EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.9.2020
SWD(2020) 300 final
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE
Poročilo o stanju pravne države za leto 2020
Poglavje o stanju pravne države v Belgiji
Spremni dokument
K SPOLOČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU,
EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Poročilo o stanju pravne države za leto 2020
Stanje pravne države v Evropski uniji
{COM(2020) 580 final} - {SWD(2020) 301 final} - {SWD(2020) 302 final} - {SWD(2020) 303 final} - {SWD(2020) 304 final} - {SWD(2020) 305 final} - {SWD(2020) 306 final} - {SWD(2020) 307 final} - {SWD(2020) 308 final} - {SWD(2020) 309 final} - {SWD(2020) 310 final} - {SWD(2020) 311 final} - {SWD(2020) 312 final} - {SWD(2020) 313 final} - {SWD(2020) 314 final} - {SWD(2020) 315 final} - {SWD(2020) 316 final} - {SWD(2020) 317 final} - {SWD(2020) 318 final} - {SWD(2020) 319 final} - {SWD(2020) 320 final} - {SWD(2020) 321 final} - {SWD(2020) 322 final} - {SWD(2020) 323 final} - {SWD(2020) 324 final} - {SWD(2020) 325 final} - {SWD(2020) 326 final}
Povzetek
V Belgiji že več let potekajo reforme pravosodnega sistema, in sicer glede digitalizacije in upravljanja virov v sodstvu, vendar ta proces še ni zaključen. Izvajajo se razne pobude za spodbujanje kakovosti in neodvisnosti sodstva, zlasti glede sodnih taks, sistema nadomestnih sodnikov in preiskovalnih pooblastil visokega sodnega sveta. Kar zadeva delovanje pravosodnega sistema, poteka reforma pritožbenega postopka, prav tako pa se izvaja tudi pobuda za spodbujanje uporabe jasnega jezika v sodnih odločbah. Razpoložljivost zadostnih človeških in finančnih virov predstavlja izziv za pravosodni sistem in stopnja digitalizacije še vedno ni na zadovoljivi ravni. V tem okviru je dolgotrajna težava pomanjkanje zanesljivih in doslednih podatkov o učinkovitosti.
Belgija je na splošno vzpostavila pravni in institucionalni okvir za boj proti korupciji. Čeprav ni strategije ali institucije za koordinacijo boja proti korupciji na vseh ravneh države, poseben protikorupcijski organ nadzira preiskave korupcije, zvezni odbor za etiko pa svetuje javnim uradnikom na področju integritete. Obstaja vrsta zakonodajnih ukrepov za preprečevanje korupcije, vključno s sistemom prijav in kodeksov ravnanja za javne uslužbence, vendar so ti ukrepi razdrobljeni in ne tvorijo celovitega okvira, ki bi enotno zajel vse ravni države. Za poslance v parlamentu in najvišje izvršilne funkcije so vzpostavljena določena pravila, vendar ostaja nekaj pomanjkljivosti. Belgija še nima splošne ureditve za zaščito žvižgačev.
Na področju pluralnosti medijev ima Belgija močan pravni in institucionalni okvir. Neodvisni regulativni organi na področju avdiovizualnih medijev imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju preglednosti lastništva medijev, medijski sveti pa so zelo dejavni vsak v svoji skupnosti. Neodvisnost medijev se spoštuje in novinarski poklic je ustrezno zaščiten, zlasti z zakonom o zaščiti novinarskih virov. Novinarji so razmeroma redko žrtve ustrahovanja, groženj ali napadov. Dostop do informacij, ki jih hranijo javni organi, bi lahko bil boljši. Zaskrbljuje tudi ustreznost virov, ki so na voljo regulativnim organom francosko in nemško govoreče skupnosti.
Postopek sprejemanja zakonodaje vključuje dobro uveljavljeno prakso izvajanja ocen učinka in posvetovanja z deležniki na več ravneh države. Ustavno sodišče in druge neodvisne institucije, vključno z uradi varuhov človekovih pravic na različnih ravneh države, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic. Ustanavlja se nova zvezna institucija za človekove pravice, ki naj bi nadalje pripomogla k varstvu temeljnih pravic. Državni svet prispeva k varovanju kakovosti zakonodaje, čeprav se pri svojem delu sooča z nekaterimi izzivi. Po sprejetju zakona iz leta 2019 imajo organizacije civilne družbe več možnosti za pravdne postopke v zvezi z interesi, ki jih zagovarjajo.
I.Pravosodni sistem
Sodni sistem tvori 13 prvostopenjskih sodišč splošne pristojnosti, več specializiranih prvostopenjskih sodišč, pet višjih sodišč in vrhovno sodišče. Sodna veja državnega sveta opravlja tudi funkcijo najvišjega upravnega sodišča. Ustavno sodišče je pristojno za nadzor nad ustavnostjo zakonodaje. Največ pristojnosti v zvezi s pravosodjem ostaja na zvezni ravni. Neodvisnost sodstva in tožilstva je zapisana v ustavi. Neodvisni visoki sodni svet je zadolžen za zaposlovanje v sodstvu ter spodbujanje kakovosti sodstva prek nadzornih mehanizmov, kot so revizije, zadolžen pa je tudi za svetovanje. Kandidate za sodnike izbira visoki sodni svet, nato pa jih dosmrtno imenuje vlada, in sicer na predlog ministra za pravosodje. Za splošno delovanje sodišč je odgovoren kolegij sodišč, ki ga tvorijo predsedniki sodišč. Te iz svojih vrst izvolijo predsedniki sodišč. Odvetnike iz različnih delov države predstavljajo flamska odvetniška zbornica ter odvetniški zbornici francosko in nemško govoreče skupnosti.
