Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 18/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„ROMAGNA“

Referenčna številka: PDO-IT-A0507-AM04

Datum obvestila: 9. oktober 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Novi vrsti penečega vina

Opis:

K obstoječim kategorijam penečega vina sta dodani naslednji novi vrsti vina:

belo peneče vino „Romagna“ in peneče vino rosé „Romagna“.

Razlogi:

Na večjem delu območja pridelave z zaščiteno označbo porekla „Romagna“ se gojita sorti vinske trte trebbiano in sangiovese, ki tvorita sortno sestavo novih vrst belega penečega vina in penečega vina rosé.

S to spremembo se pridelovalcem torej omogoči, da uveljavijo novi vrsti penečega vina, ki sta že dolgo prisotni na območju ZOP ter sta zaradi strokovne pripravljenosti pridelovalcev in kakovosti pridelanega vina izkazali vso svojo vrednost.

Pridelava vin z ZOP „Romagna“ je tako obogatena z novima vrstama vina, ki bosta dopolnili kategorije vin, že vključenih v specifikacijo proizvoda, kar bo omogočilo širšo ponudbo proizvodov in učinkovitejši odziv na zahteve trga.

Ta sprememba se nanaša na člene 1 do 7 specifikacije proizvoda ter točko 1.4 „Opis vin“ enotnega dokumenta.

2.   Sorte vinske trte

Opis:

Sorte vinske trte, vključene v sortno sestavo novih vrst vina belo peneče vino in peneče vino rosé, so opredeljene tako:

najmanj 70 % sorte trebbiano (za belo peneče vino) in sangiovese (za peneče vino rosé) se lahko dopolni z nekaterimi sortami vinske trte (30 %), primernimi za gojenje v deželi Emilija-Romanja; uporaba sort manzoni bianco in famoso je omejena na 10 % oziroma 5 %.

Razlogi:

Preskušanje, ki ga je opravil konzorcij za označbo porekla, je pokazalo, da je mogoče s sortno sestavo, kot je bila prej opredeljena, pridobiti vino s precejšnjo vsebnostjo sladkorja in ustrezno vsebnostjo kislin, kar je idealno za postopek pridelave penečega vina.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

3.   Območje pridelave grozdja za vrsti vina belo peneče vino in peneče vino rosé

Opis:

Opredeljeno je območje pridelave novih vrst belo peneče vino in peneče vino rosé; ta sovpada s sedanjim območjem pridelave vrste vina „Romagna“ trebbiano in deloma z območjem pridelave vrste vina „Romagna“ sangiovese, ki sta zaporedno opisani v členu 3(5) specifikacije proizvoda.

Razlogi:

Območje gojenja grozdja za vrsti vina belo peneče vino in peneče vino rosé ustreza območju pridelave vrste vina „Romagna“ trebbiano, ki deloma zajema območje pridelave vrste vina „Romagna“ sangiovese. To območje pridelave južno od ceste Via Emilia je po sestavi predvsem ravninsko in nekoliko gričevnato; tu se proizvajajo najboljša peneča vina.

S spremembo se ne razširja območje pridelave grozdja, temveč ustrezneje omeji območje pridelave novih vrst vina.

Sprememba se nanaša na člen 3 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

4.   Gostota trsov na hektar

Opis:

Gostota rastlin vinske trte na hektar je določena na najmanj 2 500 trsov za vrsti vina belo peneče vino in peneče vino rosé.

Razlogi:

Zdi se, da je mogoče z najmanjšo gostoto zasaditve 2 500 trsov na hektar kot pri vseh drugih vrstah vina s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ pridobiti optimalni kakovost in količino grozdja za proizvodnjo penečih vin.

Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

5.   Donos na hektar in najmanjši delež naravnega alkohola

Opis:

Za novi vrsti vina belo peneče vino in peneče vino rosé je določen največji donos 18 ton na hektar in najmanjši delež naravnega alkohola 9,5 vol. %.

