkatega sadja županije Vas v letu 2015;

—	srebrna medalja na sedmem javnem tekmovanju žganj in žganih pijač županije Vas v letu 2016;

—	bronasta medalja na tekmovanju žganj in žganih pijač iz pečkatega sadja županije Vas v letu 2017.

Žganje „Vasi vadkörte pálinka“ je od leta 2006 nastopilo na številnih velikih nacionalnih predstavitvenih in degustacijskih prireditvah. Med temi dogodki so letni festival žganja pálinka v Gyuli, festival žganja pálinka v Budimpešti, festival piva in svinjskih krač v Békéscsabi, karneval Savária v Sombotelu, gastronomski festival v Sopronu (Ízutazás), mednarodni sejmi Sirha, FeHoVa in OMÉK ter nacionalna razstava kmetijstva in hrane v Budimpešti.

7.   Določbe Evropske unije ali nacionalne/regionalne določbe

—	Zakon XI iz leta 1997 o zaščiti blagovnih znamk in geografskih označb

—	Zakon LXXIII iz leta 2008 o žganju pálinka, žganju pálinka iz grozdnih tropin in nacionalnem svetu za žganje pálinka

—	Vladni odlok št. 158/2009 z dne 30. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za zaščito geografskih označb kmetijskih proizvodov in živil ter za preverjanje proizvodov

—	Vladni odlok št. 22/2012 z dne 29. februarja 2012 o nacionalnem uradu za varnost prehrambne verige

—	Odlok ministra za kmetijski razvoj št. 49/2013 z dne 29. aprila 2013 o mejnih vrednostih za nekatera onesnaževala in škodljive materiale naravnega izvora v prehrani ter o zahtevah za nekatere materiale in izdelke, namenjene za stik z živili

8.   Podatki o vložniku

8.1.   Država članica, tretja država ali pravna/fizična oseba

Ime: Birkás Pálinka Kft.

8.2.   Polni naslov (ulica in hišna številka, kraj in poštna številka, država)

Naslov: Győrvár, 9821 Győrvár, Hrsz. 435, Madžarska

E-naslov: birkas@birkaspalinka.hu

Tel. +36 302563066

9.   Dopolnilo h geografski označbi

—

10.   Posebna pravila označevanja

Poleg elementov, opredeljenih v zakonodaji, označba vključuje tudi naslednje:

—	„földrajzi árujelző“ [geografska označba] (ločeno od imena),

—	ime „Vasi vadkörte pálinka“ mora biti vključeno na sprednjih in zadnjih oznakah.

---

(1)  UL L 130, 17.5.2019, str. 1.