Neodvisnost
Stopnja neodvisnosti sodstva je po prevladujočem mnenju višja od povprečja in prizadevanja za nadaljnje spodbujanje neodvisnosti se nadaljujejo. Neodvisnost sodišč in sodnikov je po javnem mnenju nad povprečjem EU, saj jo 63 % vprašanih v splošnem prebivalstvu in 59 % vprašanih v podjetjih ocenjuje kot dokaj ali zelo dobro. Neodvisnost sodstva bi se lahko nadalje okrepila po zaslugi nedavne reforme, in sicer z izboljšanjem izbirnega postopka in okvira za integriteto nadomestnih sodnikov. Sodni sistem omogoča imenovanje nadomestnih sodnikov, da se zagotovi popolna sestava senata sodišča. Pogoji za imenovanje nadomestnih sodnikov so bili spremenjeni, potem ko je Svet Evrope izrazil nekatere pomisleke v zvezi z okvirom postopka imenovanja in integritete nadomestnih sodnikov ter morebitnimi posledicami za ugled in integriteto pravosodnega sistema. Medtem ko so morali nadomestni sodniki prej izpolnjevati le pogoje v zvezi z izobrazbo in izkušnjami, je bila z zakonom iz marca 2019 uvedena zahteva, da morajo kandidati, ki želijo postati nadomestni sodniki, opraviti izpit. Poleg tega zakon za nadomestne sodnike uvaja obvezno usposabljanje, ki vsebuje sklop o etiki, in odpravlja možnost imenovanja nadomestnih tožilcev. Zdi se, da zakon v veliki meri odpravlja pomisleke, izražene v zvezi z nadomestnimi sodniki, med drugim s tem, da zagotavlja bolj objektiven izbirni postopek in krepi veljavni okvir za integriteto. Poleg tega krepi preiskovalna pooblastila visokega sodnega sveta. Visoki sodni svet zavzema dejavno vlogo in je na primer 3. septembra 2020 začel posebno preiskavo (potekajoče) sodne preiskave okoliščin, v katerih je umrl Jozef Chovanec, slovaški državljan, po posredovanju policije na letališču v Charleroiju februarja 2018. Zakon določa, da lahko visoki sodni svet od sodnih organov pridobi katere koli dokumente ali informacije, za katere meni, da so potrebni za izpolnitev njegovih nalog, kar vključuje tudi revizije sodišč.
Pristojnost ministra za pravosodje, da tožilstvu naroči pregon v posamezni zadevi, spremljajo varovala, v praksi pa se ne uporablja. Minister za pravosodje lahko tožilstvu določi splošne smernice in mu da navodilo, naj začne pregon v posamezni zadevi, vendar mu ne sme dati navodila, naj se pregona vzdrži. Če minister odredi pregon v posamezni zadevi, je treba to navodilo dodati spisu zadeve. Belgijski organi poročajo, da se pristojnost za izdajanje posebnih navodil v praksi ne uporablja. Zdi se, da ta praksa v kombinaciji z vzpostavljenimi pravnimi varovali blaži tveganje avtonomnosti tožilstva.
Kakovost
Digitalizacija pravosodnega sistema poteka. Digitalizacijo pravosodnega sistema je treba izboljšati, še posebej kar zadeva spletno dostopnost sodb ter možnosti za predložitev zadev, posredovanje sodnih pozivov in spremljanje faz postopka prek spleta. Kar zadeva spletni dostop do sodnih odločb, zakon iz maja 2019 določa objavo vseh sodb na spletu od septembra 2021 dalje. Postopek ustvarjanja podatkovne zbirke za ta namen se je začel, vendar je prišlo do zamude zaradi pandemije COVID-19. Kar zadeva digitalizacijo administrativnih procesov v pravosodnem sistemu, izvajanje enotnega sistema upravljanja zadev za sodišča poteka od leta 2007. Sistem, imenovan MaCH, se trenutno uporablja za veliko število sodišč, med drugim pa ga je treba uvesti še na prvostopenjskih splošnih sodiščih in višjih sodiščih. Obravnavanje nezadostne digitalizacije pravosodnega sistema bi bilo koristno za kakovost pravosodja, pa tudi za učinkovito zbiranje doslednih in zanesljivih podatkov sodišč.
V zvezi s pravosodnim sistemom so bili nedavno sprejeti novi ukrepi, ki upoštevajo pandemijo COVID-19. Parlament je nedavno sprejel zakonodajo, ki uvaja širšo rabo pisnih postopkov in videokonferenc v sodnih postopkih. Ta nova zakonodaja uvaja začasne določbe zaradi pandemije COVID-19, pa tudi stalne spremembe delovanja sodnih postopkov. Deležna je bila kritik zaradi možnega učinka na pravico do poštenega sojenja. Državni svet in visoki sodni svet sta bila kritična tudi do naglice pri predložitvi predlogov in sta poudarila potrebo po tehtnem premisleku o stalnih spremembah sodnih postopkov.
Postopek za dosego avtonomnega upravljanja z viri s strani sodstva poteka. Postopek za vzpostavitev avtonomnega upravljanja z viri s strani sodstva je bil uveden leta 2014. Proces je zastal deloma zato, ker ni zanesljivega orodja za merjenje delovne obremenitve, ki bi bilo potrebno za optimalno razporejanje virov med sodišči. Deležniki poudarjajo, da je pomembno, da se proces prenosa upravljanja virov na samo sodstvo zaključi. Tudi pomanjkanje zadostnih sredstev je izziv za sodni sistem, kakor je bilo izpostavljeno v skupnem memorandumu treh najvišjih sodišč. Poleg tega je bila država nedavno obsojena, ker sodstvu ni zagotovila zadostnih človeških virov, kakor bi morala storiti v skladu z zakonom. Posvetovalni svet evropskih sodnikov je opozoril na to, da bi pomanjkanje človeških virov lahko negativno vplivalo na učinkovitost sodnega sistema. V teku je pobuda visokega sodnega sveta za večjo privlačnost poklicne poti v sodstvu, ki bi lahko bila koristna za povečanje števila kandidatov sodnikov.