Razlogi:

Kot izhaja iz fizikalno-kemijskih in organoleptičnih analiz, opravljenih na vinogradniških posestvih tega območja, navedena donos in delež naravnega alkohola popolnoma ustrezata enološkemu cilju postopka pridelave penečega vina.

Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda in oddelek 1.5.2 Največji donosi enotnega dokumenta.

6.   Območje predelave vrst vina biser vino in peneče vino

Opis:

Možnost izvedbe postopkov pridelave in polnjenja za vrste biser vina in penečega vina je razširjena na dežele Marke, Lombardija, Piemont in Benečija; te dežele namreč mejijo na Emilijo-Romanjo, kjer se navedena postopka že izvajata.

Razlog:

Sprememba vinogradniškim gospodarstvom na območju z ZOP „Romagna“, ki želijo pridelovati vrsti vina biser vino in peneče vino, v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo omogoča, da uporabljajo najsodobnejše dodatne strukture in material, da ustvarijo sinergije na operativni ravni in dosežejo boljši poslovni rezultat.

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in oddelek 1.9 enotnega dokumenta.

7.   Donos vina iz grozdja

Opis:

Največji donos vina iz grozdja je določen na 70 %, tj. je 12 600 upravičenih litrov na hektar za novi vrsti vina belo peneče vino in peneče vino rosé.

Razlog: Ta donos izhaja iz predelave grozdja (18 t/ha) v vino in je izražen v litrih.

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in oddelek 1.5.2 enotnega dokumenta.

8.   Metode proizvodnje

Opis:

Pri vrstah vina belo peneče vino in peneče vino rosé „Romagna“ sta navedeni naslednji metodi proizvodnje: vrenje v steklenici s tradicionalno metodo oziroma klasično metodo ter vrenje v zaprtih posodah v skladu z evropskimi in nacionalnimi predpisi.

Razlogi:

Pozitivni opis metod proizvodnje penečih vin daje izvajalcem boljše informacije.

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

9.   Vrenje in ponovno vrenje

Opis:

Dovoljeno je, da se opravi vrenje ali ponovno vrenje grozdnega mošta, delno prevretega grozdnega mošta in mladega vina, ki je še v vrenju, za naslednje vrste vina iz kategorije „Vino“: „Romagna“ cagnina, polsladki „Romagna“ pagadebit in „Romagna“ sangiovese „passito“, tudi po 31. decembru leta trgatve, tj. rok, določen v veljavni nacionalni zakonodaji.

Razlogi:

To je odstopanje iz veljavne nacionalne zakonodaje, po katerem se lahko navedeno vrenje in ponovno vrenje podaljšata po izteku roka, ki se vsako leto določi na 31. december, če je o tem takoj obveščen nadzorni organ.

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

10.   Vrsta vina iz sušenega grozdja sangiovese „passito“

Opis:

Drozganje grozdja za proizvodnjo vrste vina „Romagna“ sangiovese „passito“ iz sušenega grozdja in vrenje sta dovoljena tudi po izteku roka, ki se vsako leto z veljavno nacionalno zakonodajo določi na 31. december.

Razlogi:

Za to vrsto vina, pri kateri je predvideno obdobje sušenja grozdja na trti po trgatvi, je treba dovoliti postopke drozganja tudi po 31. decembru.

Sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

11.   Značilnosti vrst vina belo peneče vino „Romagna“ in peneče vino rosé „Romagna“ ob porabi

Opis:

Dodane so naslednje fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti novih vrst vina belo peneče vino in peneče vino rosé.

Belo peneče vino „Romagna“

Pena: fina in obstojna

Barva: bolj ali manj intenzivna slamnato rumena

Vonj: fin in nežen

Okus: od popolnoma suhega do polsuhega, mineralen in skladen

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: najmanj 10,5 vol. %

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l

Peneče vino rosé „Romagna“

Pena: fina in obstojna

Barva: bolj ali manj intenzivno rožnata

Vonj: fin in nežen

Okus: od popolnoma suhega do polsuhega, mineralen in skladen

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: najmanj 10,5 vol. %

Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15 g/l

Razlogi:

Navedene fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti so rezultat številnih preskusov, opravljenih na vinih, večinoma pridobljenih iz sort trebbiano (za belo peneče vino) in sangiovese (za peneče vino rosé), ter ustrezajo evropskim in nacionalnim standardom.

Sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in oddelek 1.4 „Opis vina“ enotnega dokumenta.

12.   Navedba letnika

Opis:

Izključitev navedbe leta pridelave grozdja je razširjena na novi vrsti vina belo peneče vino „Romagna“ in peneče vino rosé „Romagna“.

Razlogi:

Določeno je, da je zaradi poenotenja novih vrst vina (belo peneče vino in peneče vino rosé) in drugih obstoječih vrst (peneče vino trebbiano in biser vino trebbiano) leto proizvodnje na etiketi mogoče izpustiti v skladu z nacionalno zakonodajo, ki to dopušča za neletniška peneča vina in za biser vina.

Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

13.   Označevanje

Opis:

Pri vrsti vina belo peneče vino „Romagna“ je na etiketi dovoljeno navesti barvo belo vino.

Razlogi: Proizvajalcu je omogočeno, da se lahko sam odloči, ali bo navedel barvo zadevnega penečega vina.

Opis:

Pri vrsti vina peneče vino rosé „Romagna“ je na etiketi treba navesti barvo rosé.

Razlogi: Primerno je navesti barvo, da se določi posebnost proizvoda.

Ti spremembi se nanašata na člen 7 specifikacije proizvoda in se ne nanašata na enotni dokument.

14.   Posebne določbe glede pakiranja

Opis:

Člen 8(2) specifikacije proizvoda:

je spremenjen tako:

Razlogi:

Gre za formalno spremembo, s katero se natančneje določa prostornina posod.

Ta sprememba se nanaša na člen 8 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument

15.   ZOP „Romagna“ – dodatna geografska enota Bertinoro, prilagoditve

Opis:

Dodatno geografsko enoto Bertinoro je dovoljeno uporabljati tudi za osnovno vrsto vina sangiovese.

Razlogi:

Sklic na ime Bertinoro kot bolj omejeno geografsko enoto na območju označbe omogoča označevanje mirnih vin z navedbo „riserva“ ali brez nje, proizvedenih iz več kot 95 % grozdja sorte sangiovese.

Zaradi skladnosti je v specifikaciji proizvoda navedena osnovna vrsta vina brez izraza „riserva“.

Sprememba se nanaša na Prilogo 1 k specifikaciji proizvoda za dodatno geografsko enoto Bertinoro in člene 1, 2, 3, 4, 5 in 6 specifikacije proizvoda za ZOP „Romagna“ ter se ne nanaša na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Romagna

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.	Peneče vino

8.	Biser vino

4.   Opis vin

Peneče vino „Romagna“ albana

Peneče vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ albana se prideluje iz mošta, pridobljenega iz deloma sušenega grozdja, v steklenicah ali zaprtih posodah v skladu z določbami evropske zakonodaje. To je vino zlato rumene barve s fino peno in obstojnim iskrenjem, prepoznavnim prijetno sadnim vonjem, značilnim za to sorto vinske trte, ki ima dobro strukturo in prijetno svežino, po okusu pa je prijetno, žametno in sladko, vendar nikoli pretirano.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 16 vol. %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 21 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	6 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ cagnina

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ cagnina, pridelano iz sorte teranno, ki se običajno trga proti koncu septembra, je pripravljeno za dajanje na trg po prvi tretjini oktobra. Je vijolično rdeče barve in ima prepoznaven izrazit in vinski vonj, ki spominja na maraskino in malino, ter sladek, rahlo taničen okus s prijetnim grenkastim pridihom.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,5 vol. %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 17 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	8,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ pagadebit (vključno s polsladkim vinom in biser vinom)

