EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.9.2020

COM(2020) 593 final

2020/0265(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2020) 306 final} - {SWD(2020) 380 final} - {SWD(2020) 381 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Predlog je del svežnja o digitalnih financah, ki zajema ukrepe za nadaljnje omogočanje in podpiranje potenciala digitalnih financ, kar zadeva inovacije in konkurenco, ob hkratnem zmanjševanju tveganj. Oblikovan je v skladu s prednostnima nalogama Komisije, da se Evropo pripravi na digitalno dobo in zgradi gospodarstvo, ki bo pripravljeno na prihodnost in bo delovalo v dobrobit ljudi. Sveženj o digitalnih financah vključuje novo strategijo za digitalne finance v finančnem 1 sektorju EU, katere cilj je zagotoviti, da bo EU odprtih rok sprejela digitalno revolucijo in jo spodbujala z inovativnimi evropskimi podjetji na čelu, tako da bodo koristi digitalnih financ na voljo evropskim potrošnikom in podjetjem. V svežnju je tudi predlog pilotne ureditve o uporabi tehnologije razpršene evidence v tržnih infrastrukturah 2 , predlog za digitalno operativno odpornost 3 in predlog za pojasnitev ali spremembo nekaterih povezanih pravil EU o finančnih storitvah 4 .

Eno od opredeljenih prednostnih področij strategije je zagotoviti, da je regulativni okvir EU za finančne storitve prijazen inovacijam in ne ovira uporabe novih tehnologij. Ta predlog je skupaj s predlogom o pilotni ureditvi tehnologije razpršene evidence prvi konkretni ukrep na tem področju.

Kriptoimetja so ena najpomembnejših vrst uporabe tehnologije veriženja podatkovnih blokov na področju financ. Komisija od objave akcijskega načrta za finančno tehnologijo 5 marca 2018 preučuje priložnosti in izzive, ki jih prinašajo kriptoimetja. Po velikem povečanju tržne kapitalizacije kriptoimetij v letu 2017 je izvršni podpredsednik Dombrovskis decembra 2017 z dopisom pozval Evropski bančni organ (EBA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), naj ponovno opozorita vlagatelje. V akcijskem načrtu za finančno tehnologijo iz leta 2018 je Komisija pooblastila EBA in ESMA, naj ocenita uporabnost in primernost obstoječega regulativnega okvira EU za finančne storitve, kar zadeva kriptoimetja. V nasvetu 6 iz januarja 2019 je bilo navedeno, da bi lahko nekatera kriptoimetja sicer spadala na področje uporabe zakonodaje EU, vendar njena učinkovita uporaba v zvezi s temi sredstvi ni vedno enostavna. Poleg tega je bilo v nasvetu navedeno, da lahko določbe v obstoječi zakonodaji EU ovirajo uporabo tehnologije razpršene evidence. Hkrati sta EBA in ESMA poudarila, da z izjemo zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma večina kriptoimetij ne spada na področje uporabe zakonodaje EU o finančnih storitvah in zato zanje med drugim ne veljajo določbe o varstvu potrošnikov in vlagateljev ter celovitosti trga, čeprav kriptoimetja povzročajo takšna tveganja. Poleg tega so številne države članice nedavno sprejele zakonodajo o vprašanjih v zvezi s kriptoimetji, ki povzročajo razdrobljenost trga.

Nedavno se je pojavila razmeroma nova podskupina kriptoimetij, t. i. stabilnih kovancev, ki je pritegnila pozornost javnosti in regulatorjev po svetu. Čeprav je obseg trga kriptoimetij še vedno skromen in trenutno ne ogroža finančne stabilnosti 7 , se to lahko spremeni z uvedbo „globalnih stabilnih kovancev“, za katerih širše sprejetje se prizadeva z vključevanjem značilnosti, namenjenih stabilizaciji njihove vrednosti, in z izkoriščanjem mrežnih učinkov podjetij, ki ta sredstva oglašujejo 8 .

Glede na ta razvoj dogodkov in v okviru širše digitalne agende Komisije je predsednica Ursula von der Leyen poudarila potrebo po „skupnem pristopu z državami članicami glede kriptovalut, da bomo razumeli, kako čim bolje izkoristiti priložnosti, ki jih ustvarjajo, in obravnavali nova tveganja, ki jih lahko predstavljajo“ 9 . Komisija in Svet sta ob priznavanju tveganj, ki jih lahko predstavljajo, decembra 2019 tudi skupaj izjavila, da si „prizadevata za vzpostavitev okvira, ki bo izkoristil morebitne priložnosti, ki bi jih lahko ponujala kriptoimetja“. 10 Evropski parlament v zadnjem času pripravlja poročilo o digitalnih financah, ki se posebej osredotoča na kriptoimetja 11 .

Da bi se odzvali na vsa ta vprašanja in vzpostavili okvir EU, ki bi omogočal trge kriptoimetij in tokenizacijo tradicionalnih finančnih sredstev ter širšo uporabo DLT pri finančnih storitvah, bodo to uredbo spremljali drugi zakonodajni predlogi: Komisija predlaga tudi pojasnilo, da obstoječa opredelitev „finančnih instrumentov“, ki opredeljuje področje uporabe direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) 12 , vključuje finančne instrumente, ki temeljijo na tehnologiji razpršene evidence 13 , ter pilotno ureditev za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence za te instrumente 14 . Pilotna ureditev bo omogočila eksperimentiranje v varnem okolju in pokazala na morebitne potrebne nadaljnje spremembe.

Ta predlog zajema kriptoimetja, ki ne spadajo v okvir veljavne zakonodaje EU o finančnih storitvah, in e-denarne žetone ter ima štiri splošne in povezane cilje. Prvi cilj je pravna varnost. Za razvoj trgov kriptoimetij v EU je potreben trden pravni okvir, ki bo jasno opredelil regulativno obravnavo vseh kriptoimetij, ki niso zajeta v veljavni zakonodaji o finančnih storitvah. Drugi cilj je podpreti inovacije. Za spodbujanje razvoja kriptoimetij in širše uporabe tehnologije razpršene evidence je treba vzpostaviti varen in sorazmeren okvir, ki bo podpiral inovacije in pošteno konkurenco. Tretji cilj je zagotoviti ustrezno raven varstva potrošnikov in vlagateljev ter celovitost trga, saj so kriptoimetja, ki niso zajeta v veljavni zakonodaji o finančnih storitvah, povezana s številnimi enakimi tveganji kot bolje znani finančni instrumenti. Četrti cilj je zagotoviti finančno stabilnost. Kriptoimetja se nenehno razvijajo. Nekatera imajo precej omejen obseg in uporabo, medtem ko druga, kot je nastajajoča kategorija „stabilnih kovancev“, lahko postanejo splošno sprejeta in potencialno sistemske narave. Ta predlog vključuje zaščitne ukrepe za obravnavo morebitnih tveganj za finančno stabilnost in urejeno denarno politiko, ki bi lahko nastala zaradi „stabilnih kovancev“.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je del širšega okvira za kriptoimetja in tehnologijo razpršene evidence, saj ga spremljajo predlogi, ki zagotavljajo, da obstoječa zakonodaja ne ovira uvajanja novih tehnologij, hkrati pa še vedno izpolnjuje ustrezne regulativne cilje.

Predlog temelji na obsežnem in dolgotrajnem spremljanju trga in sodelovanju pri delu na področju mednarodne politike, na primer v forumih, kot so Odbor za finančno stabilnost, Projektna skupina za finančno ukrepanje in skupina G7.

Komisija je v okviru akcijskega načrta za finančno tehnologijo, sprejetega marca 2018 15 , pooblastila evropske nadzorne organe za pripravo nasvetov o uporabnosti in primernosti obstoječega regulativnega okvira EU za finančne storitve za kriptoimetja. V tem predlogu so upoštevani nasveti EBA in ESMA 16 .

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Kot je v svojih političnih usmeritvah 17 navedla predsednica Ursula von der Leyen in kot je navedeno v sporočilu „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ 18 , je za Evropo ključnega pomena, da v varnih in etičnih okvirih izkoristi priložnosti, ki jih nudi digitalna doba. Poleg tega je v poslanici izvršnemu podpredsedniku Dombrovskisu pozvala k oblikovanju skupnega pristopa z državami članicami glede kriptovalut, da bi Evropa lahko kar najbolje izkoristila priložnosti, ki jih ustvarjajo, in obvladovala nova tveganja, ki jih prinašajo s seboj 19 .

Ta predlog je tesno povezan s širšimi politikami Komisije o tehnologiji veriženja blokov, saj so kriptoimetja kot najpomembnejši način uporabe te tehnologije neločljivo povezana s spodbujanjem tehnologije veriženja podatkovnih blokov po vsej Evropi. Ta predlog podpira celosten pristop k verigam podatkovnih blokov in tehnologiji razpršene evidence, katerega cilj je umestiti Evropo na čelo uvajanja verig podatkovnih blokov in inovacij v zvezi z njimi. Politično delo na tem področju je vključevalo ustanovitev Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige ter evropskega partnerstva za blokovne verige, ki združuje vse države članice na politični ravni, ter javno-zasebna partnerstva, predvidena z Mednarodno združenje za zaupanja vredne rešitve, ki temeljijo na tehnologijah veriženja podatkovnih blokov 20 . 

Ta predlog je skladen tudi s politikami Unije, namenjenimi oblikovanju unije kapitalskih trgov. V prvi vrsti pomeni odgovor na končno poročilo foruma na visoki ravni, v katerem je bil poudarjen premalo izkoriščen potencial kriptoimetij, Komisija pa je bila pozvana, naj zagotovi pravno varnost in določi jasna pravila za uporabo kriptoimetij 21 . Ta predlog je skladen s strategijo za MSP, sprejeto 10. marca 2020, ki prav tako poudarja tehnologijo razpršene evidence in kriptoimetja kot inovacijo, ki lahko MSP omogoči neposredno sodelovanje z vlagatelji 22 .

Predlog je tudi popolnoma v skladu s priporočilom iz strategije za varnostno unijo glede razvoja zakonodajnega okvira za kriptoimetja zaradi vse večjega učinka teh novih tehnologij na način izdaje, izmenjave, delitve in dostopa do finančnih sredstev 23 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 114 PDEU, ki evropskim institucijam podeljuje pristojnost, da določijo ustrezne določbe za približevanje zakonodaj držav članic, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Cilj predloga je odpraviti ovire za vzpostavitev notranjega trga za finančne storitve in izboljšati njegovo delovanje z zagotovitvijo popolne uskladitve veljavnih pravil.

Izdajatelji kriptoimetij in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji trenutno zaradi pomanjkanja pravne varnosti glede regulativne obravnave kriptoimetij ter odsotnosti namenske in usklajene regulativne in nadzorne ureditve na ravni EU ne morejo v celoti izkoristiti prednosti notranjega trga. Nekaj držav članic je sicer že uvedlo prilagojeno ureditev, ki zajema nekatere ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji ali dele njihovih dejavnosti, vendar v večini držav članic ti delujejo zunaj kakršne koli regulativne ureditve. Poleg tega vse več držav članic razmišlja o prilagojenih nacionalnih okvirih, namenjenih posebnemu urejanju kriptoimetij in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji.

Različni okviri, pravila in razlage kriptoimetij in storitev v zvezi s kriptoimetji po Uniji ovirajo zmožnost ponudnikov storitev, da bi razširili svojo dejavnost na ravni EU. To pomeni, da se morajo ponudniki storitev teh, že samih po sebi čezmejnih proizvodov in storitev seznaniti z zakonodajo več držav članic, pridobiti več nacionalnih dovoljenj ali registracij ter spoštovati pogosto različne nacionalne zakone, kar pomeni, da morajo včasih prilagajati svoj poslovni model po vsej Uniji. To povzroča visoke stroške, pravno zapletenost in negotovost za ponudnike storitev, ki delujejo na področju kriptoimetij, kar omejuje razvoj in povečanje obsega dejavnosti v zvezi s kriptoimetji v Uniji. Poleg tega odsotnost veljavnih ureditev za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji v številnih državah članicah omejuje razpoložljivost financiranja in včasih celo širši dostop do potrebnih finančnih storitev, kot so bančne storitve, in sicer zaradi regulativne negotovosti, povezane s kriptoimetji in s tem s tudi ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji.

Te razlike ustvarjajo tudi neenake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji glede na njihovo lokacijo, kar ustvarja dodatne ovire za nemoteno delovanje notranjega trga. To prispeva k pomanjkanju pravne varnosti, ki skupaj z odsotnostjo skupnega okvira EU potrošnike in vlagatelje izpostavlja velikim tveganjem.

Z uvedbo skupnega okvira EU se lahko določijo enotni pogoji poslovanja za podjetja v EU, s čimer se premostijo razlike v nacionalnih okvirih, ki povzročajo razdrobljenost trga, ter zmanjšajo zapletenost in stroški za podjetja, ki delujejo na tem področju. Hkrati bo podjetjem omogočil neoviran dostop do notranjega trga in pravno varnost, ki je potrebna za spodbujanje inovacij na trgu kriptoimetij. Poleg tega bo okvir poskrbel za celovitost trga ter potrošnikom in vlagateljem zagotovil ustrezno raven zaščite in jasno razumevanje njihovih pravic, pa tudi finančno stabilnost.

•Subsidiarnost 

Različni pristopi držav članic otežujejo čezmejno opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji. Širjenje različnih nacionalnih pristopov pomeni tudi tveganje za enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu v smislu varstva potrošnikov in vlagateljev, celovitosti trga in konkurence. Poleg tega so nekatera tveganja sicer manjša v državah članicah, ki so uvedle prilagojene ureditve za kriptoimetja, vendar potrošniki, vlagatelji in udeleženci na trgu v drugih državah članicah ostajajo nezaščiteni pred nekaterimi najpomembnejšimi tveganji, povezanimi s kriptoimetji (kot so goljufije, kibernetski napadi, tržna manipulacija).

Ukrepanje na ravni EU, kot je ta predlog uredbe, bi ustvarilo okolje, v katerem bi se lahko razvil večji čezmejni trg za kriptoimetja in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, tako da bi se v celoti izkoristile prednosti notranjega trga. Okvir EU bi znatno zmanjšal zapletenost, pa tudi finančno in upravno breme za vse deležnike, kot so ponudniki storitev, izdajatelji, potrošniki in vlagatelji. Uskladitev operativnih zahtev za ponudnike storitev in zahtev po razkritju za izdajatelje bi lahko prinesla tudi jasne koristi v smislu zaščite potrošnikov in vlagateljev ter finančne stabilnosti.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi EU vsebinsko in formalno ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Predlagana pravila ne bodo presegla tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev predloga. Zajemala bodo le vidike, ki jih države članice ne morejo doseči same ter pri katerih so upravno breme in stroški sorazmerni s posebnimi in splošnimi cilji, ki jih je treba doseči.

Predlagana uredba bo načrtno zagotovila sorazmernost, pri čemer bo jasno razlikovala med posameznimi vrstami storitev in dejavnosti glede na povezana tveganja, tako da bo vsakokratno upravno breme sorazmerno s povezanimi tveganji. Zlasti so zahteve iz te uredbe sorazmerne z omejenimi povezanimi tveganji glede na doslej razmeroma majhen trg. Hkrati predlog uvaja strožje zahteve za „stabilne kovance“, za katere je bolj verjetno, da bodo hitro rasli, kar bi lahko povzročilo višje stopnje tveganja za vlagatelje, nasprotne stranke in finančni sistem.

•Izbira instrumenta

Člen 114 PDEU omogoča sprejetje aktov v obliki uredb ali direktiv. Za ta predlog je bila izbrana uredba, da se določi enoten sklop pravil, ki se začnejo takoj uporabljati na celotnem enotnem trgu.

Predlagana uredba določa usklajene zahteve za izdajatelje, ki želijo ponujati svoja kriptoimetja po vsej Uniji, in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, ki želijo zaprositi za dovoljenje za opravljanje svojih storitev na enotnem trgu. Za te izdajatelje in ponudnike storitev ne smejo veljati posebni nacionalni predpisi, zato je uredba v tem primeru ustreznejša od direktive.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

i)Komisija je izvedla namensko odprto javno posvetovanje (19. december 2019 – 19. marec 2020) 24 ;

ii)Komisija se je posvetovala z javnostjo o začetni oceni učinka (19. december 2019 – 16. januar 2020) 25 ;

iii)službe Komisije so se dvakrat posvetovale s strokovnjaki držav članic v strokovni skupini za bančništvo, plačila in zavarovanje (18. maja 2020 in 16. julija 2020) 26 ;

iv)službe Komisije so organizirale namenski spletni seminar o okviru EU za kriptoimetja, in sicer kot del javnih predstavitev in razprav za pripravo strategije za digitalne finance v letu 2020 (19. maja 2020).

Namen javnega posvetovanja je bil obvestiti Komisijo o razvoju potencialnega okvira EU za kriptoimetja. Vključevalo je vprašanja o kriptoimetjih, ki niso zajeta v obstoječi zakonodaji EU o finančnih storitvah, kriptoimetjih, ki jih zajema obstoječa zakonodaja EU o finančnih storitvah (ki se npr. štejejo kot prenosljivi vrednostni papirji ali elektronski denar), posebna vprašanja o tako imenovanih „stabilnih kovancih“ ter splošna vprašanja o uporabi DLT v finančnih storitvah.

Večina sodelujočih je poudarila, da bi bila uvedba prilagojene ureditve za kriptoimetja, ki trenutno niso zajeta v zakonodaji EU o finančnih storitvah, vključno z nereguliranimi „stabilnimi kovanci“, koristna za vzpostavitev vzdržnega ekosistema kriptoimetij v EU. Večina sodelujočih je potrdila, da obstaja potreba po pravni varnosti in uskladitvi nacionalnih zakonodaj. Številne zainteresirane strani so podprle večino ponazorjenih zahtev, ki bi se lahko uvedle za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji.

Predstavniki držav članic v strokovni skupini za bančništvo, plačila in zavarovanje so izrazili splošno podporo izbranemu pristopu, da se oblikuje ustrezen prilagojen regulativni okvir za neregulirana kriptoimetja. Poudarili so, da je treba preprečiti regulativno arbitražo in izogibanje pravilom s strani izdajateljev kriptoimetij ter zagotoviti, da so vsa relevantna pravila obstoječe zakonodaje o plačilih in e-denarju prisotna tudi v prilagojeni ureditvi za tako imenovane „stabilne kovance“. Omenjena je bila tudi potreba po zagotovitvi pravice do unovčenja „stabilnih kovancev“, medtem ko je bilo mnenje o najprimernejši rešitvi glede nadzora deljeno.

Kot del vrste javnih predstavitev in razprav je Komisija gostila tudi spletni seminar, namenjen posebej kriptoimetjem. Udeležili so se ga številni deležniki iz industrije in javni organi, ki so podali dodatne informacije iz svojega sektorja, kar zadeva interakcijo z zakonodajo o finančnih storitvah.

Predlog upošteva tudi povratne informacije, prejete na srečanjih z zainteresiranimi stranmi ter organi EU. Večina zainteresiranih strani, vključno s ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji je na splošno izrazila podporo in ponovno poudarila, da si sektor zelo prizadeva za pravno varnost, da bi se lahko še naprej razvijal.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija se je pri pripravi tega predloga oprla na kvalitativne in kvantitativne dokaze, zbrane iz priznanih virov, vključno z dvema poročiloma EBA in ESMA. Poleg tega je uporabila javno dostopna poročila nadzornih organov, mednarodnih organov za določanje standardov in vodilnih raziskovalnih inštitutov ter kvantitativne in kvalitativne prispevke opredeljenih zainteresiranih strani v globalnem finančnem sektorju.