Poteka še več drugih reform v zvezi s kakovostjo pravosodnega sistema. Kar zadeva delovanje pravosodnega sistema, se je začela izvajati reforma pritožbenega postopka, njen namen pa je izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti tega postopka za državljane. Reforma bi posodobila postopek in izboljšala pregled nad številom in naravo pritožb. Poleg tega poteka pobuda za spodbujanje uporabe jasnega jezika v sodnih odločbah. Kar zadeva stroške sodnih postopkov, so se z zakonodajno reformo povečale sodne takse za predložitev zadeve sodišču in spremenil se je način plačila; sodne takse se zdaj plačajo šele na koncu postopka, plača pa jih stranka, ki pravdo izgubi. Namen reforme je olajšati predložitev zadev sodišču, čeprav je ta učinek morda omejen zaradi višjih zneskov taks. Dohodkovna pragova za polno in delno pravno pomoč ostajata nizka, kar bi lahko negativno vplivalo na dostop državljanov do pravnega varstva. V tem smislu je nedavno zvišanje dohodkovnih pragov pozitiven ukrep, v prihodnjih letih pa se načrtuje nadaljnje postopno poviševanje teh pragov.
Učinkovitost
Zaradi pomanjkanja podatkov popoln pregled učinkovitosti pravosodnega sistema ni na voljo. Določeni podatki sicer obstajajo, vendar popoln pregled nad učinkovitostjo pravosodnega sistema ni mogoč zaradi vrzeli v podatkovnem nizu. Stopnja rešenih zadev za civilne in gospodarske zadeve se je v preteklih nekaj letih povečala, vendar so podatki o trajanju postopkov pomanjkljivi. Belgija je glede predolgega trajanja postopkov v civilnih zadevah na prvi stopnji pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope. Kar zadeva upravno pravičnost, je stopnja rešenih zadev v zadnjih letih nad 100 %, čeprav so postopki v povprečju še vedno dolgotrajni. Zbiranje zanesljivih podatkov in dajanje takih podatkov na razpolago je ključno za spodbujanje učinkovitosti pravosodnega sistema. K dosegi tega cilja bi lahko pripomoglo dokončanje procesa digitalizacije.
II.Protikorupcijski okvir
Zakonodajni ukrepi za preprečevanje korupcije, vključno s sistemi prijav in kodeksi ravnanja za javne uslužbence ter določenimi etičnimi pravili za poslance v parlamentu in osebe na najvišjih izvršilnih funkcijah so vzpostavljeni. Centralni urad za zatiranje korupcije (CDBC-OCRC) je specializirana osrednja služba zvezne policije, ki je pristojna za preiskovanje in podporo preiskovanju korupcije. Več nacionalnih javnih organov ima ključno vlogo pri boju proti korupciji ter spodbujanju etike in integritete. Računsko sodišče izvaja zunanji nadzor proračunskih, računovodskih in finančnih operacij zvezne države, medtem ko medfederalna enota inšpektorata za finance, ki je javna služba, izvaja nadzor zakonitosti, izvedljivosti in ustreznosti javnih odhodkov. Urad za obdelavo finančnih informacij obravnava sumljive finančne transakcije, povezane s pranjem denarja in hudimi kaznivimi dejanji. Urad za upravno etiko in deontologijo razvija pravila o integriteti ter pomaga zveznim upravam pri vzpostavljanju ukrepov za integriteto.
Belgija je na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2019 dosegla 75/100 točk in je med najuspešnejšimi državami članicami EU; je na 7. mestu med državami članicami EU in 17. mestu na svetu. Posebna raziskava Eurobarometra o korupciji iz leta 2020 kaže, da 68 % belgijskih anketirancev meni, da je korupcija v njihovi državi zelo razširjena (povprečje EU je 71 %), 19 % anketirancev pa se počuti osebno prizadetih zaradi korupcije v njihovem vsakdanjem življenju (povprečje EU je 26 %). Kar zadeva podjetja, jih 48 % meni, da je korupcija zelo razširjena (povprečje EU je 63 %), 26 % pa jih meni, da korupcija predstavlja problem pri poslovanju (povprečje EU je 37 %). Poleg tega 40 % anketirancev meni, da je kazenski pregon dovolj uspešen, da ljudi odvrača od koruptivnih praks (povprečje EU je 36 %), 40 % podjetij pa meni, da so ljudje in podjetja, ki so odkriti pri podkupovanju visokih uradnikov, ustrezno kaznovani (povprečje EU je 31 %).
Kazenskopravni okvir za boj proti korupciji je večinoma vzpostavljen. Kazenski zakonik kriminalizira javno in zasebno podkupovanje, pasivno in aktivno podkupovanje ter podkupovanje nacionalnih in tujih javnih uslužbencev
. Javni uslužbenec, ki pri opravljanju svojih nalog opazi kaznivo dejanje (zlasti korupcijo), mora o tem obvestiti državnega tožilca in mu posredovati vse povezane informacije. Sodišča imajo široko pristojnost v zadevah v zvezi s korupcijo, vključno s kaznivimi dejanji belgijskih državljanov in podjetij na tujem. OECD je poudarila potrebo po prednostni obravnavi boja proti čezmejnemu podkupovanju ter po višji ravni sankcij za fizične osebe in zneska veljavnih sankcij za pravne osebe. Da bi okrepila odkrivanje čezmejnega podkupovanja, je Belgija vzpostavila poseben mehanizem, prek katerega lahko uradniki in zasebna podjetja prijavijo domnevno čezmejno podkupovanje, te prijave pa se posredujejo zveznemu tožilstvu. To se odloči, ali bo začelo preiskavo, in sicer na podlagi načela smotrnosti pregona.