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ pagadebit, pridelano iz sorte bombino bianco, je slamnato rumene barve, ki je glede na starost in pridelavo vina bolj ali manj intenzivna, ima svež in aromatičen vonj po glogu, značilen za to sorto vinske trte, ter prijeten in nežen okus, ki lahko sega od suhega (tudi pri biser vinu) do polsladkega.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,5 vol. %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ pagadebit Bertinoro

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ pagadebit Bertinoro iz sorte bombino bianco, ki se prideluje na območju kraja Bertinoro, je slamnato rumene barve, ki je glede na starost in pridelavo vina bolj ali manj intenzivna, ima svež in aromatičen vonj po glogu, značilen za to sorto vinske trte, ter prijeten in nežen suh ali polsladek okus (tudi pri biser vinu).

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12 vol. %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ sangiovese

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ sangiovese iz istoimenske sorte vinske trte je rubinasto rdeče barve z vijoličnimi odsevi, ima širok in vinski vonj, obogaten z nežnim pridihom, ki včasih spominja na vijolice, pri mlajšem vinu pa je rahlo travnat, ter eleganten, poln okus, ki je pri mlajšem vinu prijetno taničen, z nekoliko grenkastim, a ravno tako prijetnim pookusom.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12 vol. %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 10 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 20 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Mlado vino „Romagna“ sangiovese „novello“

Mlado vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ sangiovese „novello“ iz istoimenske sorte vinske trte, pridelano s tehniko ogljikove maceracije, je rubinasto rdeče barve, ima vinski in izrazit vonj, značilen za proizvode, pridelane s to tehniko, ter suh ali rahlo polsuh okus, ki je posledica majhnega ostanka sladkorja, dovoljenega v skladu z zakoni, ki urejajo njegovo proizvodnjo.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,5 vol. %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 10 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ sangiovese „superiore“

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ sangiovese „superiore“ iz istoimenske sorte vinske trte je rubinasto rdeče barve, ki prehaja v granatno, včasih z vijoličnimi odsevi, ima vinski vonj, obogaten z nežnim pridihom, ki spominja na vijolice, ter poln, telesen, vendar vseeno mehek in eleganten okus, ki je pri mlajšem vinu rahlo taničen, s poudarjenim in prijetnim grenkastim pookusom.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,5 vol. %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 10 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 24 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ sangiovese „riserva“ (vključno s „superiore riserva“)

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ sangiovese „riserva“ iz istoimenske sorte vinske trte je rubinasto rdeče, v granatno prehajajoče barve, ki s staranjem postaja nežnejše ter dobiva škrlatne in oranžne odtenke, ima fin eteričen vonj po vanilji, značilen za staranje, ter poln, suh, skladen in precej značajen okus, pogosto pa razvije vonj po lesu zaradi posod, uporabljenih za donegovanje.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13 vol. %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 10 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 26 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vino iz sušenega grozdja „Romagna“ sangiovese „passito“

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ sangiovese „passito“ iz istoimenske sorte vinske trte je rubinasto rdeče barve, včasih z vijoličnimi odsevi, ima nežen vonj, ki včasih spominja na vijolice, ter skladen, prijetno taničen okus z značilnim in prijetnim nekoliko grenkim pookusom,

včasih pa razvije vonj po lesu zaradi posod, uporabljenih za donegovanje.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12 vol. %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: od 6 do 20 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 26 g/l

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ sangiovese z dodatno geografsko navedbo

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ sangiovese iz istoimenske sorte vinske trte z dodatno geografsko navedbo, ki se goji na natančno razmejenih območjih, je rubinasto rdeče barve z vijoličnimi odsevi, ima širok in vinski vonj, obogaten z nežnim pridihom, ki spominja na vijolice, pri mlajšem vinu pa je rahlo travnat, ter za območje pridelave značilen okus, ki je pri mlajšem vinu prijetno taničen, z nekoliko grenkastim, a ravno tako prijetnim pookusom.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 12,5 vol. %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 4 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 24 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ sangiovese „riserva“ z dodatno geografsko navedbo