•Ocena učinka

Temu predlogu je priložena ocena učinka, predložena Odboru za regulativni nadzor 29. aprila 2020 in odobrena 29. maja 2020 27 . Odbor za regulativni nadzor je priporočil izboljšave na nekaterih področjih, da bi: (i) pobudo umestili v okvir tekočih regulativnih prizadevanj EU in mednarodnih regulativnih prizadevanj; (ii) bolje pojasnili, kako bo pobuda zmanjšala tveganja goljufij, vdorov in zlorab trga, ter pojasnili skladnost s prihodnjo revizijo zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in (iii) bolje utemeljili pomisleke glede finančne stabilnosti, kar zadeva „stabilne kovance“, in pojasnili, kako bodo nadzorni organi zagotavljali varstvo vlagateljev in potrošnikov. Ocena učinka je bila ustrezno spremenjena, pri čemer so bile upoštevane tudi podrobnejše pripombe Odbora za regulativni nadzor.

Prvič, Komisija je preučila dve možnosti politike za razvoj okvira kriptoimetij za kriptoimetja, ki nista zajeta v veljavni zakonodaji EU o finančnih storitvah (razen „stabilnih kovancev“, za katere je bil proučen drugačen sklop možnosti – glej spodaj):

·Možnost 1 – ureditev z „možnostjo vključitve“ za neregulirana kriptoimetja

V okviru možnosti 1 bi izdajatelji in ponudniki storitev, ki se odločijo za vključitev v ureditev EU, lahko uporabili dovoljenje EU za čezmejno opravljanje dejavnosti za razširitev svojih dejavnosti prek meja. Ponudniki storitev, ki se ne bi odločili za vključitev, bi ostali neregulirani ali pa bi zanje veljale posebne nacionalne ureditve, ne da bi jim bilo izdano dovoljenje EU za čezmejno opravljanje dejavnosti.

·Možnost 2 – Popolna uskladitev

V okviru možnosti 2 bi za vse izdajatelje (razen tistih s ponudbami majhne vrednosti) in ponudnike storitev veljala zakonodaja EU in bi vsi uporabljali dovoljenje EU za čezmejno opravljanje dejavnosti. Nacionalne prilagojene ureditve za kriptoimetja se ne bi več uporabljale.

Medtem ko bi bila možnost 1 lahko manj obremenjujoča za male izdajatelje in ponudnike storitev, ki se lahko odločijo, da se ne bodo vključili, bi možnost 2 zagotovila višjo raven pravne varnosti, zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti ter zmanjšala razdrobljenost trga na enotnem trgu. Popolna uskladitev pomeni skladnejši pristop v primerjavi z ureditvijo z možnostjo vključitve. Prednost je zato imela možnost 2.

Komisija je ocenila tudi posebne možnosti za t. i. „stabilne kovance“, da bi se tudi ti šteli za kriptoimetja, ki niso zajeta v veljavni zakonodaji EU o finančnih storitvah:

·Možnost 1 – prilagojena zakonodajna ureditev za obvladovanje tveganj, ki jih prinašajo „stabilni kovanci“ in „globalni stabilni kovanci“

Ob uporabi doslednega pristopa, ki temelji na tveganju, in na podlagi priporočil, ki jih na primer oblikuje Odbor za finančno stabilnost, bi ta možnost obravnavala ranljivosti za finančno stabilnost, ki jih prinašajo stabilni kovanci, hkrati pa omogočila razvoj različnih vrst poslovnih modelov za „stabilne kovance“. Ti bi vključevali posebne zahteve po razkritju za izdajatelje „stabilnih kovancev“ in zahteve v zvezi z rezervami, s katerimi so kriti „stabilni kovanci“.

·Možnost 2 – ureditev „stabilnih kovancev“ v skladu z direktivo o elektronskem denarju

„Stabilni kovanci“, katerih vrednost je krita z eno samo valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo, so blizu opredelitvi e-denarja iz direktive o elektronskem denarju. Cilj številnih „stabilnih kovancev“ je ustvariti „plačilno sredstvo“, nekateri „stabilni kovanci“ pa bi ob kritju rezerve sredstev lahko postali verodostojno menjalno sredstvo in hranilci vrednosti. Glede tega imajo morda „stabilni kovanci“ skupne značilnosti z e-denarjem. Vendar bi ta možnost zahtevala, da izdajatelji „stabilnega kovanca“ ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo, ki morda ne ustreza temu namenu. Čeprav bi lahko direktiva o elektronskem denarju in s tem tudi direktiva o plačilnih storitvah zajemala nekatere ponudnike storitev v zvezi s „stabilnimi kovanci“, morda ne bi ustrezno ublažila najpomembnejših tveganj za varstvo potrošnikov, na primer tistih, ki jih prinašajo ponudniki denarnic. Poleg tega direktiva o elektronskem denarju ne vsebuje posebnih določb za sistemski subjekt, kar bi „globalni stabilni kovanci“ lahko postali.

·Možnost 3 – ukrepi za omejitev uporabe „stabilnih kovancev“ v EU

Možnost 3 bi bila omejitev izdajanja „stabilnih kovancev“ in zagotavljanja storitev v zvezi s to vrsto kriptoimetij. Ta pristop bi lahko bil upravičen, saj bi tveganja, ki jih prinašajo „stabilni kovanci“, zlasti tista, ki bi lahko dosegla globalni obseg (vključno s tveganji za finančno stabilnost, denarno politiko in monetarno suverenost), presegala koristi za potrošnike EU v smislu hitrih, poceni, učinkovitih in vključujočih plačilnih sredstev. Vendar možnost 3 ne bi povzročila le stroškov za „stabilne kovance“, ki se že uporabljajo, temveč bi tudi preprečila izkoriščanje kakršnih koli koristi, povezanih s to novo vrsto kriptoimetij. Možnost 3 ne bi bila skladna s cilji, določenimi na ravni EU za spodbujanje inovacij v finančnem sektorju. Poleg tega možnost 3 ne bi obravnavala nekaterih tveganj za finančno stabilnost, če bi potrošniki v EU široko uporabljali „stabilne kovance“, izdane v tretjih državah.

Komisija je menila, da je za „stabilne kovance“ najprimernejša možnost 1 v kombinaciji z možnostjo 2, da se prepreči regulativna arbitraža med „stabilnimi kovanci“, ki jih ni mogoče razlikovati od e-denarja, in obravnavo e-denarja, izdanega na podlagi razpršene evidence. Skupaj z možnostjo 2 (popolna uskladitev, kot je opisano zgoraj) za druge vrste kriptoimetij, ki niso zajete v veljavni zakonodaji EU o finančnih storitvah, bi to ustvarilo celovit in celosten okvir EU za „stabilne kovance“, ki bi lahko ublažil tveganja, ki jih je opredelil Odbor za finančno stabilnost 28 , zlasti tveganja za finančno stabilnost. Struktura „stabilnih kovancev“ je zapletena in zajema številne soodvisne funkcije in pravne subjekte. Regulativni pristop iz možnosti 1 (v kombinaciji z možnostjo 2 za doslej neregulirana kriptoimetja) bi zajemal različne funkcije, ki so običajno prisotne v strukturah „stabilnih kovancev“ (funkcija organa upravljanja, upravljanja premoženja, plačevanja in vmesnika za stranke), ter bi zajemal tudi tiste interakcije med subjekti, ki lahko povečajo tveganje za finančno stabilnost.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ta uredba izdajateljem kriptoimetij nalaga obveznost objave informativnega dokumenta (t. i. bele knjige) z obveznimi zahtevami po razkritju. Da bi preprečili nastanek upravnega bremena, bodo mala in srednja podjetja (MSP) izvzeta iz objave takšnega informativnega dokumenta, če je celotna vrednost ponudbe kriptoimetij v obdobju 12 mesecev nižja od 1 000 000 EUR. Izdajateljem „stabilnih kovancev“ ne bo treba pridobiti dovoljenja nacionalnega pristojnega organa, če je neporavnani znesek „stabilnih kovancev“ nižji od 5 000 000 EUR. Poleg tega so zahteve, naložene ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji, sorazmerne s tveganji, ki jih prinašajo ponujene storitve.

•Temeljne pravice

EU je zavezana visokim standardom varstva temeljnih pravic in je podpisnica številnih konvencij o človekovih pravicah. V tem okviru predlog verjetno ne bo neposredno vplival na te pravice, kot so navedene v glavnih konvencijah ZN o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je sestavni del Pogodb EU, ter Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ima posledice v smislu stroškov in upravnega bremena za pristojne nacionalne organe, EBA in ESMA. Obseg in porazdelitev teh stroškov bosta odvisna od točnih zahtev, ki bodo naložene izdajateljem kriptoimetij in ponudnikom storitev v zvezi z njimi, ter od povezanih nalog nadzora in spremljanja.

Ocenjeni stroški nadzora za vsako državo članico (vključno z osebjem, usposabljanjem, infrastrukturo IT in namenskimi preiskovalnimi orodji) znašajo od 350 000 EUR do 500 000 EUR na leto, enkratni stroški pa so ocenjeni na 140 000 EUR. Vendar bi se to delno izravnalo z nadomestili za nadzor, ki bi jih pristojni nacionalni organi zaračunali ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji in izdajateljem kriptoimetij.

Organ EBA bo za prevzem nadzora nad izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov sčasoma potreboval 18 zaposlenih s polnim delovnim časom (EPDČ). Poleg tega bo imel EBA dodatne stroške IT, stroške službenih potovanj za inšpekcijske preglede na kraju samem in stroške prevajanja. Vendar bi se vsi ti stroški v celoti krili z nadomestili, zaračunanimi izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov.

Ocenjeni stroški ESMA za vzpostavitev registra vseh ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji in njegovega vzdrževanja na podlagi informacij, prejetih od pristojnih nacionalnih organov in organa EBA, se krijejo iz njegovega operativnega proračuna.

Finančni in proračunski učinki tega predloga so podrobno pojasnjeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Namen tega predloga je zagotoviti pravno varnost za kriptoimetja, ki niso zajeta v veljavni zakonodaji EU o finančnih storitvah, in vzpostaviti enotna pravila za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji in izdajatelje kriptoimetij na ravni EU. Predlagana uredba bo nadomestila obstoječe nacionalne okvire za kriptoimetja, ki niso zajeta v veljavni zakonodaji EU o finančnih storitvah, in določila posebna pravila za t. i. „stabilne kovance“, tudi kadar gre pri teh za e-denar. Predlagana uredba je razdeljena na devet naslovov.

Naslov I določa predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov. V členu 1 je določeno, da se Uredba uporablja za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji in izdajatelje kriptoimetij, ter določa enotne zahteve glede preglednosti in razkritja v zvezi z izdajanjem, delovanjem, organizacijo in upravljanjem ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji ter določa pravila in ukrepe za varstvo potrošnikov, da se prepreči zlorabo trga. V členu 2 je področje uporabe Uredbe omejeno na kriptoimetja, ki se v skladu z zakonodajo EU o finančnih storitvah ne štejejo za finančne instrumente, vloge ali strukturirane vloge. V členu 3 so določeni izrazi in opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za namene te uredbe, vključno s „kriptoimetjem“, „izdajateljem kriptoimetij“, „žetonom, vezanim na sredstva“ (pogosto opisanim kot „stabilni kovanec“), „e-denarnim žetonom“ (pogosto opisanim kot „stabilni kovanec“), „ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji“, „uporabniškim žetonom“ in drugimi. V členu 3 so opredeljene tudi različne storitve v zvezi s kriptoimetji. Pomembno je, da Komisija lahko sprejme delegirane akte, s katerimi določi nekatere tehnične elemente opredelitev, da se upoštevata razvoj trga in tehnološki razvoj.

Naslov II ureja javne ponudbe in trženje kriptoimetij, razen žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov. V njem je navedeno, da je izdajatelj upravičen, da taka kriptoimetja javno ponudi v Uniji ali zaprosi za uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje, če izpolnjuje zahteve iz člena 4, kot sta obveznost, da je izdajatelj pravna oseba, in obveznost, da pripravi belo knjigo o kriptoimetju v skladu s členom 5 (s Prilogo I), o taki beli knjigi uradno obvesti pristojne organe (člen 7) in jo objavi (člen 8). Po objavi bele knjige o kriptoimetju lahko izdajatelj kriptoimetij ponudi svoja kriptoimetja v EU ali zaprosi za uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje (člen 10). Člen 4 vključuje tudi nekatera izvzetja iz obveznosti objave bele knjige, vključno z manjšimi ponudbami kriptoimetij (v vrednosti manj kot milijon EUR v dvanajstmesečnem obdobju) in ponudbami, namenjenimi dobro poučenim vlagateljem, kot so opredeljeni v uredbi o prospektu (Uredba (EU) 2017/1129). V členu 5 in Prilogi I predloga so določene zahteve po informacijah, kar zadeva belo knjigo o kriptoimetju, ki spremlja javno ponudbo kriptoimetij ali sprejem kriptoimetij na platformo za trgovanje s kriptoimetji, medtem ko so v členu 6 določene nekatere zahteve v zvezi s trženjskim gradivom, ki ga pripravijo izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni. Za belo knjigo o kriptoimetju ne velja obveznost postopka predhodne odobritve s strani nacionalnih pristojnih organov (člen 7). O njej se uradno obvesti nacionalne pristojne organe, skupaj zlasti z oceno, ali je zadevno kriptoimetje finančni instrument v skladu z direktivo o trgih finančnih instrumentov (Direktiva 2014/65/EU). Po uradnem obvestilu o beli knjigi o kriptoimetju bodo lahko pristojni organi začasno ustavili ali prepovedali ponudbo, zahtevali vključitev dodatnih informacij v belo knjigo o kriptoimetju ali javno objavili dejstvo, da izdajatelj ne ravna v skladu z Uredbo (člen 7). Naslov II vključuje tudi posebne določbe o časovno omejenih ponudbah kriptoimetij (člen 9), spremembah prvotne bele knjige o kriptoimetju (člen 11), pravici do odstopa od pogodbe, podeljeni pridobiteljem kriptoimetij (člen 12), obveznostih, ki veljajo za vse izdajatelje kriptoimetij (člen 13), in odgovornosti izdajateljev, kar zadeva belo knjigo o kriptoimetju (člen 14).

V poglavju 1 naslova III sta opisana postopek za izdajo dovoljenja izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, in odobritev njihove bele knjige o kriptoimetju s strani nacionalnih pristojnih organov (členi 16 do 19 ter prilogi I in II). Za pridobitev dovoljenja za poslovanje v Uniji morajo biti izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, registrirani v obliki pravne osebe s sedežem v EU (člen 15). V členu 15 je navedeno tudi, da v Uniji ni mogoče javno ponuditi žetonov, vezanih na sredstva, ali jih uvrstiti v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, če izdajatelj nima dovoljenja v Uniji in ne objavi bele knjige o kriptoimetju, ki jo je odobril njegov pristojni organ. Člen 15 vključuje tudi izjeme za žetone, vezane na sredstva, majhnega obsega in za žetone, vezane na sredstva, ki se tržijo in distribuirajo izključno dobro poučenim vlagateljem in jih lahko posedujejo le ti. Odvzem dovoljenja je podrobno opisan v členu 20, v členu 21 pa je določen postopek za spremembo bele knjige o kriptoimetju.

V Poglavju 2 naslova III so določene obveznosti izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva. Določeno je, da morajo ravnati pošteno, pravično in strokovno (člen 23). V njem so določena pravila za objavo bele knjige o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočil (člen 24) ter zahteve, kar zadeva ta sporočila (člen 25). Poleg tega za izdajatelje velja obveznost stalnega obveščanja (člen 26) in morajo vzpostaviti postopek za obravnavo pritožb (člen 27).

Izpolnjevati morajo tudi druge zahteve, kot so pravila o nasprotjih interesov (člen 28), uradno obvestilo o spremembah upravljalnega organa pristojnemu organu (člen 29), ureditve upravljanja (člen 30), kapital (člen 31), pravila o rezervni sredstev, s katerimi so kriti žetoni, vezani na sredstva (člen 32), in zahteve glede skrbništva rezervnih sredstev (člen 33). V členu 34 je pojasnjeno, da lahko izdajatelj rezervna sredstva vlaga samo v varna sredstva z nizkim tveganjem. V členu 35 je določeno tudi, da morajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, razkriti pravice, povezane z žetoni, vezanimi na sredstva, vključno z vsemi morebitnimi neposrednimi terjatvami do izdajatelja ali do rezerve sredstev. Če izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, neposrednih pravic do unovčenja ali terjatev do izdajatelja ali rezervnih sredstev ne nudi vsem imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, so v členu 35 imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, zagotovljene minimalne pravice. S členom 36 se izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, in ponudnikom storite v zvezi s kriptoimetji preprečuje, da bi imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, dajali kakršne koli obresti.

V poglavju 4 naslova III so določena pravila za pridobitev izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, pri čemer je v členu 37 podrobno opredeljena ocena nameravane pridobitve, v členu 38 pa vsebina take ocene.

V členu 39 poglavja 5 naslova III so določena merila, ki jih EBA uporabi pri ugotavljanju, ali je žeton, vezan na sredstva, pomemben. Ta merila so: velikost kroga strank promotorjev žetonov, vezanih na sredstva, vrednost izdanih žetonov, vezanih na sredstva, ali njihova tržna kapitalizacija, število in vrednost poslov, velikost rezerve sredstev, pomen čezmejnih dejavnosti izdajatelja žetonov in medsebojna povezanost s finančnim sistemom. V členu 39 je vključeno tudi pooblastilo Komisiji, da sprejme delegirani akt, s katerim podrobneje določi okoliščine in pragove, da se izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, šteje za pomembnega. Člen 39 vključuje nekatere minimalne pragove, ki jih mora delegirani akt v vsakem primeru upoštevati. V členu 40 je podrobno določena možnost, da izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, takrat, ko zaprosi za dovoljenje, te žetone na lastno pobudo razvrsti kot pomembne. V členu 41 so navedene dodatne obveznosti, ki veljajo za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, kot so dodatne kapitalske zahteve, politika za upravljanje likvidnosti in interoperabilnost.

V členu 42 poglavja 6 naslova III je določeno, da mora imeti izdajatelj vzpostavljen postopek za urejeno prenehanje dejavnosti.

V poglavju 1 naslova IV je opisan postopek za izdajo dovoljenja za izdajatelja e-denarnih žetonov. V členu 43 je opisano, da v Uniji e-denarni žetoni ne smejo javno ponuditi ali uvrstiti v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, razen če je izdajatelj pridobil dovoljenje kot kreditna institucija ali kot „institucija za izdajo elektronskega denarja“ v smislu člena 2(1) Direktive 2009/110/ES. V členu 43 je navedeno tudi, da se za namene Direktive 2009/110/ES „e-denarni žeton“ šteje za elektronski denar.

V členu 44 je opisano, kako se imetnikom e-denarnih žetonov zagotovi terjatev do izdajatelja: e-denarni žetoni se izdajo po nominalni vrednosti in ob prejemu denarnih sredstev, na zahtevo imetnika e-denarnih žetonov pa jih morajo izdajatelji kadar koli unovčiti po nominalni vrednosti. S členom 45 se izdajateljem e-denarnih žetonov in ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji preprečuje, da bi imetnikom e-denarnih žetonov dajali kakršne koli obresti. V členu 46 in Prilogi III so določene zahteve za belo knjigo o kriptoimetju, ki spremlja izdajo e-denarnih žetonov, na primer: opis izdajatelja, podroben opis izdajateljevega projekta, navedba, ali gre za javno ponudbo e-denarnih žetonov ali njihovo uvrstitev na platformo za trgovanje, ter informacije o tveganjih, povezanih z izdajateljem elektronskega denarja, e-denarnimi žetoni in izvajanjem morebitnega projekta. Člen 47 vključuje določbo o odgovornosti na podlagi bele knjige o kriptoimetju, kar zadeva e-denarne žetone. V členu 48 so določene zahteve za morebitna tržna sporočila, pripravljena v zvezi s ponudbo e-denarnih žetonov, člen 49 pa določa, da se vsa denarna sredstva, ki jih izdajatelj prejme v zameno za e-denarne žetone, naložijo v sredstva, denominirana v valuti, ki je enaka valuti, na katero je vezan e-denarni žeton.