Centralni urad za zatiranje korupcije (CDBC-OCRC) je specializirana osrednja služba zvezne policije. Preiskuje in podpira preiskave kaznivih dejanj zoper državne interese in kaznivih dejanj korupcije, ki se kaznujejo po zakonu z dne 10. februarja 1999 o zatiranju korupcije. CDBC-OCRC, ki ga nadzira zvezno tožilstvo, koordinira operacije na nacionalni ravni, z izdajanjem smernic ali svetovanjem podpira druge policijske službe ter nadzoruje upravljanje prednostnih nalog nacionalnega varnostnega načrta. CDBC-OCRC ima dva oddelka: oddelek za javna naročila, ki preiskuje primere goljufij v zvezi s pogodbami, ki jih sklene vlada, ter oddelek za finančne goljufije, ki preiskuje primere goljufij v zvezi s subvencijami, nepovratnimi sredstvi ali podkupovanjem javnih uslužbencev in politikov. V okviru CDBC-OCRC obstajata tudi dva posebna subjekta: enota za prevare v zvezi z nogometom in urad za zvezo s komisijo za igre na srečo, ki usklajuje skupne preiskave. Medtem ko so se v preteklosti zvezni proračunski viri in osebje na področju kazenskega pregona znatno zmanjševali, kar je zlasti vplivalo na službe, odgovorne za preprečevanje korupcije in boj proti njej, je bilo v zadnjem času sprejetih nekaj ukrepov za okrepitev CDBC-OCRC.
Poseben sistem poročanja je vzpostavljen tudi v policiji. Ta ima svoja pravila in predpise o etiki in integriteti, deontološki kodeks in komisijo ter lastne inšpekcijske službe, kot sta Comité P (zunanji nadzor) in generalni inšpektorat (notranji nadzor). Vendar deležniki menijo, da bi agencije kazenskega pregona za dejavnejši boj proti korupciji potrebovale še več virov. To je bilo poudarjeno v nedavni oceni belgijskega kazenskega pregona, ki jo je opravila skupina GRECO. Ta je priporočila, da se poveča raven osebja, da se oddelku za notranji nadzor dodeli več virov za aktiven boj proti korupciji in da organi ocenijo potrebo, da se za višje vodstvo in položaje z visokim tveganjem uvede obveznost prijave premoženja/interesov. Kljub temu ima širša javnost o zvezni policiji na splošno dobro mnenje in CDBC-OCRC velja za organ, ki je dejansko neodvisen od političnih organov. Policija je tudi še naprej institucija, ki ji belgijski državljani najbolj zaupajo, da bo obravnavala primere korupcije (56 %) – pred pravosodnim sistemom (26 %) ali mediji (18 %). Uradne številke kažejo, da je bilo v letu 2019 prijavljenih 435 primerov korupcije, medtem ko jih je bilo v letu 2018 435, v letu 2017 pa 492. V letu 2019 je šlo pri 126 primerih za korupcijo v javnih organih, pri 119 primerih za poneverbo s strani javnega uslužbenca in pri 91 primerih za ponarejanje listine s strani javnega uslužbenca.
Pri boju proti korupciji ter spodbujanju etike in integritete ima ključno vlogo več nacionalnih javnih organov. Računsko sodišče izvaja zunanji nadzor nad proračunskimi, računovodskimi in finančnimi operacijami zvezne države, medtem ko urad za obdelavo finančnih informacij obravnava sumljive finančne transakcije, povezane s pranjem denarja in hudimi kaznivimi dejanji. Urad za upravno etiko in deontologijo (BAED-BEDA), ki je bil na zvezni ravni ustanovljen junija 2006, razvija pravila o integriteti ter pomaga zveznim upravam pri vzpostavljanju ukrepov za integriteto. Ima preventivno vlogo pri spremljanju integritete v zveznih javnih službah in organizira usposabljanje za javne uslužbence. V svoji svetovalni vlogi pripravlja ministrom namenjena mnenja in predloge o zvezni politiki na področju integritete ter zagotavlja izvajanje etičnega okvira in reševanje nasprotij interesov v zveznih javnih službah. Zvezni odbor za etiko, ustanovljen leta 2014, ima prav tako preventivno vlogo in zlasti zagotavlja svetovanje javnim uslužbencem glede etike in navzkrižja interesov. Izdaja splošna mnenja na zahtevo javnega predstavnika, poslanske zbornice, senata ali vlade.
Belgija sicer nima posebne nacionalne politike za preprečevanje korupcije, vendar so zvezni organi sprejeli različne ukrepe za integriteto. Etični okvir za uradnike zvezne javne uprave vsebuje kodeks ravnanja za nosilce javnih funkcij. Kodeks ravnanja za nosilce javnih funkcij z dne 15. julija 2018 se uporablja za vodje in namestnike vodij strateških organov zveznih javnih služb ter za direktorje, ne pa tudi za druge člane strateških organov. Deležniki so kot pomanjkljivost izpostavili to, da ne obstaja etični kodeks, ki bi veljal za ministre in člane strateških enot. To je poudarila tudi skupina GRECO, ki je priporočila, da se sprejme etični kodeks s širšim področjem uporabe in da se za člane strateških organov uvede jasen in usklajen etični okvir, ki ga spremljajo ustrezne ureditve glede nadzora in sankcij.