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ sangiovese „riserva“ iz istoimenske sorte vinske trte z dodatno geografsko navedbo, ki se goji na natančno razmejenih območjih, je rubinasto rdeče barve, ki prehaja v granatno, s staranjem pa postaja nežnejša ter dobiva škrlatne in oranžne odtenke, značilne za staranje, ter poln, suh, skladen in precej značajen okus, značilen za območje pridelave, pogosto pa razvije vonj po lesu zaradi posod, uporabljenih za donegovanje.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13 %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 4 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 26 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

„Romagna“ trebbiano

Vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ trebbiano“ iz istoimenske sorte vinske trte je bolj ali manj intenzivno slamnato rumene barve, ima vinski, rahel in nežen vonj ter tanek, mineralen in skladen okus.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,5 %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 10 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino „Romagna“ trebbiano

Peneče vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ trebbiano iz istoimenske sorte vinske trte, pridobljeno s tehniko ponovnega naravnega vrenja v steklenici ali zaprti posodi v skladu z evropsko zakonodajo, je bolj ali manj intenzivno slamnato rumene barve, z obstojno peno in finim iskrenjem, ima fin, svež in prijeten vonj ter polsuh ali polsladek okus, kar je odvisno od zadevne vrste vina.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Biser vino „Romagna“ trebbiano

Biser vino s kontrolirano označbo porekla „Romagna“ trebbiano iz istoimenske sorte vinske trte, pridobljeno s tehniko ponovnega naravnega vrenja v skladu z evropsko zakonodajo, je bolj ali manj intenzivno slamnato rumene barve, s fino in obstojno peno, ima prijeten in nežen vonj ter skladen in svež okus.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 vol. %

Ostanek reducirajočih sladkorjev: največ 10 g/l

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Belo peneče vino „Romagna“

Belo peneče vino „Romagna“ s fino in obstojno peno je bolj ali manj intenzivno slamnato rumene barve; odlikujeta ga fin in nežen vonj ter mineralen in skladen okus, ki se glede na vsebnost sladkorja spreminja od popolnoma suhega do polsuhega.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: najmanj 10,5 vol. %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Peneče vino rosé „Romagna“

Peneče vino rosé „Romagna“ s fino in obstojno peno je bolj ali manj intenzivno rožnate barve, ima fin in nežen vonj ter mineralen in skladen okus, ki se glede na vsebnost sladkorja spreminja od popolnoma suhega do polsuhega.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: najmanj 10,5 vol. %

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15 g/l

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz zakonodaje države članice in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

JIH NI.

(b)   Največji donosi

Peneče vino „Romagna“ albana

45 hektolitrov na hektar

„Romagna“ cagnina

84,5 hektolitra na hektar

„Romagna“ pagadebit in pagadebit Bertinoro, vključno z biser vinom

98 hektolitrov na hektar

„Romagna“ sangiovese, vključno z izrazoma „novello“ in „riserva“

98 hektolitrov na hektar

„Romagna“ sangiovese „superiore“, vključno z izrazom „riserva“

68,25 hektolitra na hektar

„Romagna“ sangiovese z dodatno geografsko navedbo

58,5 hektolitra na hektar

„Romagna“ sangiovese „riserva“ z dodatno geografsko navedbo

52 hektolitrov na hektar

„Romagna“ sangiovese „passito“

60 hektolitrov na hektar

Belo peneče vino „Romagna“

126 hektolitrov na hektar

Peneče vino rosé „Romagna“

126 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje pridelave grozdja za vina za označbo „Romagna“ vključuje več občin v celoti ali delu iz pokrajin Bologna, Forlì-Cesena, Ravenna in Rimini v deželi Emilija-Romanja.

7.   Glavne sorte vinske trte

Bombino bianco B.

Terrano N.

Sangiovese N.

Trebbiano romagnolo B. - trebbiano

Albana B.