V členu 50 poglavja 2 naslova IV je določeno, da EBA e-denarne žetone razvrsti kot pomembne na podlagi meril iz člena 39. V členu 51 je podrobno določena možnost, da izdajatelj e-denarnih žetonov takrat, ko zaprosi za dovoljenje, te žetone na lastno pobudo razvrsti kot pomembne. Člen 52 vsebuje dodatne obveznosti, ki veljajo za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov. Izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov morajo uporabiti člen 33 o skrbništvu rezervnih sredstev in člen 34 o vlaganju teh sredstev namesto člena 7 Direktive 2009/110/ES, člen 41(1), (2) in (3) o prejemkih, interoperabilnosti in upravljanju likvidnosti, člen 41(4) namesto člena 5 Direktive 2009/110/ES in člen 42 o urejenem prenehanju dejavnosti.

Naslov V vsebuje določbe o pogojih za izdajo dovoljenja in pogojih poslovanja za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji. V Poglavju 1 so opredeljene določbe o dovoljenju (člen 53), podrobni vsebini take vloge (člen 54), oceni vloge (člen 55) in pravicah, podeljenih pristojnim organom za odvzem dovoljenja (člen 56). Poglavje vključuje tudi pooblastilo ESMA za vzpostavitev registra vseh ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji (člen 57), ki bo vključeval tudi informacije o belih knjigah o kriptoimetjih, o katerih uradno obvestijo pristojni organi. Za čezmejno opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji so v členu 58 določeni podrobnosti in način sporočanja informacij o čezmejnih dejavnostih v zvezi s kriptoimetji s strani pristojnega organa matične države članice pristojnemu organu države članice gostiteljice.

V Poglavju 2 so določene zahteve za vse ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, kot so obveznost poštenega, pravičnega in strokovnega ravnanja (člen 59), bonitetna varovala (člen 60 in Priloga IV), organizacijske zahteve (člen 61), pravila o skrbništvu kriptoimetij in denarnih sredstev strank (člen 63), obveznost vzpostavitve postopka za obravnavo pritožb (člen 64), pravila o nasprotju interesov (člen 65) in pravila o zunanjem izvajanju (66). V Poglavju 3 naslova V so določene zahteve za posamične storitve: skrbništvo kriptoimetij (člen 67), upravljanje platform za trgovanje s kriptoimetji (člen 68), menjavo kriptoimetij za fiat valuto ali druga kriptoimetja (člen 69), izvrševanje naročil (člen 70), posredovanje pri izdaji kriptoimetij (člen 71), sprejemanje in posredovanje naročil v imenu tretjih oseb (člen 72) ter svetovanje o kriptoimetjih (člen 73). V Poglavju 4 so določena pravila za pridobitev ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji.

V Naslovu VI so določene prepovedi in zahteve za preprečevanje zlorabe trga, ki vključuje kriptoimetja. V členu 76 je opredeljeno področje uporabe pravil o zlorabi trga. V členu 77 je opredeljen pojem notranjih informacij in navedeno, da izdajatelj, katerega kriptoimetja so uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, razkrije notranje informacije. Druge določbe naslova prepovedujejo trgovanje z notranjimi informacijami (člen 78), protipravno razkritje notranjih informacij (člen 79) in tržno manipulacijo (člen 80).

Naslov VII vsebuje podrobnosti o pooblastilih nacionalnih pristojnih organov, EBA in ESMA. S Poglavjem 1 naslova VII se državam članicam nalaga obveznost, da za namene te uredbe imenujejo enega ali več pristojnih organov, vključno z enim pristojnim organom, ki se določi kot enotna kontaktna točka (člen 81). Poglavje 1 vsebuje tudi podrobne določbe o pooblastilih nacionalnih pristojnih organov (člen 82), sodelovanju med pristojnimi organi (člen 83), z EBA in ESMA (člen 84) ali z drugimi organi (člen 85). Prav tako zajema podrobno določene dolžnosti držav članic glede uradnega obveščanja (člen 86), pravil o poslovni skrivnosti (člen 87), varstva podatkov (člen 88) in o previdnostnih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo nacionalni pristojni organi držav članic gostiteljic (člen 89). V členu 90 so določena pravila o sodelovanju s tretjimi državami, v členu 91 pa je opredeljena obravnava pritožb s strani pristojnih organov.

Poglavje 2 naslova VII zajema upravne sankcije in ukrepe, ki jih lahko naložijo pristojni organi (člen 92), izvajanje njihovih nadzorniških pooblastil in pooblastil za naložitev kazni (člen 93), pravico do pritožbe (člen 94), objavo odločitev (člen 95), poročanje o kaznih organoma EBA in ESMA (člen 96) ter poročanje o kršitvah in zaščiti prijaviteljev takih kršitev (člen 97).

Poglavje 3 naslova VII vsebuje podrobne določbe o pooblastilih in pristojnostih EBA v zvezi z nadzorom izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov, vključno z nadzornimi odgovornostmi (člen 98), medtem ko so pravila o kolegijih nadzornikov za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, navedena v členu 99. Kolegij med drugim sestavljajo pristojni organ matične države članice, v kateri je izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, pridobil dovoljenje, EBA, ESMA, pristojni organi, ki nadzorujejo najpomembnejše platforme za trgovanje s kriptoimetji, skrbnike, kreditne institucije itd., ki opravljajo storitve v zvezi s pomembnim žetonom, vezanim na sredstva, in ECB. Če ima izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, sedež v državi članici, katere valuta ni euro, ali če je valuta, ki ni euro, vključena v rezervna sredstva, je v kolegiju tudi nacionalna centralna banka te države članice. Pristojni organi, ki niso člani kolegija, lahko od kolegija zahtevajo vsakršne informacije, ki so pomembne za opravljanje njihovih nadzorniških dolžnosti. V členu 99 je opisano tudi, da mora EBA v sodelovanju z ESMA in Evropskim sistemom centralnih bank pripraviti osnutke regulativnih standardov, ki določajo najpomembnejše platforme za trgovanje in skrbnike ter podrobnosti o praktični ureditvi delovanja kolegija.

V členu 100 je pooblastilo za izdajanje nezavezujočih mnenj preneseno na kolegij. Ta mnenja se lahko nanašajo na zahtevo, da mora izdajatelj imeti višji znesek kapitala, na spremenjeno belo knjigo o kriptoimetju, predviden odvzem dovoljenja, predviden dogovor o izmenjavi informacij z nadzornim organom tretje države itd. Pristojni organi ali EBA ustrezno upoštevajo mnenja kolegija in, če se ne strinjajo z njim, vključno z morebitnimi priporočili, njihova končna odločitev vsebuje pojasnila o vsakem znatnem odstopanju od mnenja ali priporočil.

V členu 101 so določena pravila za kolegije nadzornikov za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov, ki delujejo na enak način kot kolegiji za žetone, vezane na sredstva (dodatni udeleženci vključujejo pristojne organe najpomembnejših plačilnih institucij, ki opravljajo plačilne storitve v zvezi s pomembnimi e-denarnimi žetoni), v členu 102 pa pooblastila takega kolegija za izdajo nezavezujočih mnenj.

V Poglavju 4 so določena pooblastila in pristojnosti EBA v zvezi z izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov. Varovanje zaupnosti (člen 103), zahtevek za informacije (člen 104), splošna preiskovalna pooblastila (člen 105), inšpekcijski pregledi na kraju samem (člen 106), izmenjava informacij (člen 107), dogovor o izmenjavi informacij s tretjimi državami (člen 108), razkrivanje informacij iz tretjih držav (člen 109) in sodelovanje z drugimi organi (člen 110). Obveznost varovanja poslovne skrivnosti je omenjena v členu 111, nadzorni ukrepi EBA pa v členu 112. Upravne sankcije in drugi ukrepi, zlasti globe, so podrobno opisani v členu 113, v členih, ki mu sledijo, pa so urejeni periodične denarne kazni (člen 114), razkritje, narava in izvrševanje glob (člen 115) ter ustrezna postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob (člen 116). V členih 117 in 118 so določene zahteve glede pridobitve izjav zadevnih oseb in neomejene pristojnosti Sodišča za presojanje odločitev EBA. EBA bi moral imeti v skladu s členom 119 možnost zaračunati nadomestila izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov na podlagi delegiranega akta, sprejetega v skladu z Uredbo. V skladu s členom 120 ima EBA pooblastilo, da prenese posebne nadzorne naloge na pristojne organe, kadar je to potrebno za ustrezen nadzor izdajatelja pomembnega žetona, vezanega na sredstva, ali izdajatelja pomembnega e-denarnega žetona.

Izvajanje pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov Komisije je zajeto v poglavju VIII. Predlog uredbe zajema pooblastila Komisije za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se določijo nekatere podrobnosti, zahteve in ureditve, kot je določeno v Uredbi (člen 121).

Naslov IX vključuje prehodne in končne določbe, vključno z obveznostjo Komisije, da pripravi poročilo o oceni učinka Uredbe (člen 122). Prehodni ukrepi, ki vključujejo prehodno določbo o ohranitvi pridobljenih pravic za kriptoimetja, ki so bila izdana pred začetkom veljavnosti te uredbe, z izjemo žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov, so navedeni v členu 123. S členom 124 se spremeni direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (Direktiva (EU) 2019/1937 29 ), tako da se ji doda ta uredba, v členu 125 pa je določeno, da je treba to spremembo prenesti v nacionalno zakonodajo v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. V členu 126 je navedeno, da se ta uredba začne uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti, razen določb v zvezi z e-denarnimi žetoni in žetoni, vezanimi na sredstva, ki se začnejo uporabljati na datum začetka veljavnosti te uredbe.

2020/0265 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trgih kriptoimetij in spremembi Direktive (EU) 2019/1937

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 30 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 31 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen sporočila Komisije o strategiji za digitalne finance 32 je zagotoviti, da je zakonodaja Unije o finančnih storitvah primerna za digitalno dobo in da prispeva h gospodarstvu, ki je pripravljeno na prihodnost in deluje za ljudi, vključno z omogočanjem uporabe inovativnih tehnologij. Unija je izrazila in potrdila politični interes za razvoj in spodbujanje uvajanja preobrazbenih tehnologij v finančnem sektorju, vključno s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in tehnologijo razpršene evidence.

(2)Na področju financ so kriptoimetja med najpomembnejšimi načini uporabe tehnologije razpršene evidence. Kriptoimetja so digitalna predstavitev vrednosti ali pravic, ki bi lahko znatno koristile udeležencem na trgu in potrošnikom. Z racionalizacijo postopkov zbiranja kapitala in krepitvijo konkurence lahko izdajanje kriptoimetij omogoči cenejši, manj obremenjujoč in bolj vključujoč način financiranja malih in srednjih podjetij. Kadar se plačilni žetoni uporabljajo kot plačilno sredstvo, lahko pomenijo priložnost za cenejša, hitrejša in učinkovitejša plačila, zlasti prek meja, saj omejujejo število posrednikov.

(3)Nekatera kriptoimetja se štejejo za finančne instrumente, kot so opredeljeni v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 33 . Vendar večina kriptoimetij ne spada na področje uporabe zakonodaje Unije o finančnih storitvah. Ni pravil za storitve, povezane s kriptoimetji, vključno za upravljanje platform za trgovanje s kriptoimetji, storitev menjave kriptoimetij za fiat valuto ali druga kriptoimetja, prav tako ne za skrbništvo kriptoimetij. V odsotnosti takih pravil so imetniki kriptoimetij izpostavljeni tveganjem, zlasti na področjih, ki jih pravila o varstvu potrošnikov ne zajemajo. Odsotnost takih pravil lahko povzroči tudi znatna tveganja za celovitost trga na sekundarnem trgu kriptoimetij, vključno s tržno manipulacijo. Nekatere države članice so za obravnavanje teh tveganj uvedle posebna pravila za vsa kriptoimetja ali podskupino teh imetij, ki ne spadajo v okvir zakonodaje Unije o finančnih storitvah. Druge države članice razmišljajo o sprejetju zakonodaje na tem področju.

(4)Odsotnost splošnega okvira Unije za kriptoimetja lahko povzroči pomanjkanje zaupanja uporabnikov v ta sredstva, kar bo oviralo razvoj trga teh sredstev in lahko privede do zamujenih priložnosti, kar zadeva inovativne digitalne storitve, alternativne plačilne instrumente ali nove vire financiranja za podjetja v Uniji. Poleg tega podjetja, ki uporabljajo kriptoimetja, ne bodo imela pravne varnosti glede tega, kako bodo njihova kriptoimetja obravnavana v različnih državah članicah, kar bo ogrozilo njihova prizadevanja za uporabo kriptoimetij za digitalne inovacije. Odsotnost splošnega okvira Unije bi lahko povzročila tudi regulativno razdrobljenost, ki bo izkrivljala konkurenco na enotnem trgu, ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji pa otežila čezmejno širitev njihovih dejavnosti in ustvarila regulativno arbitražo. Obseg trga kriptoimetij je še vedno skromen in še ne ogroža finančne stabilnosti. Vendar je verjetno, da bodo potrošniki široko sprejeli podskupino kriptoimetij, katerih ceno se prizadeva stabilizirati z vezanjem njihove vrednosti na določeno sredstvo ali košarico sredstev. Takšen razvoj bi lahko pomenil dodatne izzive za finančno stabilnost, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost.

(5)Zato je na ravni Unije potreben namenski in usklajen okvir za oblikovanje posebnih pravil za kriptoimetja ter povezane dejavnosti in storitve ter za pojasnitev veljavnega pravnega okvira. Tak usklajen okvir bi moral zajemati tudi storitve v zvezi s kriptoimetji, če te storitve še niso zajete v zakonodaji Unije o finančnih storitvah. Tak okvir bi moral podpirati inovacije in pošteno konkurenco, hkrati pa zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov in celovitost trga kriptoimetij. Jasen okvir bi moral ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji omogočiti, da razširijo svoje poslovanje preko meja, in jim olajšati dostop do bančnih storitev, da bi lahko nemoteno opravljali svoje dejavnosti. Zagotoviti bi moral tudi finančno stabilnost in obravnavati tveganja denarne politike, ki jih lahko prinesejo kriptoimetja, katerih cilj je stabilizirati lastno ceno z vezavo na valuto, sredstvo ali košarico sredstev. Ob okrepitvi varstva potrošnikov, celovitosti trga in finančne stabilnosti z regulacijo javnih ponudb kriptoimetij ali storitev v zvezi s temi kriptoimetji okvir Unije za trge kriptoimetij ne bi smel urejati temeljne tehnologije in bi moral omogočati uporabo tako razpršene evidence na podlagi dovoljenj kot razpršene evidence brez dovoljenj.

(6)Zakonodaja Unije o finančnih storitvah ne bi smela dajati prednosti določeni tehnologiji. Kriptoimetja, ki se štejejo za „finančne instrumente“, kot so opredeljeni v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU, bi zato morala še naprej urejati splošna obstoječa zakonodaja Unije, vključno z Direktivo 2014/65/EU, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za njihovo izdajo ali prenos.

(7)Kriptoimetja, ki jih izdajo centralne banke v okviru svojih pristojnosti monetarnega organa, ali drugi javni organi, ne bi smela spadati v okvir Unije, ki zajema kriptoimetja, prav tako ne storitve, povezane s kriptoimetji, ki jih opravljajo take centralne banke ali drugi javni organi.

(8)Vsaka zakonodaja, sprejeta na področju kriptoimetij, bi morala biti specifična in primerna za prihodnost ter zmožna slediti inovacijam in tehnološkemu razvoju. „Kriptoimetja“ in „tehnologijo razpršene evidence“ bi bilo zato treba opredeliti čim širše, da se zajamejo vse vrste kriptoimetij, ki trenutno ne spadajo na področje uporabe zakonodaje Unije o finančnih storitvah. Taka zakonodaja bi morala prispevati tudi k cilju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Vsaka opredelitev „kriptoimetij“ bi zato morala ustrezati opredelitvi „virtualnih sredstev“ iz priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) 34 . Iz istega razloga bi moral vsak seznam storitev v zvezi s kriptoimetji vključevati tudi storitve v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki bi lahko vzbudile pomisleke glede pranja denarja in ki jih kot take opredeljuje FATF.

(9)Razlikovati bi bilo treba med tremi podkategorijami kriptoimetij, za katere bi morale veljati posebne zahteve. Prva podkategorija je vrsta kriptoimetij, ki je namenjena zagotavljanju digitalnega dostopa do blaga ali storitev, ki je na voljo na podlagi tehnologije razpršene evidence in jo sprejema le izdajatelj zadevnega žetona („uporabniški žetoni“). Taki „uporabniški žetoni“ služijo nefinančnim namenom, povezanim z delovanjem digitalne platforme in digitalnih storitev, zato bi jih bilo treba obravnavati kot posebno vrsto kriptoimetij. Druga podkategorija kriptoimetij so „žetoni, vezani na sredstva“. Namen takih žetonov, vezanih na sredstva, je ohranjanje stabilne vrednosti z vezanostjo na več valut, ki so zakonito plačilno sredstvo, eno ali več vrst blaga, eno ali več kriptoimetij ali košarico takih sredstev. Ob stabilizaciji njihove vrednosti je namen žetonov, vezanih na sredstva, pogosto ta, da jih njihovi imetniki uporabljajo kot plačilno sredstvo za nakup blaga in storitev ter kot hranilec vrednosti. Tretja podkategorija kriptoimetij so kriptoimetja, ki so namenjena predvsem uporabi kot plačilno sredstvo, njihovo vrednost pa se prizadeva stabilizirati z vezanostjo na eno samo fiat valuto. Funkcija takih kriptoimetij je zelo podobna funkciji elektronskega denarja, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta 35 . Tako kot elektronski denar so taka kriptoimetja elektronska nadomestila za kovance in bankovce ter se uporabljajo za izvajanje plačil. Ta kriptoimetja so opredeljena kot „žetoni elektronskega denarja“ ali „e-denarni žetoni“.

(10)Kljub podobnostim se elektronski denar in kriptoimetja, vezana na eno samo fiat valuto, razlikujejo v nekaterih pomembnih vidikih. Imetniki elektronskega denarja, kot so opredeljeni v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES, imajo vedno terjatev do institucije za izdajo elektronskega denarja in imajo pogodbeno pravico, da kadar koli unovčijo svoj elektronski denar za fiat valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo, in sicer po nominalni vrednosti v tej valuti. Nasprotno pa nekatera kriptoimetja, vezana na eno samo fiat valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo, svojim imetnikom ne zagotavljajo terjatve do izdajateljev takih sredstev in bi lahko izpadla iz področja uporabe Direktive 2009/110/ES. Druga kriptoimetja, vezana na eno samo fiat valuto, ne zagotavljajo terjatve po nominalni vrednosti vezane valute ali omejujejo obdobje za unovčenje. Dejstvo, da imetniki takih kriptoimetij nimajo terjatve do izdajateljev takih sredstev ali da taka terjatev ni v nominalni vrednosti valute, na katero so vezana ta kriptoimetja, bi lahko omajalo zaupanje uporabnikov teh kriptoimetij. Da bi preprečili izogibanje pravilom iz Direktive 2009/110/ES, bi morala biti opredelitev „e-denarnih žetonov“ čim širša, da bi zajela vse vrste kriptoimetij, vezanih na eno samo fiat valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo. Da bi preprečili regulativno arbitražo, bi bilo treba določiti stroge pogoje za izdajo e-denarnih žetonov, vključno z obveznostjo, da take e-denarne žetone izda kreditna institucija, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , ali institucija za izdajo elektronskega denarja, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/110/ES. Iz istega razloga bi morali izdajatelji takih e-denarnih žetonov njihovim uporabnikom omogočiti tudi terjatev za unovčenje svojih žetonov v katerem koli trenutku in sicer po nominalni vrednosti v valuti, na katero so vezani ti žetoni. Ker so e-denarni žetoni tudi kriptoimetja in lahko prinesejo nove izzive v smislu varstva potrošnikov in celovitosti trga, značilne za kriptoimetja, bi tudi zanje morala veljati pravila iz te uredbe, da se obvladajo ti izzivi v zvezi z varstvom potrošnikov in celovitostjo trga.

(11)Glede na različna tveganja in priložnosti, ki jih prinašajo kriptoimetja, je treba določiti pravila za izdajatelje kriptoimetij, za katere bi se morala šteti vsaka pravna oseba, ki javno ponuja katero koli vrsto kriptoimetij ali zaprosi za sprejem takih kriptoimetij na platformo za trgovanje s kriptoimetji.