Poslanci v zveznem parlamentu se zavežejo, da bodo ravnali skladno s kodeksom o deontologiji, ki je priložen poslovniku. Vendar pa je treba poskrbeti za dosledno in učinkovito ureditev in nadzor poslancev v parlamentu glede daril, donacij in drugih koristi, ter za ustrezne sankcije, s katerimi je treba seznaniti javnost, kakor je poudarila skupina GRECO. Čeprav je bila leta 2019 pristojnost računskega sodišča za sankcioniranje v zvezi z mandati razširjena, ni sankcij, ki bi se lahko uporabljale za glavne kršitve etičnih pravil, ki veljajo za parlamentarce.
Nasprotje interesov urejajo različni pravni akti. Vsak od teh aktov predvideva poseben mehanizem za svoje področje delovanja. Kraljevi odlok z 2. oktobra 1937, na primer, zajema status državnih uslužbencev, da se prepreči, da bi se javni uslužbenec znašel v situaciji, v kateri bi prišlo do nasprotja interesov, medtem ko zakon z dne 17. junija 2016 ureja javne trge. Medtem ko so pravila o nasprotju interesov za poslance v parlamentu zajeta v kodeksu o deontologiji, ni jasnih pravil o zaposlovanju članov strateških enot. Ni predpisanih postopkov za preverjanje integritete članov strateških enot in ni ureditev za izogibanje morebitnim nasprotjem interesov, ki bi izhajali iz njihovih drugih dejavnosti, razen za člane, za katere velja kodeks ravnanja za nosilce javnih funkcij. Poleg tega ni zadostne preglednosti pri sestavi strateških enot in plačilu njihovih članov, imenovanja pa niso javno objavljena. Glede tega je skupina GRECO priporočila, naj se določijo pravila o pogojih za neposredni izbor in zaposlovanje članov strateških enot tako, da se bodo upoštevala tveganja v zvezi z integriteto in nasprotjem interesov. Poleg tega bi bilo treba imena in naloge vseh članov strateških enot objaviti na spletu. Poudarjene so bile tudi potencialne koristi zahteve po ad hoc poročanju za osebe, ki opravljajo najvišje izvršilne funkcije, kadar pride do nasprotij med njihovimi zasebnimi interesi in njihovimi uradnimi dolžnostmi.
Uradniki in strateški svetovalci morajo prijaviti premoženje ter seznam pooblastil, funkcij in poklicev. Uradniki so v skladu z zakonom z dne 2. maja 1995 dolžni predložiti svoje prijave registru računskega sodišča. Zakon z dne 14. oktobra 2018 je znatno razširil obseg obveznosti predložitve seznama mandatov, položajev, poklicev in sredstev. Od januarja 2019 morajo mandate prijaviti tudi plačani člani upravnih odborov, svetovalnih svetov in upravljalnih odborov pravnih oseb, prek katerih vlada izvršuje vpliv. Nove obveznosti veljajo tudi za vladne komisarje in nekatere uslužbence kabinetov, razširjene pa so bile tudi na uslužbence zvezne vlade, ki so zadolženi za svetovanje o politiki, in predstavnike vlade v odborih podjetij. Računsko sodišče objavlja sezname mandatov v uradnem listu in na svojem spletnem mestu ter je odgovorno za sankcije v primerih, ko se za kršitev pravil lahko izreče upravna kazen ali kazenska sankcija. Vendar se prijava premoženja računskemu sodišču predloži v zapečateni ovojnici, sodišče pa je ne objavi in ne preveri njene pravilnosti. Zato je skupina GRECO priporočila, da se obstoječi sistem prijav dopolni z informacijo o dohodku, prijava pa naj se javno objavi in naj bo lažje dostopna prek uradnega spletnega mesta.
Julija 2018 so bile v poslanski zbornici uvedene nove določbe o lobiranju. Osebe, ki zastopajo določene organizacije in izvajajo dejavnosti, s katerimi se skuša neposredno ali posredno vplivati na politike, izvajanje politik ali odločanje poslanske zbornice, se morajo s podpisom zavezati k spoštovanju določenih pravil ravnanja. S tem ukrepom naj bi se dosegla večja preglednost in zmanjšala možnost nasprotja interesov. Register lobistov je objavljen na spletnem mestu poslanske zbornice. Vendar pravila o interakciji poslancev z lobisti še niso sprejeta in ni pravil o odnosih med nekaterimi najvišjimi izvršilnimi funkcijami in lobisti ter drugimi tretjimi stranmi. Skupina GRECO je zato priporočila uvedbo pravil in smernic o tem, kako naj bi osebe, ki opravljajo najvišje izvršilne funkcije, ravnale v takih stikih. Priporočila je tudi, naj se sprejmejo ukrepi za večjo preglednost namena takih stikov, in sicer tako, da se evidentirajo osebe, s katerimi oziroma v imenu katerih je bila uradna oseba v stiku, ter specifične teme pogovora. Pravila v zvezi z javnimi uslužbenci in poslanci v parlamentu ustrezno urejajo vprašanja, povezana s pojavom vrtljivih vrat. Vendar so bila pravila, zapisana v kodeksu ravnanja za osebe, ki opravljajo najvišje izvršilne funkcije, ocenjena kot neustrezna, saj za ministre ne velja skoraj nobeno pravilo, za navadne člane strateških enot pa sploh nobeno.
Belgija nima splošne ureditve za zaščito žvižgačev. Medtem ko so pravila vzpostavljena na zvezni in flamski ravni, morajo druge ravni države šele sprejeti ustrezne sisteme za zaščito žvižgačev. Kar zadeva zasebni sektor, je zaščita omejena na finančni sektor.