8.   Opis povezave

„Romagna“

Peneče vino „Romagna“ albana

Družina Baldi iz Faenze je imela do leta 1300 v lasti nasade vinske trte na najrodovitnejših območjih Romanje.

Kakovost proizvodnje vina je med prvimi dvignila na takšno raven, da so druge plemiške družine iz Faenze ali drugod, ki so prav tako proizvajale vino, ob posebnih priložnostih stregle vina družine Baldi. Francesco Baldi je bil v začetku 20. stoletja prvi proizvajalec penečih vin v Romanji, verjetno pridelanih iz sorte albana, mešane z drugimi sortami; svoje peneče vino, ki ga je proizvajal v velikih količinah v vili „Le Fontane“ v Sarne di Faenza in ki je imelo v Romanji visoko raven kakovosti, je prodajal v Bologni ter ga izvažal v Francijo in Rusijo, kjer je prejel želene nagrade in priznanja.

„Romagna“ cagnina

Sorta terrano d’Istria, iz katere je izšla sorta cagnina, se je v Romanji verjetno razširila, ko je bilo to območje pod bizantinsko oblastjo ter so se iz Dalmacije in Istre uvažale velike količine apnenca za gradnjo najpomembnejših zgradb v Raveni. Ta sorta vinske trte se je že leta 1200 pridelovala po nekaterih ravninah pri mestih Cesena, Forlì in Ravena. O razširjenosti in priljubljenosti sorte cagnina v Romanji pričajo številna dela in pesmi iz 19. in 20. stoletja.

„Romagna“ pagadebit (vključno z navedbo Bertinoro, polsladko vino in biser vino)

Sorto bombino bianco ponekod imenujejo pagadebit („plačajdolg“), od koder izhaja ime vina. Hohnerlein-Buchinger navaja, da bi lahko izvor imena izhajal iz tega, da trta „rodi toliko, da omogoča poplačilo dolgov“, saj kljub neugodnim vremenskim razmeram daje dober donos. Mešani vinogradi s sortama albana in pagadebit so se gojili zlasti v pokrajini Forlì, da bi nadomestili slabo rodnost prve sorte. Acerbi leta 1825 prvič pisno omeni sorto pagadebit v Romanji (med vinogradi v okolici Riminija). Med ampelografskim sejmom v mestu Forlì leta 1876 so bile predstavljene sorte pagadebit z različnih območij; priznan je bil zgodovinski pomen posebne in izjemne tradicije sorte pagadebit na območju Bertinoro.

„Romagna“ sangiovese (vključno s „superiore“, „riserva“, „novello“ in „passito“)

V državnem arhivu mesta Faenza se je ohranila notarska listina iz leta 1672, v kateri so omenjene „tri vinogradniške vrste s sorto sangiovese“ na posestvu Fontanella di Pagnano v občini Casola Valsenio. Po mnenju nekaterih jezikoslovcev naj bi ime izhajalo iz „sangue dei gioghi“, ki naj bi v govoru Toskansko-romanjskih Apeninov pomenilo „kri hribov“, kar je bilo v krajevnem narečju skrajšano v „sanzves“.

Beppe Sangiorgi navaja, da se prve omembe sorte sangiovese v Romanji pojavljajo na območju med mestoma Faenza in Imola. Italijanski botanik Gallesio, ki je leta 1839 prispel v mesto Forlì, je opisal vinograde ob poti iz Firenc: „vse trte so nizke rezane in so večinoma sorte romanjski sangiovese“.

V starih vinogradniških besedilih je omenjen romanjski sangiovese s posebnimi značilnostmi, po zaslugi katerih se v nasprotju s prakso drugje pridela v sortno vino.