(12)Določiti je treba posebna pravila za subjekte, ki opravljajo storitve, povezane s kriptoimetji. V prvi kategoriji takih storitev so zagotavljanje upravljanja platforme za trgovanje s kriptoimetji, menjava kriptoimetij za fiat valute, ki so zakonito plačilno sredstvo, ali druga kriptoimetja, ki poslujejo za svoj račun, ter storitev zagotavljanja skrbništva in upravljanja kriptoimetij v imenu tretjih oseb ali zagotavljanja nadzora sredstev za dostop do takih kriptoimetij. V drugi kategoriji takih storitev so posredovanje pri izdaji kriptoimetij, prejemanje ali posredovanje naročil za kriptoimetja, izvrševanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb in svetovanje o kriptoimetjih. Vsako osebo, ki takšne storitve v zvezi s kriptoimetji zagotavlja profesionalno, bi bilo treba šteti za „ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji“.

(13)Za zagotovitev, da pristojni organi ustrezno spremljajo in nadzorujejo vse javne ponudbe kriptoimetij v Uniji, razen žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov, oziroma vse uvrstitve takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, bi morali biti vsi izdajatelji kriptoimetij pravni subjekti.

(14)Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali biti potencialni kupci kriptoimetij obveščeni o značilnostih in funkcijah kriptoimetij, ki jih nameravajo kupiti, ter o tveganjih, ki so povezana z njimi. Pri javni ponudbi kriptoimetij v Uniji ali pri prošnji za uvrstitev kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji bi morali izdajatelji kriptoimetij pripraviti, o njem uradno obvestiti pristojni organ in objaviti informativni dokument („belo knjigo o kriptoimetju“), ki vsebuje obvezna razkritja. Bela knjiga o kriptoimetju bi morala vsebovati splošne informacije o izdajatelju, o projektu, ki se bo izvedel z zbranim kapitalom, javni ponudbi kriptoimetij ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, pravicah in obveznostih, povezanih s kriptoimetji, o temeljni tehnologiji, uporabljeni za taka imetja, in o povezanih tveganjih. Da se zagotovi poštena in nediskriminatorna obravnava imetnikov kriptoimetij, morajo biti informacije v beli knjigi o kriptoimetju in v vseh morebitnih tržnih sporočilih, povezanih z javno ponudbo, poštene, jasne in nezavajajoče.

(15)Da se zagotovi sorazmeren pristop, se zahteve za pripravo in objavo bele knjige o kriptoimetju ne bi smele uporabljati za ponudbe kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki se ponujajo brezplačno, ali za ponudbe kriptoimetij, ki se ponujajo izključno dobro poučenim vlagateljem, kot so opredeljeni v členu 2(e) Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta 37 , ki jih lahko posedujejo samo takšni dobro poučeni vlagatelji, oziroma ki so naslovljene na majhno število oseb na državo članico ali so edinstvena in nezamenljiva za druga kriptoimetja.

(16)Mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja ne bi smela biti prekomerno upravno obremenjena. Javne ponudbe kriptoimetij v Uniji, ki ne presegajo ustreznega skupnega praga v obdobju 12 mesecev, bi bilo zato treba izvzeti iz obveznosti priprave bele knjige o kriptoimetju. Vendar se horizontalna zakonodaja EU, ki zagotavlja varstvo potrošnikov, kot so Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta 38 , Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta 39 ali Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah 40 , vključno z vsemi obveznostmi obveščanja, ki jih vsebuje, še naprej uporablja za te javne ponudbe kriptoimetij, kadar vključujejo odnose med podjetji in potrošniki.

(17)Kadar se javna ponudba nanaša na uporabniške žetone za storitev, ki še ne deluje, trajanje javne ponudbe, kot je opisano v beli knjigi o kriptoimetju, ne presega dvanajst mesecev. Ta omejitev trajanja javne ponudbe ni odvisna od trenutka, ko proizvod ali storitev postaneta dejansko operativna in ju imetnik uporabniškega žetona lahko uporabi po izteku javne ponudbe.

(18)Da se omogoči nadzor, bi morali izdajatelji kriptoimetij pred vsako javno ponudbo kriptoimetij v Uniji ali preden se ta kriptoimetja uvrstijo v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, pristojne organe države članice, v kateri imajo statutarni sedež ali podružnico, uradno obvestijo o svoji beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočilih. Izdajatelji s sedežem v tretji državi bi morali o beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočilih uradno obvestiti pristojni organ države članice, v kateri naj bi bila kriptoimetja ponujena ali v kateri se najprej zaprosi za uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

(19)Preprečiti je treba nepotrebna upravna bremena. Od pristojnih organov se zato ne bi smelo zahtevati, da odobrijo belo knjigo o kriptoimetju pred njeno objavo. Vendar bi pristojni organi morali biti po njeni objavi pooblaščeni, da zahtevajo vključitev dodatnih informacij v belo knjigo o kriptoimetju in v morebitna tržna sporočila.

(20)Pristojni organi bi morali imeti možnost, da začasno ustavijo ali prepovejo javno ponudbo kriptoimetij ali uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, če taka javna ponudba ali uvrstitev v trgovanje ne izpolnjuje veljavnih zahtev. Pristojni organi bi morali imeti tudi pooblastilo, da na svojem spletišču ali v sporočilu za javnost objavijo opozorilo, da izdajatelj teh zahtev ni izpolnil.

(21)Objaviti bi bilo treba bele knjige o kriptoimetju in morebitna tržna sporočila, i katerih so bili ustrezno uradno obveščeni pristojni organi, nato pa bi morali izdajatelji kriptoimetij imeti možnost, da ponujajo svoja kriptoimetja po vsej Uniji in zaprosijo za uvrstitev v trgovanje s temi kriptoimetji na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

(22)Za nadaljnje zagotavljanje varstva potrošnikov bi bilo treba potrošnikom, ki kriptoimetja, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, kupijo neposredno od izdajatelja ali ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki posreduje pri izdaji kriptoimetij v imenu izdajatelja, zagotoviti pravico do odstopa od pogodbe v omejenem časovnem obdobju po njihovi pridobitvi. Da se zagotovi nemotena izvedba javne ponudbe kriptoimetij, za katere je izdajatelj določil rok, potrošnik te pravice do odstopa ne bi smel uveljaviti po koncu vpisnega obdobja. Poleg tega se pravica do umika ne bi smela uporabljati, kadar so kriptoimetja, ki niso ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, saj bi bila v takem primeru cena takih kriptoimetij odvisna od nihanj na trgih kriptoimetij.

(23)Tudi če so izvzeti iz obveznosti objave bele knjige o kriptoimetju, bi morali vsi izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ravnati pošteno, pravično in strokovno ter z imetniki kriptoimetij komunicirati pošteno, jasno in verodostojno, prav tako bi morali opredeliti, preprečiti, obvladovati in razkriti nasprotja interesov ter imeti učinkovito upravno ureditev za zagotovitev, da njihovi sistemi in varnostni protokoli izpolnjujejo standarde Unije. Da bi pristojnim organom pomagali pri njihovih nadzornih nalogah, bi bilo treba Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) pooblastiti, da v tesnem sodelovanju z Evropskim bančnim organom (EBA) objavi smernice o teh sistemih in varnostnih protokolih, da se ti standardi Unije podrobneje opredelijo.

(24)Za dodatno zaščito imetnikov kriptoimetij bi se morala za izdajatelje kriptoimetij in njihov upravljalni organ, kar zadeva informacije, ki se javnosti zagotavljajo z belo knjigo o kriptoimetju, uporabljati pravila o civilni odgovornosti.

(25)Vrednost žetonov, vezanih na sredstva, se poskuša stabilizirati z vezavo na več fiat valut, eno ali več vrst blaga, eno ali več drugih kriptoimetij ali košarico takih sredstev. Uporabniki bi jih zato lahko široko sprejeli za prenašanje vrednosti ali kot plačilno sredstvo, kar bi pomenilo, da bi v primerjavi z drugimi kriptoimetji pomenili večje tveganje za varstvo potrošnikov in celovitost trga. Za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, bi zato morale veljati strožje zahteve kot za izdajatelje drugih kriptoimetij.

(26)Tako imenovani algoritemski „stabilni kovanci“, katerih vrednost se poskuša stabilizirati s pomočjo protokolov, ki zagotavljajo povečanje ali zmanjšanje ponudbe takih kriptoimetij v odziv na spremembe povpraševanja, se ne bi smeli šteti za žetone, vezane na sredstva, če se njihove vrednosti ne poskuša stabilizirati z vezavo na eno ali več drugih sredstev.

(27)Da bi zagotovili ustrezen nadzor in spremljanje javnih ponudb žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, statutarni sedež v Uniji.

(28)Javne ponudbe žetonov, vezanih na sredstva, v Uniji ali prošnje za uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji bi morale biti možne le, če je pristojni organ izdal dovoljenje izdajatelju takih kriptoimetij in odobril belo knjigo o kriptoimetju za takšna kriptoimetja. Vendar se zahteva po izdanem dovoljenju ne bi smela uporabljati, kadar se žetoni, vezani na sredstva, ponujajo samo dobro poučenim vlagateljem ali če je javna ponudba žetonov, vezanih na sredstva, pod določenim pragom. Za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 41 , za izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, ne bi smelo biti potrebno dodatno dovoljenje v skladu s to uredbo. V takih primerih bi moral izdajatelj takih žetonov, vezanih na sredstva, še vedno pripraviti belo knjigo o kriptoimetju ter z njo kupce obvestiti o značilnostih takih žetonov, vezanih na sredstva, in z njimi povezanih tveganjih ter o tem pred objavo uradno obvestiti ustrezni pristojni organ.

(29)Pristojni organ bi moral zavrniti izdajo dovoljenja, kadar lahko poslovni model potencialnega izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, resno ogrozi finančno stabilnost, transmisijski mehanizem denarne politike in monetarno suverenost. Pristojni organ bi se moral pred izdajo dovoljenja ali zavrnitvijo njegove izdaje posvetovati z EBA in ESMA ter, kadar so ti žetoni, vezani na sredstva, vezani na valute Unije, z Evropsko centralno banko (ECB) in nacionalnimi centralnimi bankami, ki izdajajo takšne valute. EBA, ESMA ter po potrebi ECB in nacionalne centralne banke bi morale pristojnemu organu predložiti nezavezujoče mnenje o prošnji potencialnega izdajatelja. Kadar pristojni organ izda dovoljenje potencialnemu izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, bi morala biti potrebna tudi njegova odobritev bele knjige o kriptoimetju, ki jo pripravi zadevni subjekt. Dovoljenje pristojnega organa bi moralo veljati po vsej Uniji in izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, omogočiti, da taka kriptoimetja ponudi na enotnem trgu in zaprosi za uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji. Enako bi morala tudi bela knjiga o kriptoimetjih veljati za celotno Unijo, države članice pa ne bi smele imeti možnosti, da naložijo dodatne zahteve.

(30)Da bi zagotovili varstvo potrošnikov, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, vedno zagotoviti jasne, poštene in nezavajajoče informacije. Bela knjiga o kriptoimetju o žetonih, vezanih na sredstva, bi morala vključevati informacije o mehanizmu za stabilizacijo, naložbeni politiki za rezervna sredstva, ureditvi skrbništva rezervnih sredstev in o pravicah, zagotovljenih imetnikom. Če izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ne nudijo neposredne terjatve ali pravice do unovčenja do rezervnih sredstev vsem imetnikom takih žetonov, vezanih na sredstva, bi morala bela knjiga o kriptoimetju, ki se nanaša na žetone, vezane na sredstva, vsebovati jasno in nedvoumno opozorilo glede tega. Tržna sporočila izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, bi morala tako izjavo vključevati tudi, kadar izdajatelji takšnih neposrednih pravic ne ponujajo vsem imetnikom žetonov, vezanih na sredstva.

(31)Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali poleg informacij v beli knjigi o kriptoimetju imetnikom takih žetonov stalno zagotavljati informacije. Zlasti bi morali na svojem spletišču najmanj enkrat mesečno razkriti količino žetonov, vezanih na sredstva, v obtoku ter vrednost in sestavo rezervnih sredstev. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali razkriti tudi vse dogodke, ki bi lahko znatno vplivali na vrednost žetonov, vezanih na sredstva, ali na rezervna sredstva, ne glede na to, ali so taka kriptoimetja uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

(32)Da bi zagotovili varstvo potrošnikov, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vedno ravnati pošteno, pravično in strokovno ter v skladu z najboljšim interesom imetnikov žetonov, vezanih na sredstva. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali vzpostaviti tudi jasen postopek za obravnavo pritožb, ki jih prejmejo od imetnikov kriptoimetij.

(33)Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali vzpostaviti politiko za prepoznavanje, obvladovanje in morebitno razkritje nasprotij interesov, ki lahko nastanejo pri njihovih odnosih s poslovodstvom, delničarji, strankami ali tretjimi ponudniki storitev.

(34)Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti zanesljivo ureditev upravljanja, vključno z jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi ter učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki so jim ali bi jim lahko bili izpostavljeni. Upravljalni organ takih izdajateljev in njihovi delničarji bi morali imeti dober ugled in zadostno strokovno znanje ter biti sposobni in primerni za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali uporabljati tudi vire, sorazmerne z obsegom njihovih dejavnosti, ter vedno zagotavljati neprekinjeno in redno izvajanje svojih dejavnosti. V ta namen bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostaviti politiko neprekinjenega poslovanja, katere cilj je v primeru prekinitve njihovih sistemov in postopkov zagotoviti izvajanja njihovih glavnih plačilnih dejavnosti. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti tudi močan mehanizem notranje kontrole in ocenjevanja tveganja ter sistem, ki zagotavlja celovitost in zaupnost prejetih informacij.

(35)Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, so običajno v središču mreže subjektov, ki zagotavljajo izdajo takih kriptoimetij, njihov prenos in razdelitev imetnikom. Od izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, bi bilo zato treba zahtevati, da vzpostavijo in ohranjajo ustrezne pogodbene dogovore s temi tretjimi subjekti, ki zagotavljajo mehanizem za stabilizacijo in naložbe rezervnih sredstev, ki krijejo vrednost žetonov, skrbništvo takih rezervnih sredstev in, kadar je primerno, razdelitev žetonov, vezanih na sredstva, javnosti.

(36)Za obravnavo tveganj za finančno stabilnost širšega finančnega sistema bi morale za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, veljati kapitalske zahteve. Te kapitalske zahteve bi morale biti sorazmerne z obsegom izdaje žetonov, vezanih na sredstva, in bi zato morale biti izračunane kot odstotek rezerve sredstev, ki krijejo vrednost žetonov, vezanih na sredstva. Pristojni organi pa bi morali imeti možnost, da povečajo ali zmanjšajo zahtevani znesek kapitalskih zahtev, med drugim na podlagi ocene mehanizma izdajatelja za oceno tveganja, kakovosti in nestanovitnosti sredstev v rezervi, ki krijejo žetone, vezane na sredstva, ali skupne vrednosti in števila žetonov, vezanih na sredstva.

(37)Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali za stabilizacijo vrednosti svojih žetonov, vezanih na sredstva, ves čas imeti in vzdrževati rezervo sredstev, ki krijejo navedena kriptoimetja. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali zagotoviti preudarno upravljanje takšne rezerve sredstev in zlasti zagotoviti, da se ustvarjanje in uničevanje žetonov, vezanih na sredstva, vedno ujema z ustreznim povečanjem ali zmanjšanjem rezervnih sredstev ter da se tako povečanje ali zmanjšanje ustrezno upravlja, da se preprečijo škodljivi učinki rezervnih sredstev na trg. Izdajatelji kriptoimetij s kritjem v sredstvih bi zato morali vzpostaviti, vzdrževati in podrobno opredeliti politike, ki med drugim opisujejo sestavo rezervnih sredstev, razporeditev sredstev, celovito oceno tveganj, ki izhajajo iz rezervnih sredstev, postopek za ustvarjanje in uničevanje žetonov, vezanih na sredstva, postopek nakupa in unovčenja žetonov, vezanih na sredstva, iz rezervnih sredstev ter, če so rezervna sredstva naložena, naložbeno politiko, ki ji sledi izdajatelj.

(38)Da bi preprečili tveganje izgube pri žetonih, vezanih na sredstva, in ohranili vrednost teh sredstev, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imeti ustrezno politiko skrbništva rezervnih sredstev. Ta politika bi morala zagotoviti, da so rezervna sredstva vedno v celoti ločena od izdajateljevih lastnih sredstev, da rezervna sredstva niso obremenjena ali zastavljena kot zavarovanje s premoženjem in da ima izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, takojšen dostop do teh rezervnih sredstev. Rezervna sredstva bi morala, odvisno od njihove narave, v skrbništvu hraniti kreditna institucija v smislu Uredbe (EU) št. 575/2013 ali pooblaščen ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji. Kreditne institucije ali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki v skrbništvu hranijo rezervna sredstva, ki krijejo žetone, vezane na sredstva, bi morali izdajatelju ali imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, odgovarjati za izgubo takšnih rezervnih sredstev, razen če dokažejo, da je do take izgube prišlo zaradi zunanjega dogodka, na katerega razumno ni mogoče vplivati.

(39)Za zaščito imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, pred zmanjšanjem vrednosti sredstev, ki krijejo vrednost žetonov, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vložiti rezervna sredstva v varna sredstva z nizkim tveganjem z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem. Ker se žetoni, vezani na sredstva, lahko uporabijo kot plačilno sredstvo, bi moral vse dobičke ali izgube, ki izhajajo iz naložbe rezervnih sredstev, nositi izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva.

(40)Nekateri žetoni, vezani na sredstva, lahko vsem imetnikom ponudijo pravice, kot so pravice do unovčenja ali terjatve do rezervnih sredstev ali do izdajatelja, medtem ko drugi žetoni, vezani na sredstva, morda ne dajejo takih pravic vsem imetnikom in lahko pravico do unovčenja omejijo na le določene imetnike. Vsa pravila glede žetonov, vezanih na sredstva, bi morala biti dovolj prožna, da zajamejo vse navedene primere. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali zato imetnike žetonov, vezanih na sredstva, obvestiti o tem, ali jim je zagotovljena neposredna terjatev do izdajatelja ali pravica do unovčenja. Kadar izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vsem imetnikom podelijo neposredne pravice v razmerju do izdajatelja ali rezervnih sredstev, bi morali izdajatelji natančno določiti pogoje, pod katerimi se take pravice lahko uveljavljajo. Kadar izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, take neposredne pravice v razmerju do izdajatelja ali rezervnih sredstev omejijo na določeno število imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, bi morali izdajatelji kljub temu zagotavljati minimalne pravice vsem imetnikom žetonov, vezanih na sredstva. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali zagotoviti likvidnost teh žetonov s sklepanjem in ohranjanjem ustreznih likvidnostnih dogovorov s ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so odgovorni za predvidljivo objavljanje zavezujočih ponudb za nakup in prodajo žetonov, vezanih na sredstva, v zameno za fiat valuto. Kadar se vrednost žetonov, vezanih na sredstva, znatno razlikuje od vrednosti rezervnih sredstev, bi morali imetniki žetonov, vezanih na sredstva, imeti pravico, da unovčenje svojih žetonov, vezanih na sredstva, v zameno za rezervna sredstva zahtevajo neposredno od izdajatelja. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki prostovoljno ustavijo svoje poslovanje ali so v postopku urejenega prenehanja, bi morali imeti pogodbene dogovore, s katerimi bi zagotovili, da se iztržek rezervnih sredstev plača imetnikom žetonov, vezanih na sredstva.