III.Pluralnost medijev
Belgija ima tri jezikovne in kulturne skupnosti, ki so jim podeljene pristojnosti na področju pluralnosti medijev. Pravni okvir na področju pluralnosti medijev temelji na vrsti ustavnih varoval, na primer za tisk in svobodo izražanja, ter na zakonodaji. Neodvisni regulativni organi na področju avdiovizualnih medijev zagotavljajo preglednost lastništva medijev.
V Belgiji so trije regulativni organi na področju avdiovizualnih medijev, vsak pa je zadolžen za medije svoje jezikovne skupnosti (flamske, francoske in nemške). Regulativni organ za flamsko skupnost je Vlaamse Regulator voor de Media (VRM), neodvisna agencija, ki je pravna oseba javnega prava. Poslanstvo flamskega regulativnega organa je izvrševati medijsko zakonodajo v flamski skupnosti, reševati spore v zvezi z medijskimi predpisi, izdajati licence za oddajanje in licence za izkoriščanje prizemnih platform za radiodifuzijo ter pooblaščati ponudnike storitev za oddajanje programov v skladu s to zakonodajo. V francoski skupnosti se ustrezni organ imenuje Conseil supérieur de l’Audiovisuel (CSA), ki je prav tako neodvisna agencija s statusom pravne osebe javnega prava, za nemško govorečo skupnost pa je pristojen Medienrat. Orodje za spremljanje pluralnosti medijev (MPM 2020) poroča o zelo majhnem tveganju za neodvisnost medijskih organov. Poroča, da Belgija spoštuje jamstva za neodvisnost in da je članstvo v regulativnem organu za medije na splošno neskladno s položajem v vladah ali z interesi v medijih ali v oglaševalskem podjetju. V flamski skupnosti člane zbornic flamskega regulativnega organa za medije imenuje in zamenjuje flamska vlada. Člani imajo petletni mandat in so lahko ponovno imenovani. Medienrat v nemško govoreči skupnosti tvorita dve zbornici, od katerih ena odloča, druga pa svetuje. V francosko govoreči skupnosti člane regulativnega organa imenuje vlada federacije Valonija – Bruselj (tj. francoske skupnosti). Člani imajo štiriletni mandat in so lahko ponovno imenovani. Belgijski organi napovedujejo, da bodo postopki imenovanja in razrešitve članov regulativnega organa v francosko govoreči skupnosti spremenjeni v okviru prenosa Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ta direktiva povečuje jamstva za neodvisnost regulativnih organov za medije v zakonodaji EU tako, da določa, da morajo biti pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od svoje vlade in od katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa. Med obiskom države je bilo izraženih nekaj pomislekov glede ustreznosti virov, ki so na voljo regulativnim organom francosko in nemško govoreče skupnosti.
Obstajata dva zelo dejavna tiskovna sveta. Conseil de déontologie journalistique (CdJ), ustanovljen leta 2009, je samoregulativno telo za medije francosko in nemško govorečih skupnosti. Sestavljajo ga predstavniki založnikov, novinarjev, glavnih urednikov in članov civilne družbe. Podobno je Raad voor de Journalistiek samoregulativno telo za flamske medije, v njem pa sodelujejo skoraj vsi mediji bodisi kot neposredni člani bodisi prek krovnih organizacij časopisov in revij. Oba subjekta sta neodvisna in obravnavata pritožbe javnosti. Izdajata smernice in tako pomagata oblikovati deontološke standarde za novinarje. Deležniki opozarjajo, da se CSA in CdJ ne strinjata glede njunih pristojnosti, kar zadeva spoštovanje deontoloških standardov pri avdiovizualnih medijskih storitvah.
Oba regulativna organa za medije – tako flamske kot francoske skupnosti – objavljata informacije o lastništvu medijev za splošno javnost. VRM objavlja letno poročilo o koncentraciji medijev, CSA pa vzdržuje spletišče, na katerem je predstavljena ponudba medijev v francoski skupnosti. Obe objavi sta namenjeni zagotavljanju preglednosti lastništva medijev in veljata za dobro prakso, zlasti glede na spremenjeno Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Belgija zagotavlja ustavno zaščito tiska in svobode izražanja ter zagotavlja zaščito novinarskega poklica. Zakon o zaščiti novinarskih virov velja od 7. maja 2005. Vendar je bil leta 2019 predložen osnutek zakona, po katerem bi bila lahko kateri koli osebi za razkritje zaupnih informacij izrečena kazenska sankcija. Potem ko je državni svet podal kritično mnenje, pri čemer se je skliceval na svobodo obveščanja, se je vlada zavezala, da bo osnutek zakona spremenila. Med možnimi sankcijami za obrekovanje je tudi zaporna kazen. MPM 2020 izraža zaskrbljenost zaradi vse večje nestabilnosti zaposlitev novinarjev v državi. Primeri ustrahovanja, groženj ali napadov na novinarje so relativno redki. Platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je leta 2020 objavila pet opozoril, zlasti v zvezi s spletnim nadlegovanjem novinarjev s strani zasebnih detektivov. Primer dobre prakse je, da je flamsko združenje novinarjev v letu 2019 vzpostavilo posebno telefonsko linijo za žrtve fizičnega ali verbalnega nasilja nad novinarji.
Pravica dostopa do informacij, ki jih hrani vlada, je zapisana v ustavi. Vendar se poroča o pomanjkljivostih pravil in postopkov za pridobitev dostopa do takih informacij, npr. glede možnosti pritožbe. MPM 2020 poroča tudi, da kljub temu, da taki postopki obstajajo in da so vzpostavljene nekatere zaščite, obstaja le malo mehanizmov za poročanje o npr. številu, kvalifikaciji ali procesnem statusu primerov v zvezi z žvižgači.
IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij
Belgija je zvezna država in precejšnje pristojnosti so opredeljene na ravni skupnosti in regij. Na zvezni ravni ima Belgija dvodomni parlamentarni sistem. Parlament sestavljata poslanska zbornica in senat. Zakonodajne predloge lahko podajo vlada in člani obeh domov parlamenta. Ustavno sodišče je pristojno za pregled zakonodajnih aktov, ki jih sprejmejo zvezni parlament in parlamenti skupnosti in regij. Poleg pravosodnega sistema imajo v sistemu zavor in ravnovesij pomembno vlogo neodvisni organi.
Ocene učinka in posvetovanje z deležniki sta dobro uveljavljeni praksi v zakonodajnem postopku. Vlade na različnih ravneh v zakonodajnem postopku opravijo oceno učinka in se posvetujejo z deležniki, pogosto prek posvetovalnih organov. V flamski javni upravi je na primer osem strateških svetovalnih svetov, v katere so vključene organizacije civilne družbe in drugi deležniki, pa tudi predstavniki lokalnih organov in strokovnjaki. Pri pripravi zakonodaje mora flamska vlada te svetovalne svete zaprositi za mnenje, ti pa lahko svetujejo tudi na lastno pobudo. Čeprav so deležniki pogosto vključeni v zakonodajni postopek, ni statističnih podatkov o številu posvetovanj, v katerih je sodelovala širša javnost. Zato bi lahko bila koristna uvedba osrednje in javne zbirke podatkov o vseh potekajočih posvetovanjih z deležniki.
Vladi, ki je opravljala tekoče posle, so bila podeljena posebna pooblastila za obvladovanje pandemije COVID-19. 13. marca 2020 je vlada razglasila zvezno fazo nacionalnega načrta za izredne razmere. Vladi, ki je opravljala tekoče posle, so bila nato podeljena polna pooblastila redne vlade, pa tudi posebna pooblastila za obvladovanje krize. Posebna pooblastila so vključevala pooblastilo za sprejemanje ukrepov za zagotavljanje javnega zdravja in javnega reda s kraljevim odlokom. Državni svet je zagotovil predhodno mnenje o podelitvi posebnih pooblastil. Posebna pooblastila za vlado so se iztekla 30. junija 2020.
Svetovalna veja državnega sveta se sooča z veliko delovno obremenitvijo. Državni svet ima pomembno vlogo pri nadzoru kakovosti osnutkov zakonov. Kombinacija velikega povečanja obsega dela v zadnjih desetletjih in vse večje zapletenosti pravnih vprašanj, ki jih obravnava, povzroča težave za uspešno delovanje njegove svetovalne veje. Te težave so tem večje zaradi pogoste uporabe postopkov s skrajšanimi roki in pomanjkanja virov, ki so svetu na voljo.
Ustanavlja se nova nacionalna institucija za človekove pravice. Unia, nacionalni organ za enakost, je nacionalna institucija za človekove pravice (NHRI), ki je akreditirana pri GANHRI in ima status B. Trenutno je pristojna za področje boja proti diskriminaciji za vse ravni države. Aprila 2019 je zvezni parlament sprejel akt o ustanovitvi zvezne institucije za človekove pravice, katere pristojnost bo razširjena na vse temeljne pravice. Čeprav se za zdaj predvideva, da bo pristojnost te institucije omejena na zvezne zadeve, zakon vključuje možnost vzpostavitve sodelovalnega sveta, če različne ravni države sklenejo sporazum o sodelovanju, da bi se pristojnost institucije razširila na nezvezno raven. Izbirni postopek za svet direktorjev te nove institucije je zdaj zaključen in ta svet se bo prvič sestal septembra 2020. Poleg tega je zvezni urad varuha človekovih pristojen za preiskovanje pritožb v zvezi z delovanjem zvezne uprave ter za dajanje priporočil in poročanje o svojih ugotovitvah. Uradi varuhov človekovih pravic obstajajo tudi na regionalni ravni in za posebna vprašanja.
Nedavno je bil sprejet zakon o organizacijah civilne družbe, s katerim so te dobile večje možnosti za zaščito svojih zakonskih interesov. Za Belgijo je značilna odprta civilna družba in deležniki se redno vključujejo v posvetovanje v okviru zakonodajnega postopka. Po zakonu iz decembra 2018, ki sledi sodbi ustavnega sodišča iz leta 2013, lahko pravni subjekti začnejo postopek za zaščito človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so v njihovem zakonskem interesu. Poleg tega imajo vlagatelji peticij, ki zberejo več kot 25 000 podpisov fizičnih oseb s stalnim prebivališčem v Belgiji, od maja 2019 pravico do, da predstavijo svoje mnenje v poslanski zbornici.
Priloga I: Seznam virov po abecednem vrstnem redu.*
* Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za poročilo o pravni državi za leto 2020 je na voljo na (spletišču Komisije).
Access Info in Centre for Law and Democracy, Global right to information rating.
https://www.rti-rating.org/country-data/
.
Belgijska zvezna vlada (2020), Prispevek Belgije za poročilo o pravni državi iz leta 2020.
Bureau Statistische Analyse (2020), Informatievraag d.d. 25 mei 2020 door de Europese Commissie met betrekking tot omkoping.
Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2020), 2020 Media pluralism monitor.
https://cmpf.eui.eu/media-pluralism-monitor/mpm-2020
.
CEPEJ (2018), Evaluation of the judicial systems (2016-2018 cycle): Belgium.
CIVICUS, Monitor tracking civic space: Belgium.
https://monitor.civicus.org/country/belgium/
.