„Romagna“ trebbiano (vključno z biser vinom in penečim vinom)

Sorta trebbiano je bila verjetno uvedena za časa Etruščanov in Rimljanov, ki so vinske trte zasadili potem, ko so sanirali in razdelili zemljišča: to je bilo torej vino legionarjev. Pietro de Crescenzi leta 1305 omenja belo grozdje, ki ga imenuje „tribiana“; v omembah iz istega stoletja se pojavljata tudi „turbien“ v Imoli in „trebulanum“ v Bologni. V nekem nedoločenem obdobju se v Romanji omenja tudi „tarbian“. Molon (leta 1906) piše, da je bil razširjen zlasti v Forlìju in Raveni ter kar sta trdila Pasqualini in Pasqui o prednosti zasaditve vrst po ravninah kljub veliki vlagi. Velika razširjenost po Romanji je posledica njegove prilagodljivosti številnim vrstam tal in podnebja.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

ZOP „Romagna“ – Območje vinifikacije

Pravni okvir:

zakonodaja Evropske unije

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopki vinifikacije se lahko izvajajo na celotnem območju pokrajin Forlì-Cesena, Ravenna, Bologna in Rimini.

ZOP „Romagna“ – Območje proizvodnje vrst biser vina in penečega vina

Pravni okvir:

zakonodaja Evropske unije

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopki proizvodnje vrst vina biser vino „Romagna“ trebbiano, peneče vino „Romagna“ trebbiano, biser vino „Romagna“ pagadebit, peneče vino „Romagna“ albana, belo peneče vino „Romagna“ in peneče vino rosé „Romagna“ ter enološki postopki za sekundarno vrenje, stabilizacija, in kadar je dovoljeno, dosladkanje se lahko izvajajo na celotnem območju dežel Emilija-Romanja, Marke, Lombardija, Piemont in Benečija.

ZOP „Romagna“ – Območje polnjenja vrst vina biser vino in peneče vino

Pravni okvir:

zakonodaja Evropske unije

Vrsta dodatnega pogoja:

stekleničenje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopke polnjenja vrst vina biser vino z ZOP „Romagna“ trebbiano, peneče vino „Romagna“ trebbiano, biser vino „Romagna“ pagadebit, peneče vino „Romagna“ albana, belo peneče vino „Romagna“ in peneče vino rosé „Romagna“ je treba izvajati na območju dežel Emilija-Romanja, Marke, Lombardija, Piemont in Benečija. V skladu z veljavno zakonodajo Evropske unije in nacionalno zakonodajo je treba stekleničenje in pakiranje izvajati na navedenem razmejenem geografskem območju, da se ohranjata kakovost in sloves ter zagotovita poreklo in učinkovit nadzor.

Uporaba navedb dodatnih geografskih enot

Pravni okvir:

zakonodaja Evropske unije

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Pri označevanju in predstavitvi vin z ZOP „Romagna“ je dovoljeno navesti dodatne geografske enote, opisane v zadevnih prilogah k specifikaciji proizvoda.

Na etiketi so lahko navedene naslednje dodatne geografske enote: „Bertinoro“, „Brisighella“, „Castrocaro e Terra del Sole“, „Cesena“, „Longiano“, „Meldola“, „Modigliana“, „Marzeno“, „Oriolo“, „Predappio“, „San Vicinio“ in „Serra“.

ZOP „Romagna“ z navedbo dodatnih geografskih enot

Pravni okvir:

zakonodaja Evropske unije

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Postopki vinifikacije se lahko izvajajo na celotnem območju pokrajin Bologna, Ravena, Forlì-Cesena in Rimini.

ZOP „Romagna“ z navedbo dodatnih geografskih enot

Pravni okvir:

zakonodaja Evropske unije

Vrsta dodatnega pogoja:

stekleničenje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Stekleničenje vina z ZOP „Romagna“ z navedbo dodatnih geografskih enot je treba izvajati na območju proizvodnje posamezne dodatne geografske enote, vključno z območji, kjer je vinifikacija dovoljena z odstopanjem. V skladu z veljavno zakonodajo Evropske unije in nacionalno zakonodajo je treba stekleničenje in pakiranje izvajati na navedenem razmejenem geografskem območju, da se ohranjata kakovost in sloves ter zagotovita poreklo in učinkovit nadzor.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14488

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.