(41)Za zagotovitev, da se žetoni, vezani na sredstva, uporabljajo predvsem kot menjalno sredstvo in ne kot hranilec vrednosti, izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in morebitni ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji uporabnikom žetonov, vezanih na sredstva, ne bi smeli dajati obresti za čas, ko imajo uporabniki v lasti te žetone, vezane na sredstva. Nekatere žetone, vezane na sredstva, in e-denarne žetone bi bilo treba šteti za pomembne zaradi potencialno številčnega kroga strank njihovih promotorjev in delničarjev, njihove potencialne visoke tržne kapitalizacije, potencialne velikosti rezerve sredstev, ki krije vrednost takih žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, potencialnega velikega števila poslov, potencialne medsebojne povezanosti s finančnim sistemom ali potencialne čezmejne uporabe takih kriptoimetij. Za pomembne žetone, vezane na sredstva, ali pomembne e-denarne žetone, ki bi jih lahko uporabljalo veliko število imetnikov in ki bi lahko povzročili posebne izzive v smislu finančne stabilnosti, transmisijskega mehanizma denarne politike ali monetarne suverenosti, bi morale veljati strožje zahteve kot za druge žetone, vezane na sredstva, ali e-denarne žetone.

(42)Zaradi svojega velikega obsega lahko pomembni žetoni, vezani na sredstva, pomenijo večja tveganja za finančno stabilnost kot druga kriptoimetja in žetoni, vezani na sredstva, z bolj omejeno izdajo. Za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, bi zato morale veljati strožje zahteve kot za izdajatelje drugih kriptoimetij ali žetonov, vezanih na sredstva, z bolj omejeno izdajo. Zlasti bi zanje morale veljati višje kapitalske zahteve in zahteve glede interoperabilnosti, vzpostaviti pa bi morali tudi politiko upravljanja likvidnosti.

(43)Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali imeti načrt za urejeno prenehanje, s katerim bi zagotovili, da so pravice imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, zaščitene, kadar izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, prenehajo poslovati ali kadar v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom urejeno prenehajo opravljati svoje dejavnosti.

(44)Izdajatelji e-denarnih žetonov bi morali imeti dovoljenje kot kreditna institucija v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali kot institucija za izdajo elektronskega denarja v skladu z Direktivo 2009/110/ES in bi morali izpolnjevati ustrezne operativne zahteve iz Direktive 2009/110/ES, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Izdajatelji e-denarnih žetonov bi morali pripraviti belo knjigo o kriptoimetju in o tem uradno obvestiti svoj pristojni organ. Kadar je izdaja e-denarnih žetonov pod določenim pragom ali če lahko e-denarne žetone posedujejo izključno dobro poučeni vlagatelji, za izdajatelje takih e-denarnih žetonov ne bi smele veljati zahteve za pridobitev dovoljenja. Vendar bi morali izdajatelji vedno pripraviti belo knjigo o kriptoimetju in o tem uradno obvestiti svoj pristojni organ.

(45)Imetnikom e-denarnih žetonov bi bilo treba zagotoviti terjatev do izdajatelja zadevnih e-denarnih žetonov. Imetnikom e-denarnih žetonov bi bilo treba vedno zagotoviti pravico, da lahko kadar koli zahtevajo njihovo unovčenje po nominalni vrednosti v fiat valuti, na katero je vezan e-denarni žeton. Izdajatelji e-denarnih žetonov bi morali imeti možnost, da zaračunajo provizijo, kadar imetniki e-denarnih žetonov zahtevajo njihovo unovčenje za fiat valuto. Takšna provizija bi morala biti sorazmerna z dejanskimi stroški, ki jih ima izdajatelj e-denarnih žetonov.

(46)Izdajatelji e-denarnih žetonov in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji imetnikom e-denarnih žetonov ne bi smeli dajati obresti za obdobje, ko imajo ti imetniki v lasti zadevne e-denarne žetone.

(47)Bela knjiga o kriptoimetju, ki jo pripravi izdajatelj e-denarnih žetonov, bi morala vsebovati vse ustrezne informacije o tem izdajatelju in ponudbi e-denarnih žetonov oziroma o njihovi uvrstitvi v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, ki so potrebne, da se potencialnim kupcem omogoči, da sprejmejo informirano odločitev o nakupu in razumejo tveganja v zvezi s ponudbo e-denarnih žetonov. V beli knjigi o kriptoimetju bi moralo biti tudi izrecno navedeno, da imajo imetniki e-denarnih žetonov terjatev v obliki pravice, da svoje e-denarne žetone kadar koli unovčijo v zameno za fiat valuto po nominalni vrednosti.

(48)Kadar izdajatelj e-denarnih žetonov vloži sredstva, prejeta v zameno za e-denarne žetone, jih mora vložiti v sredstva, denominirana v valuti, ki je enaka valuti, na katero je vezan e-denarni žeton, da bi se izognili medvalutnim tveganjem.

(49)Pomembni e-denarni žetoni lahko pomenijo večje tveganje za finančno stabilnost kot manj pomembni e-denarni žetoni in tradicionalni elektronski denar. Za izdajatelje takih pomembnih e-denarnih žetonov bi zato morale veljati dodatne zahteve. Za izdajatelje e-denarnih žetonov bi zlasti morale veljati višje kapitalske zahteve kot za druge izdajatelje e-denarnih žetonov in zahteve glede interoperabilnosti, vzpostaviti pa bi morali tudi politiko upravljanja likvidnosti. Izdajatelji e-denarnih žetonov bi morali izpolnjevati tudi nekatere zahteve, ki veljajo za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, kot so zahteve glede skrbništva rezervnih sredstev, naložbena pravila za rezervna sredstva in obveznost priprave načrta urejenega prenehanja.

(50)Storitve v zvezi s kriptoimetji bi morale opravljati samo pravne osebe, ki imajo statutarni sedež v državi članici in ki jim je pristojni organ države članice, v kateri se nahaja njihov statutarni sedež, izdal dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji.

(51)Ta uredba ne bi smela vplivati na možnost oseb s sedežem v Uniji, da na lastno pobudo prejemajo storitve v zvezi s kriptoimetji, ki jih opravlja podjetje iz tretje države. Kadar podjetje iz tretje države opravlja storitve v zvezi s kriptoimetji izključno na pobudo osebe s sedežem v Uniji, se ne bi smelo šteti, da se te storitve v zvezi s kriptoimetji opravljajo na ozemlju Unije. Kadar podjetje iz tretje države v Uniji pridobiva stranke ali potencialne stranke ali če v Uniji promovira ali oglašuje storitve ali dejavnosti v zvezi s kriptoimetji, se ne bi smelo šteti, da se storitve opravljajo na pobudo stranke. V takem primeru bi moralo imeti podjetje iz tretje države dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji.

(52)Glede na trenutni razmeroma majhen obseg ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji bi bilo treba pristojnost za izdajo dovoljenj in nadzor takih ponudnikov storitev prenesti na nacionalne pristojne organe. Dovoljenje bi moral izdati, zavrniti ali odvzeti pristojni organ države članice, v kateri ima subjekt statutarni sedež. V takem dovoljenju bi morale biti navedene storitve v zvezi s kriptoimetji, za katere ima ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji dovoljenje, veljati pa bi moralo za celotno Unijo.

(53)Za olajšanje preglednosti za imetnike kriptoimetij v zvezi z opravljanjem storitev v zvezi s kriptoimetji, bi moral ESMA vzpostaviti register ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki bi moral vključevati informacije o subjektih, ki imajo dovoljenje za opravljanje teh storitev po vsej Uniji. Ta register bi moral vključevati tudi bele knjige o kriptoimetju, o katerih so bili uradno obveščeni pristojni organi in ki jih objavijo izdajatelji kriptoimetij.

(54)Nekaterim podjetjem, za katera velja zakonodaja Unije o finančnih storitvah, bi moralo biti omogočeno, da storitve v zvezi s kriptoimetji opravljajo brez predhodnega dovoljenja. Za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, se za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji ne bi smelo zahtevati pridobitve dodatnega dovoljenja. Investicijska podjetja, ki imajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU dovoljenje za opravljanje ene ali več investicijskih storitev, kot so opredeljene v navedeni direktivi, ki so podobne storitvam v zvezi s kriptoimetji, ki jih nameravajo opravljati, bi morala prav tako imeti možnost opravljanja storitev v zvezi s kriptoimetji po vsej Uniji, ne da bi za to morala pridobiti dodatno dovoljenje.

(55)Da bi zagotovili varstvo potrošnikov, celovitost trga in finančno stabilnost, bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji vedno ravnati pošteno, pravično in strokovno ter v skladu z najboljšim interesom svojih strank. Storitve v zvezi s kriptoimetji bi se morale šteti za „finančne storitve“, kot so opredeljene v Direktivi 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 42 . Kadar se kriptoimetja tržijo na daljavo, bi morala navedena direktiva veljati za pogodbe med ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji in potrošniki. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji bi morali svojim strankam zagotoviti jasne, poštene in nezavajajoče informacije ter jih opozoriti na tveganja, povezana s kriptoimetji. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji bi morali javno objaviti svojo politiko oblikovanja cen, vzpostaviti postopek obravnave pritožb in imeti trdno politiko za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(56)Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji izpolnjevati nekatere bonitetne zahteve. Te bonitetne zahteve bi bilo treba določiti kot fiksni znesek ali sorazmerno z njihovimi stalnimi splošnimi stroški iz predhodnega leta, odvisno od vrste storitev, ki jih opravljajo.

(57)Za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji bi morale veljati stroge organizacijske zahteve. Njihovi poslovodje in glavni delničarji bi morali biti sposobni in primerni za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji bi morali zaposliti poslovodstvo in osebje z ustreznimi veščinami, znanjem in strokovnostjo ter sprejeti vse razumne ukrepe za opravljanje njihovih nalog, tudi s pripravo načrta za neprekinjeno poslovanje. Imeti bi morali zanesljive mehanizme notranje kontrole in ocenjevanja tveganja ter ustrezne sisteme in postopke za zagotavljanje celovitosti in zaupnosti prejetih informacij. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji bi morali imeti ustrezno ureditev za vodenje evidenc o vseh poslih, naročilih in storitvah v zvezi s kriptoimetji, ki jih opravijo. Prav tako bi morali imeti vzpostavljene sisteme za odkrivanje morebitnih zlorab trga, ki jih zagrešijo stranke.

(58)Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali imeti ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji ustrezno ureditev za zaščito lastninske pravice strank do premoženja v obliki kriptoimetij. Če morajo zaradi svojega poslovnega modela imeti denarna sredstva, kot so opredeljena v členu 4(25) Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , v obliki bankovcev, kovancev, denarnega depozita ali elektronskega denarja, ki pripadajo njihovim strankam, bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji takšna denarna sredstva zaupati kreditni instituciji ali centralni banki. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji bi morali imeti dovoljenje za izvajanje plačilnih transakcij, povezanih s storitvami v zvezi s kriptoimetji, ki jih ponujajo, samo če imajo dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366.

(59)Glede na storitve, ki jih opravljajo, in zaradi posebnih tveganj, povezanih z vsako vrsto storitev, bi morale za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji veljati posebne zahteve, kar zadeva te storitve. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo storitve skrbništva in upravljanja kriptoimetij v imenu tretjih oseb, bi morali imeti pogodbeno razmerje s svojimi strankami z obveznimi pogodbenimi določbami ter vzpostaviti in izvajati politiko skrbništva. Ti ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji bi morali odgovarjati tudi za vso morebitno škodo zaradi incidentov v zvezi z IKT, vključno z incidenti zaradi kibernetskih napadov, kraje ali nepravilnega delovanja.

(60)Za zagotovitev pravilnega delovanja trgov kriptoimetij bi morali imeti ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptoimetji, podrobna pravila delovanja ter zagotoviti, da so njihovi sistemi in postopki dovolj odporni, zanje pa bi tudi morale veljati zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem, prilagojene trgu kriptoimetij. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji bi morali zagotoviti, da se posli, izvedeni na njihovi platformi za trgovanje s kriptoimetji, hitro poravnajo in evidentirajo na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki upravljajo platformo za trgovanje s kriptoimetji, bi morali imeti tudi pregledno strukturo provizij za opravljene storitve, da se prepreči oddajanje naročil, ki bi lahko prispevala k zlorabi trga ali neurejenim pogojem trgovanja.

(61)Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki kriptoimetja menjajo za fiat valute ali druga kriptoimetja z uporabo lastnega kapitala, vzpostaviti nediskriminatorno trgovinsko politiko. Objaviti bi morali zavezujoče ponudbe ali metodo, ki jo uporabljajo za določanje cene kriptoimetij, ki jih želijo kupiti ali prodati. Zanje bi morale veljati tudi zahteve glede preglednosti po trgovanju. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki izvršujejo naročila za kriptoimetja v imenu tretjih oseb, bi morali oblikovati politiko izvrševanja in si vedno prizadevati za doseganje najboljših možnih rezultatov za svoje stranke. Sprejeti bi morali vse potrebne ukrepe, da bi preprečili zlorabo informacij o naročilih strank s strani njihovih zaposlenih. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki prejemajo naročila in jih posredujejo drugim ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji, bi morali vzpostaviti postopke za hitro in pravilno pošiljanje teh naročil. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji ne bi smeli biti deležni nobenih denarnih ali nedenarnih koristi za posredovanje teh naročil kateri koli posamezni platformi za trgovanje s kriptoimetji ali drugim ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji.

(62)Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki posredujejo pri izdaji kriptoimetij za potencialne uporabnike, bi morali tem osebam pred sklenitvijo pogodbe posredovati informacije o tem, kako nameravajo izvajati svojo storitev. Uvesti bi morali tudi posebne ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov, ki bi lahko izhajali iz te dejavnosti.

(63)Za zagotovitev varstva potrošnikov bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki svetujejo o kriptoimetjih, na zahtevo tretje osebe ali na lastno pobudo, predhodno oceniti izkušnje, znanje, cilje in zmožnost kritja izgub svojih strank. Če stranke ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji ne zagotovijo informacij o svojih izkušnjah, znanju, ciljih in zmožnosti kritja izgub ali če je jasno, da te stranke nimajo dovolj izkušenj ali znanja za razumevanje z njimi povezanih tveganj ali sposobnosti kritja izgub, bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji te stranke opozoriti, da kriptoimetja ali storitve v zvezi s kriptoimetji zanje morda niso primerne. Pri svetovanju bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji pripraviti poročilo, v katerem bi povzeli potrebe in zahteve strank ter dane nasvete.

(64)Zagotoviti je treba zaupanje uporabnikov v trge kriptoimetij in celovitost trga. Zato je treba določiti pravila za odvračanje od tržnih zlorab v zvezi s kriptoimetji, ki so uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji. Ker pa so izdajatelji kriptoimetij in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji zelo pogosto MSP, bi bilo nesorazmerno, da bi se zanje uporabljale vse določbe Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 44 . Zato je treba določiti posebna pravila, ki prepovedujejo nekatera ravnanja, ki bi lahko ogrozila zaupanje uporabnikov v trge kriptoimetij in celovitost trgov kriptoimetij, vključno s trgovanjem z notranjimi informacijami, nezakonitim razkritjem notranjih informacij in tržno manipulacijo, povezano s kriptoimetji. Ta prilagojena pravila o zlorabi trga, povezani s kriptoimetji, bi se morala uporabljati, kadar so kriptoimetja uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

(65)Pristojnim organom bi bilo treba podeliti zadostna pooblastila za nadzor nad izdajanjem kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, ter ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, med drugim tudi pooblastilo, da začasno ustavijo ali prepovejo izdajo kriptoimetij ali zagotavljanje storitev v zvezi s kriptoimetji ter preiskujejo kršitve pravil o zlorabi trga. Glede na čezmejno naravo kriptoimetij bi morali pristojni organi medsebojno sodelovati, da bi odkrili in preprečili morebitne kršitve pravnega okvira, ki ureja kriptoimetja in trge kriptoimetij. Pristojni organi bi morali imeti tudi pooblastilo, da naložijo sankcije izdajateljem kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, in ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji.

(66)Pomembni žetoni, vezani na sredstva, se lahko uporabijo kot menjalno sredstvo in za opravljanje velike količine čezmejnih plačilnih transakcij. Da bi se izognili nadzorni arbitraži med državami članicami, je primerno, da se EBA dodeli naloga nadzora izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ko se taki žetoni, vezani na sredstva, razvrstijo kot pomembni.

(67)EBA bi moral ustanoviti kolegij nadzornikov za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva. Ti izdajatelji so običajno v središču mreže subjektov, ki zagotavljajo izdajo takih kriptoimetij, njihov prenos in razdelitev imetnikom. Med člani kolegija nadzornikov bi zato morali biti vsi pristojni organi za zadevne subjekte in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, ki med drugim zagotavljajo skrbništvo rezervnih sredstev, upravljanje platform za trgovanje s kriptoimetji, na katerih so pomembni žetoni, vezani na sredstva, uvrščeni v trgovanje, ter za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, v imenu imetnikov. Kolegij nadzornikov bi moral olajšati sodelovanje in izmenjavo informacij med svojimi člani ter izdajati nezavezujoča mnenja o nadzornih ukrepih ali spremembah glede dovoljenj v zvezi z izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali zadevnih subjektih, ki opravljajo storitve ali dejavnosti v zvezi s pomembnimi žetoni, vezanimi na sredstva.

(68)Izdajatelje e-denarnih žetonov bi morali nadzorovati pristojni organi, odgovorni za nadzor v skladu z Direktivo 2009/110/ES. Vendar je glede na potencialno razširjeno uporabo pomembnih e-denarnih žetonov kot plačilnega sredstva in tveganj, ki jih lahko predstavljajo za finančno stabilnost, potreben dvojni nadzor nad izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov, ki ga izvajajo tako pristojni organi kot EBA. EBA bi moral nadzorovati, ali izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov izpolnjujejo posebne dodatne zahteve iz te uredbe za pomembne e-denarne žetone.

(69)EBA bi moral ustanoviti kolegij nadzornikov za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov. Izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov so običajno v središču mreže subjektov, ki zagotavljajo izdajo takih kriptoimetij, njihov prenos in razdelitev imetnikom. Med člani kolegija nadzornikov za izdajatelje e-denarnih žetonov bi zato morali biti vsi pristojni organi za zadevne subjekte in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, ki med drugim zagotavljajo upravljanje platform za trgovanje s kriptoimetji, kjer so pomembni e-denarni žetoni uvrščeni v trgovanje, in za izvajalce storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo skrbništvo in upravljanje pomembnih e-denarnih žetonov v imenu imetnikov. Kolegij nadzornikov za izdajatelje e-denarnih žetonov bi moral olajšati sodelovanje in izmenjavo informacij med svojimi člani ter izdajati nezavezujoča mnenja o nadzornih ukrepih ali spremembah glede dovoljenj v zvezi z izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov ali zadevnih subjektih, ki opravljajo storitve ali dejavnosti v zvezi s takimi pomembnimi e-denarnimi žetoni.

(70)Za nadzor izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, bi moral biti EBA med drugim pooblaščen za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob. EBA bi moral imeti tudi pooblastilo za nadzor nad tem, ali izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov izpolnjujejo dodatne zahteve iz te uredbe.

(71)EBA bi moral izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov zaračunavati nadomestila za pokritje svojih stroškov, tudi posrednih. Za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, bi moralo biti nadomestilo sorazmerno z velikostjo njihovih rezervnih sredstev. Za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov bi moralo biti nadomestilo sorazmerno z zneskom sredstev, prejetih v zameno za pomembne e-denarne žetone.

(72)Da se zagotovi enotna uporaba te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembami opredelitev pojmov iz te uredbe, da bi jih prilagodila tržnemu in tehnološkemu razvoju, opredelila merila in pragove za določitev, ali bi bilo treba žeton, vezan na sredstva, ali e-denarni žeton razvrstiti kot pomemben, ter določiti vrsto in znesek nadomestil, ki jih lahko za nadzor nad izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali pomembnih e-denarnih žetonov zaračuna EBA. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 45 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(73)Da bi spodbudili dosledno uporabo te uredbe, vključno z ustrezno zaščito vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji, bi bilo treba razviti tehnične standarde. Učinkovito in primerno bi bilo, da se EBA in ESMA kot organoma, ki imata visoko specializirano strokovno znanje, zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo političnih odločitev, ki jih predložita Komisiji.