Council of Europe: CCJE-BU (2020), Report on the independence and impartiality of the judiciary in the Member States of the Council of Europe (2019 edition).
Council of Europe: Committee of Ministers (2000), Recommendation Rec(2000)19 of the Committee of Ministers to Member States on the role of public prosecution in the criminal justice system.
Directorate-General for Communication (2020), Eurobarometer: perceived independence of the national justice system in the EU among the general public.
Directorate-General for Communication (2020), Special Eurobarometer 502: corruption.
Državni svet (2019), Memorandum državnega sveta z dne 4. julija 2019.
Državni svet, Sodba z dne 28. maja 2020, Verska zborovanja, 247.674.
Državni svet, svetovalno mnenje 67.142/AV z dne 25. marca 2020.
Evropska komisija (2020), Pregled stanja na področju pravosodja v EU.
Flamski regulativni organ za medije (2019), flamsko poročilo o koncentraciji medijev
https://www.vlaamseregulatormedia.be/en/documents
.
Flamsko združenje novinarjev, Posebna telefonska številka za žrtve fizičnega in verbalnega nasilja nad novinarji
https://journalist.be/2019/03/vvj-richt-meldpunt-in-voor-agressie-tegen-journalisten
.
Francosko govoreče prvostopenjsko sodišče v Bruslju, sodba z dne 13. marca 2020.
GRECO (2019), Fifth Evaluation Round – Evaluation Report on Belgium on preventing corruption and promoting integrity in central Governments (top executive functions) and law enforcement agencies.
GRECO (2019), Fourth Evaluation Round – Second Interim Compliance Report on Belgium on corruption prevention in respect of members of Parliament, judges and prosecutors.
Kraljevi odlok z dne 22. maja 2019 o načrtu za izredne razmere in upravljanju v izrednih razmerah na občinski ravni in ravni pokrajin ter o vlogi županov in guvernerjev pokrajin v primeru kriznih dogodkov in situacij, ki zahtevajo usklajevanje ali upravljanje na nacionalni ravni.
Kraljevi odlok z dne 31. januarja 2003 o določitvi načrta za izredne razmere ob kriznih dogodkih in v situacijah, ki zahtevajo usklajevanje ali upravljanje na nacionalni ravni.
Ministrski odlok z dne 13. marca 2020 o razglasitvi zvezne faze v zvezi z usklajevanjem in upravljanjem krize zaradi koronavirusa COVID-19.
Novinarski svet za etiko, spletišče novinarskega sveta za etiko
https://www.lecdj.be/fr/
.
Novinarski svet, spletišče novinarskega sveta
https://www.rvdj.be/
.
OECD (2018), Phase 3 evaluation of Belgium: additional written report.
OECD (2019), Better Regulation Practices across the European Union.
Predsednica visokega sodnega sveta Vanessa de Francquen (2020), Pismo predsedniku poslanske zbornice o zakonu o raznih določbah o pravosodju v razmerah boja proti širjenju koronavirusa.
Sodba Sodišča z dne 12. decembra 2019, PPU ZB, C-627/19 PPU.
Svet ministrov (2006), Obvestilo o politiki za zvezno preventivno integriteto.
UN Office on Drugs and Crime (2016), Country review report of Belgium: review by Mexico and the Netherlands of the implementation by Belgium of articles 15-42 of chapter III. “Criminalization and law enforcement” and articles 44-50 of chapter IV. “International cooperation” of the United Nations Convention against Corruption for the review cycle 2010-2015.
Ustavno sodišče, kasacijsko sodišče in državni svet (2019), Skupni memorandum ustavnega sodišča, kasacijskega sodišča in državnega sveta
http://www.raadvanstate.be//?action=doc&doc=1095
.
Virtualni obisk Belgije v okviru poročila o pravni državi za leto 2020.
Visoki sodni svet (2019): Memorandum za boljše delovanje sodstva.
Vrhovni svet za avdiovizualne medije, Vodič za medije, podjetja, skupine in sektorje
https://www.csa.be/pluralisme/
.
Zakon z dne 27. marca 2020 o pooblastitvi kralja za sprejetje ukrepov za boj proti širjenju koronavirusa COVID-19 (II).
Zakon z dne 31. julija 2020, ki vsebuje različne nujne določbe na področju pravosodja.
Združenji francosko in nemško govorečih odvetnikov in sodnikov in druga podobna združenja (2020), Verjamem v vladavino prava!
Priloga II: Obisk Belgije
Službe komisije so maja in junija 2020 organizirale virtualne sestanke z naslednjimi deležniki:
·akademski strokovnjak
·centralni urad za boj proti korupciji
·kolegij sodišč
·državni svet
·flamski regulativni organ za medije
·visoki sodni svet
·visoki svet za avdiovizualne medije
·novinarski svet za etiko
·medijski svet nemško govoreči skupnosti
·ministrstvo za pravosodje
·tožilstvo
·služba upravnih sodišč
·Transparency International Belgium
* Komisija se je v številnih srečanjih, na katerih so bila obravnavana horizontalna vprašanja, sestala tudi z naslednjimi organizacijami:
·Amnesty International
·Civil Liberties Union for Europe
·Civil Society Europe
·Conference of European Churches
·EuroCommerce
·European Center for Not-for-Profit Law
·European Center for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev)
·European Civic Forum
·Free Press Unlimited
·Front Line Defenders
·ILGA-Europe
·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnic in pravnikov)
·International Federation for Human Rights (Mednarodna federacija za človekove pravice)
·International Press Institute
·Lifelong Learning Platform (Platforma za vseživljenjsko učenje)
·Open Society Justice Initiative / Open Society European Policy Institute
·Reporters without Borders (Novinarji brez meja)
·Transparency International EU