(74)Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da sprejme regulativne tehnične standarde, ki jih razvijeta EBA in ESMA, v zvezi s postopkom za odobritev belih knjig o kriptoimetjih, ki jih pripravijo kreditne institucije, ko izdajajo žetone, vezane na sredstva, informacijami, ki jih je treba predložiti v prošnji za izdajo dovoljenja za izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, metodologijo za izračun kapitalskih zahtev za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, ureditvijo upravljanja izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, potrebnimi informacijami za oceno kvalificiranih deležev v kapitalu izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, postopkom, ki ga izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo glede nasprotij interesov, vrsto sredstev, v katera lahko vlagajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, obveznostmi, naloženimi ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo likvidnost žetonov, vezanih na sredstva, postopkom izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, postopkom za obravnavo pritožb, delovanjem kolegija nadzornikov za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov, potrebnimi informacijami za oceno kvalificiranih deležev v kapitalu ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, izmenjavo informacij med pristojnimi organi, EBA in ESMA v okviru te uredbe ter sodelovanjem med pristojnimi organi in tretjimi državami. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU ter v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 46 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 47 .

(75)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih razvijeta EBA in ESMA, kar zadeva strojno berljive formate za bele knjige o kriptoimetju, standardne obrazce, predloge in postopke za vlogo za izdajo dovoljenja za izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ter standardne obrazce in predloge za izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi, EBA in ESMA. Komisija bi navedene izvedbene tehnične standarde morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(76)Ker ciljev te uredbe, to je odpraviti razdrobljenost pravnega okvira, ki se uporablja za izdajatelje kriptoimetij in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, ter zagotoviti pravilno delovanje trgov kriptoimetij ob hkratnem zagotavljanju zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je lažje izpolniti na ravni Unije z vzpostavitvijo okvira, na podlagi katerega bi se lahko razvili večji, čezmejni trg kriptoimetij in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(77)Da se prepreči motenje udeležencev na trgu, ki zagotavljajo storitve in dejavnosti v zvezi s kriptoimetji, ki so bila izdana pred začetkom veljavnosti te uredbe, bi morali biti izdajatelji takih kriptoimetij izvzeti iz obveznosti objave bele knjige o kriptoimetju in drugih s tem povezanih zahtev. Vendar se te prehodne določbe ne bi smele uporabljati za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, izdajatelje e-denarnih žetonov ali ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, ki bi morali v vsakem primeru pridobiti dovoljenje takoj, ko začne veljati ta uredba.

(78)Žvižgači lahko pristojne organe opozorijo na nove informacije, ki jim lahko pomagajo pri odkrivanju kršitev te uredbe in nalaganju kazni. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti, da se vzpostavi ustrezna ureditev, ki bo žvižgačem omogočala, da bodo pristojne organe obveščali o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe, in jih ščitila pred povračilnimi ukrepi. To bi bilo treba storiti s spremembo Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta 48 , da bi se lahko uporabljala za kršitve te uredbe.

(79)Datum začetka uporabe te uredbe bi bilo treba odložiti za 18 mesecev, da se omogoči sprejetje regulativnih tehničnih standardov, izvedbenih tehničnih standardov in delegiranih aktov, ki so potrebni za določitev nekaterih elementov te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja enotna pravila za:

(a)zahteve glede preglednosti in razkritja za izdajo kriptoimetij in njihovo uvrstitev v trgovanje;

(b)izdajanje dovoljenj ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji, izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljem žetonov elektronskega denarja;

(c)delovanje, organizacijo in upravljanje izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, izdajateljev e-denarnih žetonov in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji;

(d)pravila o varstvu potrošnikov, kar zadeva izdajo, menjavo in skrbništvo kriptoimetij ter trgovanje z njimi;

(e)ukrepe za preprečevanje zlorabe trga, da se zagotovi celovitost trgov kriptoimetij.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za osebe, ki se ukvarjajo z izdajanjem kriptoimetij ali opravljajo storitve v zvezi s kriptoimetji, v Uniji.

2.Vendar se ta uredba ne uporablja za kriptoimetja, ki se štejejo za:

(a)finančne instrumente, kot so opredeljeni v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU;

(b)elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES, razen kadar se v skladu s to uredbo šteje za e-denarni žeton;

(c)vloge, kot so opredeljene v členu 2(1)(3) Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta 49 ;

(d)strukturirane vloge, kot so opredeljene v členu 4(1)(43) Direktive 2014/65/EU;

(e)listinjenje, kot je opredeljeno v členu 2(1) Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta 50 .

3.Ta uredba se ne uporablja za naslednje subjekte in osebe:

(a)Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke držav članic, kadar delujejo kot monetarni organ ali drugi javni organi;

(b)zavarovalnice ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti pozavarovanja in retrocesije, kot so opredeljene v Direktivi 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 51 pri opravljanju dejavnosti iz navedene direktive;

(c)likvidacijskega upravitelja ali upravitelja, ki deluje med postopkom zaradi insolventnosti, razen za namene člena 42;

(d)osebe, ki storitve v zvezi s kriptoimetji opravljajo izključno za svoja obvladujoča podjetja, za svoja odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja svojih obvladujočih podjetij;

(e)Evropsko investicijsko banko;

(f)Evropski instrument za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za stabilnost;

(g)mednarodne javne organizacije.

4.Za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, se, kadar izdajajo žetone, vezane na sredstva, ne uporabljajo:

(a)določbe poglavja I naslova III, razen členov 21 in 22;

(b)člen 31.

5.Za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, se, kadar opravljajo eno ali več storitev v zvezi s kriptoimetji, ne uporabljajo določbe poglavja I naslova V, razen členov 57 in 58.

6.Za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU, se ne uporabljajo določbe poglavja I naslova V, razen členov 57, 58, 60 in 61, kadar opravljajo samo eno ali več storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so enakovredne investicijskim storitvam in dejavnostim, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU. V ta namen velja naslednje:

(a)storitve v zvezi s kriptoimetji, opredeljene v členu 3(1)(11) te uredbe, se štejejo za enakovredne investicijskim dejavnostim iz točk (8) in (9) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(b)storitve v zvezi s kriptoimetji, opredeljene v členu 3(1)(12) in (13) te uredbe, se štejejo za enakovredne investicijskim storitvam iz točke (3) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(c)storitve v zvezi s kriptoimetji, opredeljene v členu 3(1)(14) te uredbe, se štejejo za enakovredne investicijskim storitvam iz točke (2) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(d)storitve v zvezi s kriptoimetji, opredeljene v členu 3(1)(15) te uredbe, se štejejo za enakovredne investicijskim storitvam iz točk (6) in (7) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(e)storitve v zvezi s kriptoimetji, opredeljene v členu 3(1)(16) te uredbe, se štejejo za enakovredne investicijskim storitvam iz točke (1) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(f)storitve v zvezi s kriptoimetji, opredeljene v členu 3(1)(17) te uredbe, se štejejo za enakovredne investicijskim storitvam iz točke (5) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

Člen 3
Opredelitev pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„tehnologija razpršene evidence“ pomeni vrsto tehnologije, ki podpira razpršeno evidentiranje šifriranih podatkov;

(2)„kriptoimetje“ pomeni digitalno predstavitev vrednosti ali pravic, ki jih je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije;

(3)„žeton, vezan na sredstva“ pomeni vrsto kriptoimetij, ki naj bi ohranjala stabilno vrednost z vezanostjo na vrednost več fiat valut, ki so zakonito plačilno sredstvo, na eno ali več vrst blaga ali na eno ali več kriptoimetij ali na kombinacijo takih sredstev;

(4)„žeton elektronskega denarja“ ali „e-denarni žeton“ pomeni vrsto kriptoimetja, ki se v glavnem uporablja kot menjalno sredstvo in ki naj bi ohranjala stabilno vrednost z vezanostjo na vrednost fiat valute, ki je zakonito plačilno sredstvo;

(5)„uporabniški žeton“ pomeni vrsto kriptoimetja, ki je namenjena zagotavljanju digitalnega dostopa do blaga ali storitev, ki je na voljo na podlagi tehnologije razpršene evidence in jo sprejema le izdajatelj zadevnega žetona;

(6)„izdajatelj kriptoimetij“ pomeni pravno osebo, ki javno ponuja katero koli vrsto kriptoimetij ali zaprosi za sprejem takih kriptoimetij na platformo za trgovanje s kriptoimetji;

(7)„javna ponudba“ pomeni ponudbo tretjim osebam, da pridobijo kriptoimetje v zameno za fiat valuto ali druga kriptoimetja;

(8)„ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji“, pomeni vsako osebo, katere poklic ali dejavnost je profesionalno zagotavljanje ene ali več storitev v zvezi s kriptoimetji tretjim osebam;

(9)„storitev v zvezi s kriptoimetji“, pomeni katero koli od spodaj navedenih storitev in dejavnosti, povezano s katerim koli kriptoimetjem:

(a)skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb;

(b)upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji;

(c)menjava kriptoimetij za fiat valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo;

(d)menjava kriptoimetij za druga kriptoimetja;

(e)izvrševanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb;

(f)posredovanje pri izdaji kriptoimetij;

(g)prejemanje in posredovanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb;

(h)svetovanje o kriptoimetjih;

(10)„skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb“ pomeni hrambo ali nadzor kriptoimetij v imenu tretjih oseb ali, kadar je to primerno, sredstev za dostop do teh kriptoimetij v obliki zasebnih kriptografskih ključev;

(11)„upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji“ pomeni upravljanje ene ali več platform za trgovanje s kriptoimetji, znotraj katerih lahko vzajemno deluje več nakupnih in prodajnih interesov tretjih oseb v zvezi s kriptoimetji na način, ki privede do pogodbe, bodisi z menjavo enega kriptoimetja za drugo bodisi z menjavo kriptoimetja za fiat valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo;

(12)„menjava kriptoimetij za fiat valuto“ pomeni sklepanje pogodb s tretjimi osebami o nakupu ali prodaji kriptoimetij v zameno za fiat valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo, z uporabo lastnega kapitala;

(13)„menjava kriptoimetij za druga kriptoimetja“ pomeni sklepanje pogodb s tretjimi osebami o nakupu ali prodaji kriptoimetij v zameno za druga kriptoimetja z uporabo lastnega kapitala;

(14)„izvrševanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb“ pomeni sklepanje pogodb o nakupu ali prodaji enega ali več kriptoimetij ali vpisu enega ali več kriptoimetij v imenu tretjih oseb;

(15)„posredovanje pri izdaji kriptoimetij“ pomeni trženje novoizdanih kriptoimetij ali kriptoimetij, ki so že izdana, vendar niso uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, določenim kupcem in ki ne vključujejo javne ponudbe ali ponudbe obstoječim imetnikom izdajateljevih kriptoimetij;

(16)„prejemanje in posredovanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb“ pomeni prejem naročila od osebe za nakup ali prodajo enega ali več kriptoimetij ali vpis enega ali več kriptoimetij ter posredovanje tega naročila tretji osebi v izvršitev;

(17)„svetovanje o kriptoimetjih“ pomeni ponujanje, dajanje ali soglasje za dajanje individualiziranih ali posebnih priporočil tretji osebi bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki izvaja svetovanje glede pridobitve ali prodaje enega ali več kriptoimetij oziroma glede uporabe storitev v zvezi s kriptoimetji;

(18)„upravljalni organ“ pomeni organ izdajatelja kriptoimetij ali ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, imenovan v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je pristojen za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev subjekta ter nadzira in spremlja sprejemanje vodstvenih odločitev, vključuje pa osebe, ki vodijo posle subjekta;

(19)„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(20)„dobro poučeni vlagatelji“ pomeni „dobro poučene vlagatelje“, kot so opredeljeni v členu 2(e) Uredbe (EU) 2017/1129;

(21)„rezervna sredstva“ pomeni košarico fiat valut, ki so zakonita plačilna sredstva, blaga ali kriptoimetij, ki krijejo vrednost žetonov, vezanih na sredstva, ali naložbo takšnih sredstev;

(22)„matična država članica“ pomeni:

(a)če ima izdajatelj kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, statutarni sedež ali podružnico v Uniji, državo članico, v kateri ima izdajatelj kriptoimetij statutarni sedež ali podružnico;

(b)če izdajatelj kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, nima statutarnega sedeža ali podružnice v Uniji, ima pa v Uniji dve podružnici ali več, državo članico, ki jo izdajatelj izbere izmed držav članic, v kateri ima izdajatelj kriptoimetij podružnice;

(c)če ima izdajatelj kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, sedež v tretji državi in v Uniji nima podružnice, po izdajateljevi izbiri bodisi državo članico, v kateri naj bi bila kriptoimetja prvič javno ponujena, bodisi državo članico, v kateri je bila vložena prva vloga za uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji;

(d)za izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, državo članico, v kateri ima izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, statutarni sedež;

(e)za izdajatelje e-denarnih žetonov države članice, v katerih ima izdajatelj e-denarnih žetonov dovoljenje kot kreditna institucija v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali kot institucija za izdajo elektronskega denarja v skladu z Direktivo 2009/110/ES;

(f)za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji državo članico, v kateri ima ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, statutarni sedež;

(23)„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri je izdajatelj kriptoimetij javno ponudil kriptoimetja ali zaprosil za uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji ali v kateri ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji opravlja storitve v zvezi s kriptoimetji, če se ta razlikuje od matične države članice;

(24)„pristojni organ“ pomeni:

(a) organ, ki ga vsaka država članica imenuje v skladu s členom 81 za izdajatelje kriptoimetij, izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji;

(b)organ, ki ga imenuje vsaka država članica za uporabo Direktive 2009/110/ES za izdajatelje e-denarnih žetonov;

(25) „blago“ pomeni „blago“, kot je opredeljeno v členu 2(6) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 52 ;

(26)„kvalificirani delež“ pomeni kateri koli neposredni ali posredni delež v izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, ali v ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta 53 , ob upoštevanju pogojev o združevanju teh pravic, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje investicijskega podjetja, v katerem je ta delež;

(27)„notranje informacije“ pomeni kakršne koli informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev kriptoimetij ali na enega ali več kriptoimetij ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh kriptoimetij;

(28)„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene zunaj svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 121 za določitev tehničnih elementov opredelitev pojmov iz odstavka 1 ter za njihovo prilagoditev razvoju trga in tehnološkemu razvoju.

NASLOV II
Kriptoimetja, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni

Člen 4
Javne ponudbe kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, in uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji

1.Izdajatelj kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, v Uniji ne sme javno ponujati takih kriptoimetij ali prositi za uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, razen če izdajatelj:

(a)je pravna oseba;

(b)pripravi belo knjigo o kriptoimetju v zvezi s temi kriptoimetji v skladu s členom 5;

(c)uradno obvesti o zadevni beli knjigi o kriptoimetju v skladu s členom 7;

(d)objavi belo knjigo o kriptoimetju v skladu s členom 8;

(e)izpolnjuje zahteve iz člena 13.

2.V odstavku 1 se točke (b) do (d) ne uporabljajo, če velja naslednje:

(a)kriptoimetja so na voljo brezplačno;

(b)kriptoimetja se samodejno ustvarijo z rudarjenjem kot nagrada za vzdrževanje tehnologije razpršene evidence ali potrjevanje poslov;

(c)kriptoimetja so edinstvena in nezamenljiva za druga kriptoimetja;

(d)kriptoimetja so na voljo manj kot 150 fizičnim ali pravnim osebam na državo članico, pri čemer te osebe delujejo za svoj račun;

(e)v obdobju 12 mesecev skupna vrednost javne ponudbe kriptoimetij v Uniji ne presega 1 000 000 EUR ali enakovrednega zneska v drugi valuti ali v kriptoimetjih;

(f)javna ponudba kriptoimetij je namenjena samo dobro poučenim vlagateljem, kriptoimetja pa lahko posedujejo le taki dobro poučeni vlagatelji.

Za namene točke (a) se kriptoimetja ne štejejo za brezplačna, če se od kupcev zahteva, da v zameno za ta kriptoimetja zagotovijo osebne podatke izdajatelju ali se zavežejo, da bodo zagotovili osebne podatke izdajatelju, ali če izdajatelj teh kriptoimetij prek potencialnih imetnikov teh kriptoimetij prejme kakršno koli nadomestilo, provizijo, denarno korist ali nedenarno korist od tretje osebe.

3.Kadar se javna ponudba kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, nanaša na uporabniške žetone za storitev, ki še ne deluje, trajanje javne ponudbe, kot je opisano v beli knjigi o kriptoimetju, ne presega 12 mesecev.

Člen 5
Vsebina in oblika bele knjige o kriptoimetju

1.Bela knjiga o kriptoimetju iz člena 4(1)(b) vsebuje vse naslednje informacije:

(a)podroben opis izdajatelja in predstavitev glavnih udeležencev, vključenih v zasnovo in razvoj projekta;

(b)podroben opis izdajateljevega projekta, vrsto kriptoimetja, ki bo javno ponujeno ali za katero se prosi za uvrstitev v trgovanje, razloge, zakaj bodo kriptoimetja javno ponujena ali zakaj se prosi za uvrstitev v trgovanje, ter načrtovano uporabo fiat valute ali drugih kriptoimetij, zbranih prek javne ponudbe;

(c)podroben opis značilnosti javne ponudbe, zlasti število kriptoimetij, ki bodo izdana ali za katera se prosi za uvrstitev v trgovanje, ceno ob izdaji kriptoimetij in pogoje vpisa;

(d)podroben opis pravic in obveznosti, povezanih s kriptoimetji, ter postopkov in pogojev za uveljavljanje teh pravic;

(e)informacije o temeljni tehnologiji in standardih, ki jih uporablja izdajatelj kriptoimetij, ki omogočajo posedovanje, shranjevanje in prenos teh kriptoimetij;

(f)podroben opis tveganj v zvezi z izdajateljem kriptoimetij, kriptoimetji, javno ponudbo kriptoimetij in izvajanjem projekta;

(g)postavke razkritja, določene v Prilogi I.

2.Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptoimetju ni bistvenih opustitev, predstavljena pa je v jedrnati in razumljivi obliki.

3.Bela knjiga o kriptoimetju vsebuje naslednjo izjavo: „Za vsebino te bele knjige o kriptoimetju je odgovoren le izdajatelj kriptoimetij. Te bele knjige o kriptoimetju ni pregledal ali odobril noben pristojni organ v nobeni državi članici Evropske unije.“

4.V beli knjigi ni nobenih trditev o prihodnji vrednosti kriptoimetij, razen izjave iz odstavka 5, razen če izdajatelj teh kriptoimetij lahko zajamči tako prihodnjo vrednost.

5.Bela knjiga o kriptoimetju vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da:

(a)kriptoimetja lahko izgubijo del svoje vrednosti ali celotno vrednost;

(b)kriptoimetja morda niso vedno prenosljiva;

(c)kriptoimetja morda niso likvidna;

(d)v primeru, da se javna ponudba nanaša na uporabniške žetone, takšnih uporabniških žetonov morda ni mogoče zamenjati za blago ali storitev, obljubljeno v beli knjigi o kriptoimetju, zlasti v primeru propada ali prenehanja projekta.

6.Vsaka bela knjiga o kriptoimetju vsebuje izjavo upravljalnega organa izdajatelja kriptoimetij. S to izjavo se potrdi, da bela knjiga o kriptoimetju izpolnjuje zahteve iz tega naslova in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptoimetju, točne in brez bistvenih opustitev.

7.Bela knjiga o kriptoimetju vsebuje povzetek, ki v kratkem in netehničnem jeziku posreduje ključne informacije o javni ponudbi kriptoimetij ali o nameravani uvrstitvi kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, zlasti o bistvenih elementih zadevnih kriptoimetij. Oblika in vsebina povzetka bele knjige o kriptoimetju skupaj z belo knjigo o kriptoimetju zagotovi ustrezne informacije o bistvenih elementih zadevnih kriptoimetij, da bi potencialnim kupcem kriptoimetij pomagala sprejeti informirano odločitev. Povzetek vsebuje tudi opozorilo o naslednjem:

(a)brati ga je treba kot uvod v belo knjigo o kriptoimetju;

(b)odločitev potencialnega kupca o nakupu kriptoimetja bi morala temeljiti na vsebini celotne bele knjige o kriptoimetju;

(c)javna ponudba kriptoimetij ni ponudba ali nagovarjanje za prodajo finančnih instrumentov in vsaka taka ponudba ali nagovarjanje za prodajo finančnih instrumentov se lahko izvede le s prospektom ali drugo ponudbeno dokumentacijo v skladu z nacionalno zakonodajo;

(d)bela knjiga o kriptoimetju se ne šteje za prospekt iz Uredbe (EU) 2017/1129 ali drugo ponudbeno dokumentacijo na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

8.Vsaka bela knjiga o kriptoimetju je opremljena z datumom.

9.Bela knjiga o kriptoimetju je sestavljena v vsaj enem od uradnih jezikov matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

10.Bela knjiga o kriptoimetju je na voljo v strojno berljivi obliki.

11.ESMA po posvetovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe odstavka 10.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6
Tržna sporočila

Vsa morebitna tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo kriptoimetij, razen žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, oziroma na uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)tržna sporočila so jasno prepoznavna kot taka;

(b)informacije v tržnih sporočilih so poštene, jasne in nezavajajoče;

(c)informacije v tržnih sporočilih se skladajo z informacijami v beli knjigi o kriptoimetju, kadar se taka bela knjiga o kriptoimetju zahteva v skladu s členom 4;

(d)v tržnih sporočilih je jasno navedeno, da je bila objavljena bela knjiga o kriptoimetju, in naveden naslov spletišča izdajatelja zadevnih kriptoimetij.

Člen 7
Uradno obveščanje o beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočilih

1.Pristojni organi pred objavo ne zahtevajo predhodne odobritve bele knjige o kriptoimetju ali morebitnih tržnih sporočil, ki se nanašajo nanjo.

2.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, pristojni organ svoje matične države članice najmanj 20 delovnih dni pred objavo bele knjige o kriptoimetju uradno obvestijo o beli knjigi o kriptoimetju in, če obstajajo tržna sporočila iz člena 6, o takih tržnih sporočilih. Ta pristojni organ lahko izvaja pooblastila iz člena 82(1).

3.V uradnem obvestilu o beli knjige o kriptoimetju se pojasni, zakaj se kriptoimetje, opisano v beli knjigi o kriptoimetju, ne šteje za:

(a)finančni instrument, kot je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU;

(b)elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES;

(c)vlogo, kot je opredeljena v členu 2(1)(3) Direktive 2014/49/EU;

(d)strukturirano vlogo, kot je opredeljena v členu 4(1)(43) Direktive 2014/65/EU.

4.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, skupaj z uradnim obvestilom iz odstavkov 2 in 3 pristojnemu organu svoje matične države članice predložijo seznam morebitnih držav članic gostiteljic, v katerih nameravajo javno ponuditi svoja kriptoimetja ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji. Matično državo članico obvestijo tudi o datumu začetka nameravane javne ponudbe ali nameravane uvrstitve v trgovanje na taki platformi za trgovanje s kriptoimetji.

Pristojni organ matične države članice uradno obvesti pristojni organ države članice gostiteljice o nameravani javni ponudbi ali nameravani uvrstitvi v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji v dveh delovnih dneh po prejemu seznama iz prvega pododstavka.

5.Pristojni organi organ ESMA obvestilo o belih knjigah o kriptoimetjih, o katerih so bili uradno obveščeni, in o datumih uradnega obvestila o njih. ESMA da bele knjige o kriptoimetju, o katerih je bila uradno obveščena, na voljo v registru iz člena 57.

Člen 8
Objava bele knjige o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočil

1.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, svojo belo knjigo o kriptoimetju in morebitna tržna sporočila objavijo na svojem spletišču, ki je javno dostopno, najpozneje do datuma začetka javne ponudbe navedenih kriptoimetij ali uvrstitve teh kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji. Bela knjiga o kriptoimetju in morebitna tržna sporočila ostanejo na voljo na izdajateljevem spletišču, dokler javnost poseduje zadevna kriptoimetja.

2.Objavljena bela knjiga o kriptoimetju in morebitna tržna sporočila so enaki različici, ki je bila ob uradnem obvestilu predložena ustreznemu pristojnemu organu v skladu s členom 7 oziroma po potrebi spremenjena v skladu s členom 11.

Člen 9
Časovno omejene javne ponudbe kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni

1.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki določijo rok za javno ponudbo teh kriptoimetij, na svojem spletišču objavijo rezultat ponudbe v 16 delovnih dneh od konca obdobja vpisa.

2.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki določijo rok za javno ponudbo kriptoimetij, imajo vzpostavljeno učinkovito ureditev za spremljanje in varovanje denarnih sredstev ali drugih kriptoimetij, zbranih v okviru take ponudbe. V ta namen ti izdajatelji zagotovijo, da ima denarna sredstva ali druga kriptoimetja, zbrana med javno ponudbo, v skrbništvu nekdo od naštetih:

(a)kreditna institucija, kadar so denarna sredstva, zbrana med javno ponudbo, v obliki fiat valute;

(b)ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb.

Člen 10
Dovoljenje za javno ponudbo kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ali za prošnjo za sprejem takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji

1.Po objavi bele knjige o kriptoimetju v skladu s členom 8 in po potrebi s členom 11 lahko izdajatelji kriptoimetij po vsej Uniji ponujajo svoja kriptoimetja, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, in zaprosijo za uvrstitev takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

2.Za izdajatelje kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ki so objavili belo knjigo o kriptoimetju v skladu s členom 8 in po potrebi s členom 11, ne veljajo nobene dodatne zahteve po informacijah v zvezi s ponudbo navedenih kriptoimetij ali uvrstitvijo takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

Člen 11
Sprememba objavljenih belih knjig o kriptoimetjih in morebitnih objavljenih tržnih sporočil po njihovi objavi

1.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, spremenijo svojo objavljeno belo knjigo o kriptoimetju in morebitna objavljena tržna sporočila, da opišejo vsako morebitno spremembo ali novo dejstvo, ki bi lahko pomembno vplivalo na odločitev potencialnega kupca takih kriptoimetij o nakupu ali na odločitev imetnikov takih kriptoimetij o prodaji ali zamenjavi takih kriptoimetij.

2.Izdajatelj na svojem spletišču takoj obvesti javnost o uradnem obvestilu o spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju pristojnemu organu matične države članice in predloži povzetek razlogov, zaradi katerih je uradno obvestil o spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju.

3.Vrstni red informacij v spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih spremenjenih tržnih sporočilih se sklada z vrstnim redom informacij v beli knjigi o kriptoimetju oziroma tržnih sporočilih, objavljenih v skladu s členom 8.

4.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, pristojni organ svoje matične države članice najmanj sedem delovnih dni pred objavo uradno obvestijo o spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih spremenjenih tržnih sporočilih, vključno z razlogi za spremembo. Ta pristojni organ lahko izvaja pooblastila iz člena 82(1).

5.Pristojni organ matične države članice v dveh delovnih dneh po prejemu osnutka spremenjene bele knjige o kriptoimetju in morebitnih spremenjenih tržnih sporočil pristojni organ države članice gostiteljice iz člena 7(4) uradno obvesti o spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih spremenjenih tržnih sporočilih.

6.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, spremenjeno belo knjigo o kriptoimetju in morebitna spremenjena tržna sporočila, vključno z razlogi za tako spremembo, objavijo na svojem spletišču v skladu s členom 8.

7.Spremenjena bela knjiga o kriptoimetju in morebitna spremenjena tržna sporočila se označijo s časovnim žigom. Najnovejša spremenjena bela knjiga o kriptoimetju in morebitna spremenjena tržna sporočila se označijo kot veljavna različica. Spremenjena bela knjiga o kriptoimetju in morebitna spremenjena tržna sporočila ostanejo na voljo, dokler javnost poseduje zadevna kriptoimetja.

8.Če se javna ponudba nanaša na uporabniške žetone, se s spremembami v spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih spremenjenih tržnih sporočilih ne podaljšajo 12-mesečnega roka iz člena 4(3).

Člen 12
Pravica do odstopa od pogodbe

1.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, omogočijo pravico do odstopa od pogodbe vsakemu potrošniku, ki kupi taka kriptoimetja neposredno pri izdajatelju ali pri ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji, ki posreduje pri izdaji kriptoimetij v imenu tega izdajatelja.

Potrošniki imajo na voljo 14 koledarskih dni, da brez kakršnih koli stroškov in brez obrazložitve odstopijo od pogodbe o nakupu navedenih kriptoimetij. Rok za odstop od pogodbe začne teči na dan potrošnikove sklenitve pogodbe o nakupu teh kriptoimetij.

2.Vsa plačila, prejeta od potrošnika, vključno z morebitnimi nadomestili, se povrnejo brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 14 dneh od dneva, ko je bil izdajatelj kriptoimetij ali ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, ki posreduje pri izdaji kriptoimetij v imenu tega izdajatelja, obveščen o odločitvi potrošnika, da odstopi od pogodbe.

Povračilo se izvrši z uporabo enakega plačilnega sredstva, kot ga je uporabil potrošnik ob izvedbi prvotnega posla, razen če je potrošnik izrecno zahteval drugačno metodo plačila in pod pogojem, da potrošnik zaradi takšnega povračila ne nosi nobenih stroškov.

3.Izdajatelji kriptoimetij informacije o pravici do odstopa iz odstavka 1 vključijo v svojo belo knjigo o kriptoimetju.

4.Pravica do odstopa od pogodbe ne velja, kadar so kriptoimetja uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

5.Če so izdajatelji kriptoimetij določili rok za javno ponudbo takih kriptoimetij v skladu s členom 9, pravice do odstopa od pogodbe ni mogoče uveljavljati po koncu obdobja vpisa.

Člen 13
Obveznosti izdajateljev kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni

1.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni:

(a)ravnajo pošteno, pravično in strokovno;

(b)z imetniki kriptoimetij komunicirajo pošteno, jasno in nezavajajoče;

(c)preprečujejo, prepoznavajo, obvladujejo in razkrijejo vsako morebitno nasprotje interesov;

(d)vzdržujejo vse svoje sisteme in protokole za varnostni dostop v skladu z ustreznimi standardi Unije.

Za namene točke (d) ESMA v sodelovanju z EBA pripravi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se določijo standardi Unije.

2.Izdajatelji kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, delujejo v skladu z najboljšim interesom imetnikov takih kriptoimetij in vse obravnavajo enako, razen če je v beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočilih razkrita kakšna prednostna obravnava.

3.Če se javna ponudba kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, iz kakršnega koli razloga prekliče, izdajatelji takšnih kriptoimetij zagotovijo, da se vsa sredstva, zbrana od kupcev ali potencialnih kupcev, čim prej ustrezno vrnejo.

Člen 14
Odgovornost izdajateljev kriptoimetij, ki niso žetoni, vezanih na sredstva, ali e-denarni žetoni, za informacije, navedene v beli knjigi o kriptoimetju

1.Če izdajatelj kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ali njegov upravljalni organ krši člen 5, ker v svoji beli knjigi o kriptoimetju ali v spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju navede nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, lahko imetnik kriptoimetij od zadevnega izdajatelja kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, ali od njegovega upravljalnega organa zahteva odškodnino zaradi škode, ki jo je utrpel zaradi te kršitve.

Izključitev civilne odgovornosti nima pravnega učinka.

2.Imetniki kriptoimetij so odgovorni za predložitev dokazov, da je izdajatelj kriptoimetij, ki niso žetoni, vezani na sredstva, ali e-denarni žetoni, kršil člen 5 in da je taka kršitev vplivala na njihovo odločitev o nakupu, prodaji ali zamenjavi navedenih kriptoimetij.

3.Imetnik kriptoimetij ne more zahtevati odškodnine za informacije iz povzetka iz člena 5(7), vključno z njegovim prevodom, razen, če:

(a)je povzetek zavajajoč, netočen ali neskladen, kadar se bere skupaj z drugimi deli bele knjige o kriptoimetju;

(b)povzetek ne navaja – kadar se bere skupaj z drugimi deli bele knjige o kriptoimetju – ključnih informacij, ki bi potrošnikom in vlagateljem pomagale sprejeti odločitev o nakupu takih kriptoimetij.

4.Ta člen ne izključuje nadaljnjih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom.     

NASLOV III

Žetoni, vezani na sredstva

Poglavje 1

Dovoljenje za javno ponudbo žetonov, vezanih na sredstva, in za prošnjo za njihovo uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji

Člen 15
Dovoljenje

1.Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, v Uniji ne sme javno ponuditi takih žetonov ali prositi za uvrstitev takih sredstev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, razen če je izdajatelju to v skladu s členom 19 odobril pristojni organ njihove matične države članice.

2.Dovoljenje iz odstavka 1 se izda samo pravnim subjektom s sedežem v Uniji.

3.Odstavek 1 se ne uporablja, kadar:

(a)v obdobju 12 mesecev, izračunano ob koncu vsakega koledarskega dne, povprečni neporavnani znesek žetonov, vezanih na sredstva, ne presega 5 000 000 EUR ali enakovrednega zneska v drugi valuti;

(b)je javna ponudba žetonov, vezanih na sredstva, namenjena samo dobro poučenim vlagateljem, žetone, vezane na sredstva, pa lahko posedujejo le taki dobro poučeni vlagatelji.

Vendar izdajatelji takih žetonov, vezanih na sredstva, pripravijo belo knjigo o kriptoimetju iz člena 17 in o njej ter morebitnih tržnih sporočilih uradno obvestijo pristojni organ svoje matične države članice v skladu s členom 7.

4.Odstavek 1 se ne uporablja, če imajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU.

Vendar taki izdajatelji pripravijo belo knjigo o kriptoimetju iz člena 17 in jo predložijo v odobritev pristojnemu organu svoje matične države članice v skladu z odstavkom 7.

5.Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ, je veljavno za celotno Unijo in izdajatelju omogoča, da žetone, vezane na sredstva, za katere je pridobil dovoljenje za celotno Unijo, ponudi ali zaprosi za uvrstitev takih žetonov, vezanih na sredstva, v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji.

6.Odobritev bele knjige izdajatelja o kriptoimetju v skladu s členom 19 ali spremenjene bele knjige o kriptoimetju v skladu s členom 21, s strani pristojnega organa, velja za celotno Unijo.

7.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi postopek za odobritev bele knjige o kriptoimetju iz odstavka 4.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 16
Vloga za izdajo dovoljenja

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 15 predložijo pristojnemu organu svoje matične države članice.

2.Vloga iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

(a)naslov izdajatelja zaprositelja;

(b)statut izdajatelja zaprositelja;

(c)poslovni načrt, ki opredeljuje poslovni model, po katerem se namerava ravnati izdajatelj zaprositelj;

(d)pravno mnenje, da se žetoni, vezani na sredstva, ne štejejo za finančne instrumente, elektronski denar, vloge ali strukturirane vloge;

(e)podroben opis ureditve upravljanja izdajatelja zaprositelja;

(f)identiteto članov upravljalnega organa izdajatelja zaprositelja;

(g)dokazila, da imajo osebe iz točke (f) dober ugled ter ustrezno znanje in izkušnje za vodenje izdajatelja zaprositelja;

(h)po potrebi dokazilo, da imajo fizične osebe, ki imajo neposredno ali posredno v lasti več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic izdajatelja zaprositelja, ali ki na kakršen koli drug način obvladujejo navedenega izdajatelja zaprositelja, dober ugled in kompetence;

(i)belo knjigo o kriptoimetju iz člena 17;

(j)politike in postopke iz točk (a) do (k) člena 30(5);

(k)opis pogodbenih dogovorov s tretjimi osebami iz zadnjega pododstavka člena 30(5);

(l)opis politike neprekinjenega poslovanja izdajatelja zaprositelja iz člena 30(8);

(m)opis mehanizmov notranje kontrole in postopkov za upravljanje tveganj iz člena 30(9);

(n)opis postopkov in sistemov za varovanje varnosti, vključno s kibernetsko varnostjo, celovitosti in zaupnosti informacij iz člena 30(10);

(o)opis postopka izdajatelja zaprositelja za obravnavo pritožb iz člena 27.

3.Za namene točk (g) in (h) odstavka 2 izdajatelji zaprositelji za dovoljenje za izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, predložijo dokaz o vsem naslednjem:

(a)za vse osebe, ki so vključene v upravljanje izdajatelja zaprositelja za dovoljenje za izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, potrdilo iz kazenske evidence, ki izkazuje, da nobena od njih ni bila obsojena oziroma ji niso bile izrečene sankcije na podlagi veljavnih nacionalnih pravil na področju gospodarskega prava, insolvenčnega prava, zakonodaje na področju finančnih storitev, zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, zakonodaje o boju proti terorizmu, goljufij ali obveznosti poklicne odgovornosti;

(b)da imajo člani upravljalnega organa izdajatelja zaprositelja za dovoljenje za izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, skupaj zadostno znanje, veščine in izkušnje za vodenje izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ter da se od teh oseb zahteva, da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

4.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo informacije, ki jih vloga vsebuje poleg informacij iz odstavka 2.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki v zvezi z vlogo za izdajo dovoljenja.

EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 17
Vsebina in oblika bele knjige o kriptoimetju za žetone, vezane na sredstva

1.Bela knjiga o kriptoimetju iz člena 16(2)(i) izpolnjuje vse zahteve iz člena 4. Bela knjiga o kriptoimetju poleg informacij iz člena 4 vsebuje tudi vse naslednje informacije:

(a)podroben opis ureditev upravljanja izdajatelja, vključno z opisom vloge, dolžnosti in odgovornosti tretjih subjektov iz člena 30(5)(h).

(b)podroben opis rezerve sredstev iz člena 32;

(c)podroben opis ureditve skrbništva rezervnih sredstev, vključno z ločevanjem sredstev, kot je navedeno v členu 33;

(d)v primeru naložbe rezervnih sredstev iz člena 34 podroben opis naložbene politike za ta rezervna sredstva;

(e)podrobne informacije o naravi in izvršljivosti pravic, vključno z vsemi morebitnimi neposrednimi pravicami do unovčenja ali kakršnimi koli terjatvami, ki jih lahko imajo imetniki žetonov, vezanih na sredstva, in morebitne pravne ali fizične osebe iz člena 35(3) v zvezi z rezervnimi sredstvi ali v razmerju do izdajatelja, vključno s tem, kako se take pravice lahko obravnavajo v postopkih zaradi insolventnosti;

(f)če izdajatelj ne ponudi neposredne pravice v zvezi z rezervnimi sredstvi, podrobne informacije o mehanizmih iz člena 35(4) za zagotovitev likvidnosti žetonov, vezanih na sredstva;

(g)podroben opis postopka za obravnavo pritožb iz člena 27;

(h)postavke razkritja, določene v prilogah I in II.

Za namene točke (e) bela knjiga o kriptoimetju v primeru, da neposredne terjatve ali pravice do unovčenja nimajo vsi imetniki žetonov, vezanih na sredstva, vsebuje jasno in nedvoumno izjavo, da vsi imetniki kriptoimetij nimajo terjatve do rezervnih sredstev ali da teh rezervnih sredstev ne morejo kadar koli unovčiti pri izdajatelju.

2.Bela knjiga o kriptoimetju vsebuje povzetek, ki v kratkem in netehničnem jeziku posreduje ključne informacije o javni ponudbi žetonov, vezanih na sredstva, ali o nameravani uvrstitvi žetonov, vezanih na sredstva, v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, zlasti o bistvenih elementih zadevnih žetonov, vezanih na sredstva. Oblika in vsebina povzetka bele knjige o kriptoimetju skupaj z belo knjigo o kriptoimetju zagotovita ustrezne informacije o bistvenih elementih žetonov, vezanih na sredstva, da bi potencialnim kupcem žetonov, vezanih na sredstva, pomagali sprejeti informirano odločitev. Povzetek vsebuje tudi opozorilo o naslednjem:

(i)brati ga je treba kot uvod v belo knjigo o kriptoimetju;

(j)odločitev potencialnega kupca o nakupu žetonov, vezanih na sredstva, bi morala temeljiti na vsebini celotne bele knjige o kriptoimetju;

(k)javna ponudba žetonov, vezanih na sredstva, ni ponudba ali nagovarjanje za prodajo finančnih instrumentov in vsaka taka ponudba ali nagovarjanje za prodajo finančnih instrumentov se lahko izvede le s prospektom ali drugo ponudbeno dokumentacijo v skladu z nacionalno zakonodajo;

(l)bela knjiga o kriptoimetju se ne šteje za prospekt iz Uredbe (EU) 2017/1129 ali drugo ponudbeno dokumentacijo na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

3.Vsaka bela knjiga o kriptoimetju je opremljena z datumom.

4.Bela knjiga o kriptoimetju je sestavljena v vsaj enem od uradnih jezikov matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

5.Bela knjiga o kriptoimetju je na voljo v strojno berljivi obliki.

6.ESMA po posvetovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, formati in predloge za potrebe odstavka 10.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 18
Ocena vloge za izdajo dovoljenja

1.Pristojni organi, ki prejmejo vlogo za izdajo dovoljenja iz člena 16, v 20 delovnih dneh od prejema take vloge ocenijo, ali je vloga, vključno z belo knjigo o kriptoimetju iz člena 16(2)(i), popolna. Izdajatelja zaprositelja takoj uradno obvestijo, ali je vloga, vključno z belo knjigo o kriptoimetju, popolna. Če vloga, vključno z belo knjigo o kriptoimetju, ni popolna, določijo rok, do katerega izdajatelj zaprositelj predloži vse manjkajoče informacije.

2.Pristojni organi v treh mesecih od prejema popolne vloge ocenijo, ali izdajatelj zaprositelj izpolnjuje zahteve iz tega naslova, in sprejmejo v celoti utemeljen osnutek odločitve o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja. V teh treh mesecih lahko pristojni organi od izdajatelja zaprositelja zahtevajo vse informacije o vlogi, vključno z belo knjigo o kriptoimetju iz člena 16(2)(i).

3.Pristojni organi po treh mesecih iz odstavka 2 izdajatelju zaprositelju pošljejo osnutek odločitve, EBA, ESMA in ECB pa pošljejo osnutek odločitve in dosje o vlogi. Če ima izdajatelj zaprositelj sedež v državi članici, katere valuta ni euro, ali če je valuta, ki ni euro, vključena v rezervna sredstva, se pristojni organi posvetujejo s centralno banko zadevne države članice. Izdajatelji zaprositelji imajo pravico, da svojemu pristojnemu organu predložijo ugotovitve in pripombe na osnutke odločitev.

4.EBA, ESMA, ECB in po potrebi centralna banka iz odstavka 3 v dveh mesecih po prejemu osnutka odločitve in dosjeja o vlogi izdajo nezavezujoče mnenje o vlogi in svoja nezavezujoča mnenja pošljejo zadevnemu pristojnemu organu. Navedeni pristojni organ ustrezno upošteva ta nezavezujoča mnenja ter ugotovitve in pripombe izdajatelja zaprositelja.

Člen 19
Odobritev ali zavrnitev izdaje dovoljenja

1.Pristojni organi v enem mesecu po prejemu nezavezujočega mnenja iz člena 18(4) sprejmejo v celoti utemeljeno odločitev o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja izdajatelju zaprositelju ter izdajatelje zaprositelje o tej odločitvi v petih delovnih dneh uradno obvestijo. Če izdajatelj zaprositelj dobi dovoljenje, se šteje, da je njegova bela knjiga o kriptoimetju odobrena.

2.Pristojni organi lahko zavrnejo izdajo dovoljenja, če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da:

(a)upravljalni organ izdajatelja zaprositelja lahko ogroža njegovo učinkovito, varno in skrbno upravljanje in neprekinjeno delovanje ter ustrezno upoštevanje interesov njegovih strank in celovitost trga;

(b)izdajatelj zaprositelj ne izpolnjuje ali verjetno ne bo izpolnil katere od zahtev iz tega naslova;

(c)poslovni model izdajatelja zaprositelja lahko resno ogrozi finančno stabilnost, transmisijski mehanizem denarne politike ali monetarno suverenost.

3.Pristojni organi obvestijo EBA, ESMA, ECB in po potrebi centralne banke iz člena 18(3) o vseh izdanih dovoljenjih. ESMA v register kriptoimetij in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, iz člena 57 vključi naslednje informacije:

(a)ime, pravno obliko in identifikator pravnih subjektov izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva;

(b)trgovsko ime, fizični naslov in spletišče izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva;

(c)bele knjige o kriptoimetju ali spremenjene bele knjige o kriptoimetju;

(d)vse morebitne druge storitve, ki jih opravlja izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, ki niso zajeti v tej uredbi, s sklicem na ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo.

Člen 20
Odvzem dovoljenja

1.Pristojni organi izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, odvzamejo dovoljenje v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)izdajatelj dovoljenja ne uporabi v šestih mesecih po izdaji;

(b)izdajatelj dovoljenja ne uporabi šest zaporednih mesecev;

(c)izdajatelj dovoljenje pridobi na nedovoljen način, vključno z navajanjem lažnih izjav v vlogi za izdajo dovoljenje iz člena 16 ali v beli knjigi o kriptoimetju, spremenjeni v skladu s členom 21;

(d)izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(e)izdajatelj resno krši določbe tega naslova;

(f)za izdajatelja je bil v skladu z veljavnim nacionalnim insolvenčnim pravom uveden načrt urejenega prenehanja;

(g)izdajatelj se je izrecno odpovedal dovoljenju ali se je odločil, da bo prenehal poslovati.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uradno obvestijo svoj pristojni organ o vseh primerih iz točk (f) in (g).

2.Pristojni organi nemudoma uradno obvestijo pristojni organ izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, o:

(a)dejstvu, da je tretji subjekt iz člena 30(5)(h) izgubil dovoljenje kot kreditna institucija iz člena 8 Direktive 2013/36/EU, kot ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji iz člena 53 te uredbe, kot plačilna institucija iz člena 11 Direktive (EU) 2015/2366 ali kot institucija za izdajo elektronskega denarja iz člena 3 Direktive 2009/110/ES;

(b)dejstvu, da so izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, ali člani njegovega upravljalnega organa kršili nacionalne določbe za prenos Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 54 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

3.Pristojni organi izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, odvzamejo dovoljenje, če menijo, da dejstva iz točk (a) in (b) odstavka 2 vplivajo na dober ugled upravljalnega organa zadevnega izdajatelja ali kažejo na neuspeh upravljavske ureditve ali mehanizmov notranje kontrole iz člena 30.

Če se dovoljenje odvzame, izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, izvede postopek iz člena 42.

Člen 21
Sprememba objavljene bele knjige o kriptoimetju za žetone, vezane na sredstva

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pristojni organ svoje matične države članice uradno obvestijo tudi o kakršni koli nameravani spremembi izdajateljevega poslovnega modela, ki nastopi po odobritvi iz člena 19 in bi lahko pomembno vplivala na odločitev o nakupu s strani katerega koli dejanskega ali potencialnega imetnika žetonov, vezanih na sredstva. Take spremembe med drugim vključujejo vse morebitne bistvene spremembe:

(a)ureditve upravljanja;

(b)rezervnih sredstev in skrbništva rezervnih sredstev;

(c)pravic, podeljenih imetnikom žetonov, vezanih na sredstva;

(d)mehanizma za izdajanje, ustvarjanje in uničevanje žetonov, vezanih na sredstva;

(e)protokolov za potrjevanje poslov z žetoni, vezanimi na sredstva;

(f)delovanja izdajateljeve lastniške tehnologije razpršene evidence, kadar se žetoni, vezani na sredstva, izdajo, prenesejo in shranijo na taki tehnologiji razpršene evidence;

(g)mehanizmov za zagotovitev unovčenja žetonov, vezanih na sredstva, ali za zagotovitev njihove likvidnosti;

(h)dogovorov s tretjimi osebami, med drugim za upravljanje rezervnih sredstev in za vlaganje rezerve, skrbništvo rezervnih sredstev in, kadar je primerno, razdelitev žetonov, vezanih na sredstva, javnosti;

(i)politik upravljanja likvidnosti izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva;

(j)postopka za obravnavo pritožb.

2.Če je bil pristojni organ obveščen o kakršni koli nameravani spremembi iz odstavka 1, izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, pripravi osnutek spremenjene bele knjige o kriptoimetju in zagotovi, da je vrstni red v njej navedenih informacij skladen z vrstnim redom v prvotni beli knjigi o kriptoimetju.

Pristojni organ elektronsko potrdi prejem osnutka spremenjene bele knjige o kriptoimetju, in sicer čim prej, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po prejemu.

Pristojni organ odobri ali zavrne odobritev osnutka spremenjene bele knjige o kriptoimetju v 20 delovnih dneh po potrditvi prejema vloge. Med proučevanjem osnutka spremenjene bele knjige o kriptoimetju lahko pristojni organ zahteva tudi kakršne koli dodatne informacije, pojasnila ali utemeljitve v zvezi z osnutkom spremenjene bele knjige o kriptoimetju. Če pristojni organ zahteva take dodatne informacije, začne rok 20 delovnih dni teči šele, ko pristojni organ prejme zahtevane dodatne informacije.

Pristojni organ se lahko posvetuje tudi z EBA, ESMA in ECB ter po potrebi s centralnimi bankami držav članic, katerih valuta ni euro.

3.Pri odobritvi spremenjene bele knjige o kriptoimetju lahko pristojni organ od izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, zahteva, da:

(a)vzpostavi mehanizme za zagotovitev zaščite imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, kadar lahko potencialna sprememba izdajateljevega poslovanja pomembno vpliva na vrednost, stabilnost ali tveganja žetonov, vezanih na sredstva, ali rezervnih sredstev;

(b)sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za zagotovitev finančne stabilnosti.

Člen 22
Odgovornost izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za informacije, navedene v beli knjigi o kriptoimetju

1.Če izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, ali njegov upravljalni organ krši člen 17, ker v svoji beli knjigi o kriptoimetju ali v spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju navede nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, lahko imetnik takih žetonov, vezanih na sredstva, od zadevnega izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ali od njegovega upravljalnega organa zahteva odškodnino zaradi škode, ki jo je utrpel zaradi te kršitve.

Izključitev civilne odgovornosti nima pravnega učinka.

2.Imetniki žetonov, vezanih na sredstva, so odgovorni za predložitev dokazov, da je izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, kršil člen 17 in da je taka kršitev vplivala na njihovo odločitev o nakupu, prodaji ali zamenjavi navedenih žetonov, vezanih na sredstva.

3.Imetnik žetonov, vezanih na sredstva, ne more zahtevati odškodnine za informacije iz povzetka iz člena 17(2), vključno z njegovim prevodom, razen, če:

(a)je povzetek zavajajoč, netočen ali neskladen, kadar se bere skupaj z drugimi deli bele knjige o kriptoimetju;

(b)povzetek ne navaja – kadar se bere skupaj z drugimi deli bele knjige o kriptoimetju – ključnih informacij, ki bi potrošnikom in vlagateljem pomagale sprejeti odločitev o nakupu takih žetonov, vezanih na sredstva.

4.Ta člen ne izključuje nadaljnjih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom.   

Poglavje 2

Obveznosti vseh izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva

Člen 23
Obveznost poštenega, pravičnega in strokovnega ravnanja v skladu z najboljšimi interesi imetnikov žetonov, vezanih na sredstva

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva:

(a)ravnajo pošteno, pravično in strokovno;

(b)z imetniki žetonov, vezanih na sredstva, komunicirajo pošteno, jasno in nezavajajoče.

2.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, delujejo v skladu z najboljšim interesom imetnikov takih žetonov in vse obravnavajo enako, razen če je v beli knjigi o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočilih razkrita kakšna prednostna obravnava.

Člen 24
Objava bele knjige o kriptoimetju in morebitnih tržnih sporočil

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, na svojem spletišču objavijo svojo odobreno belo knjigo o kriptoimetju iz člena 19(1) in, kadar je primerno, spremenjeno belo knjigo o kriptoimetju iz člena 21 ter tržna sporočila iz člena 25. Odobrene bele knjige o kriptoimetju so javno dostopne najpozneje na datum začetka javne ponudbe žetonov, vezanih na sredstva, ali uvrstitve teh žetonov v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji. Odobrena bela knjiga o kriptoimetju ter, kadar je to primerno, spremenjena bela knjiga o kriptoimetju in tržna sporočila ostanejo na voljo na izdajateljevem spletišču, dokler javnost poseduje zadevne žetone, vezane na sredstva.

Člen 25
Tržna sporočila    

1.Vsa morebitna tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo žetonov, vezanih na sredstva, oziroma na uvrstitev takih žetonov, vezanih na sredstva, v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)tržna sporočila so jasno prepoznavna kot taka;

(b)informacije v tržnih sporočilih so poštene, jasne in nezavajajoče;

(c)informacije v tržnih sporočilih so skladne z informacijami v beli knjigi o kriptoimetju;

(d)v tržnih sporočilih je jasno navedeno, da je bila objavljena bela knjiga o kriptoimetju, in naveden naslov spletišča izdajatelja zadevnih kriptoimetij.

2.Če neposredne terjatve ali pravice do unovčenja nimajo vsi imetniki žetonov, vezanih na sredstva, tržna sporočila vsebujejo jasno in nedvoumno izjavo, da vsi imetniki žetonov, vezanih na sredstva, nimajo terjatve do rezervnih sredstev ali da teh rezervnih sredstev ne morejo kadar koli unovčiti pri izdajatelju.

Člen 26
Stalno obveščanje imetnikov žetonov, vezanih na sredstva

1.Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, na svojem spletišču vsaj enkrat mesečno jasno, natančno in pregledno razkrije znesek žetonov, vezanih na sredstva, v obtoku ter vrednost in sestavo rezervnih sredstev iz člena 32.

2.Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, na svojem spletišču čim prej jasno, natančno in pregledno razkrije rezultate revizije rezervnih sredstev iz člena 32.

3.Brez poseganja v člen 77 izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, čim prej na jasen, natančen in pregleden način na svojem spletišču razkrije vsak morebitni dogodek, ki znatno vpliva ali bi lahko znatno vplival na vrednost žetonov, vezanih na sredstva, ali na rezervna sredstva iz člena 32.

Člen 27
Postopek za obravnavo pritožb

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb imetnikov žetonov, vezanih na sredstva. Če žetone, vezane na sredstva, v celoti ali delno distribuirajo tretji subjekti iz člena 30(5)(h), izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo postopke za olajšanje obravnave takih pritožb med imetniki žetonov, vezanih na sredstva, in takimi tretjimi subjekti.

2.Imetniki žetonov, vezanih na sredstva, lahko pri izdajateljih svojih žetonov, vezanih na sredstva, pritožbo vložijo brezplačno.

3.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, oblikujejo in dajo strankam na voljo predlogo za pritožbe ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in ukrepih, sprejetih v odziv nanje.

4.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vse pritožbe raziščejo pravočasno in pošteno ter imetnikom njihovih žetonov, vezanih na sredstva, v razumnem roku sporočijo rezultate takih preiskav.

5.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo zahteve, predloge in postopki v zvezi z obravnavo pritožb.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [vstaviti datum – 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 28
Preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzdržujejo in izvajajo učinkovite politike in postopke za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov med seboj in:

(a)svojimi delničarji;

(b)člani svojega upravljalnega organa;

(c)svojimi zaposlenimi;

(d)vsako fizično osebo, ki ima neposredno ali posredno v lasti več kot 20 % osnovnega kapitala izdajatelja kriptoimetij s kritjem v sredstvih ali glasovalnih pravic, ali ki na kakršen koli drug način obvladuje navedenega izdajatelja;

(e)imetniki žetonov, vezanih na sredstva;

(f)katero koli tretjo osebo, ki opravlja katero izmed funkcij iz člena 30(5)(h);

(g)kadar je to primerno, katero koli pravno ali fizično osebo iz člena 35(3).

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov, ki izhajajo iz upravljanja in naložb rezervnih sredstev iz člena 32.

2.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imetnikom svojih žetonov, vezanih na sredstva, razkrijejo splošno naravo in vire nasprotij interesov ter ukrepe, sprejete za njihovo zmanjšanje.

3.Tako razkritje se na vidnem mestu objavi na spletišču izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva.

4.Razkritje iz odstavka 3 je dovolj natančno, da lahko imetniki njihovih žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo informirano odločitev o nakupu žetonov, vezanih na sredstva.

5.EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)zahteve za politike in postopke iz odstavka 1;

(b)ureditev v zvezi z razkritjem iz odstavka 3.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 29
Obveščanje pristojnih organov

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uradno obvestijo svoj pristojni organ o vseh morebitnih spremembah v svojem upravljalnem organu.

Člen 30
Ureditev upravljanja

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bili izpostavljeni, in poročanje o njih ter primerne mehanizme za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.

2.Člani upravljalnega organa izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, imajo potreben dober ugled in kompetence v smislu usposobljenosti, izkušenj in spretnosti za opravljanje svojih nalog ali za zagotavljanje varnega in skrbnega vodenja takih izdajateljev. Dokažejo tudi, da lahko učinkovitemu opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

3.Fizične osebe, ki imajo neposredno ali posredno v lasti več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, ali ki na kakršen koli drug način obvladujejo take izdajatelje, imajo potreben dober ugled in kompetence.

4.Nobena od oseb iz odstavkov 2 ali 3 ni bila obsojena zaradi kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma ali drugega finančnega kaznivega dejanja.

5.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo politiko in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno z zagotovitvijo, da vodje in zaposleni izpolnjujejo vse določbe tega naslova. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zlasti vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politiko in postopke o:

(a)rezervi sredstev iz člena 32;

(b)skrbništvu rezervnih sredstev, kot je določeno v členu 33;

(c)pravicah ali odsotnosti pravic, podeljenih imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, kot je določeno v členu 35;

(d)mehanizmu za izdajanje, ustvarjanje in uničevanje žetonov, vezanih na sredstva;

(e)protokolih za potrjevanje poslov z žetoni, vezanimi na sredstva;

(f)delovanju izdajateljeve lastniške tehnologije razpršene evidence, kadar se žetoni, vezani na sredstva, izdajo, prenesejo in shranijo na podlagi take tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, ki jo upravlja izdajatelj ali tretja oseba, ki deluje v njegovem imenu;

(g)mehanizmih za zagotovitev unovčenja žetonov, vezanih na sredstva, ali za zagotovitev njihove likvidnosti, kot je določeno v členu 35(4);

(h)dogovorih s tretjimi subjekti za upravljanje rezerve sredstev in za vlaganje rezervnih sredstev, skrbništvo rezervnih sredstev in, kadar je primerno, razdelitev žetonov, vezanih na sredstva, javnosti;

(i)obravnavi pritožb, kot je določeno v členu 27;

(j)nasprotjih interesov, kot je določeno v členu 28;

(k)politikah upravljanja likvidnosti izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, kot je določeno v členu 41(3).

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki za opravljanje funkcij iz točke (h) uporabljajo tretje subjekte, vzpostavijo in vzdržujejo pogodbene dogovore s temi tretjimi subjekti, v katerih se natančno določijo vloge, odgovornosti, pravice in obveznosti tako izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, kot tudi vsakega od teh tretjih subjektov. Pogodbeni dogovor, ki ima posledice v več jurisdikcijah, določa nedvoumno izbiro prava.

6.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, uporabljajo ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke za zagotovitev neprekinjenega in rednega izvajanja svojih storitev in dejavnosti, razen če so začeli izvajati načrt iz člena 42. V ta namen izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzdržujejo vse svoje sisteme in protokole za varen dostop v skladu z ustreznimi standardi Unije.

7.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, opredelijo vire operativnega tveganja in jih zmanjšajo na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov.

8.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo politiko neprekinjenega poslovanja, ki v primeru prekinitve njihovih sistemov in postopkov zagotavlja ohranjanje bistvenih podatkov in funkcij ter vzdrževanje njihovih dejavnosti, ali, kadar to ni mogoče, pravočasno obnovitev takih podatkov in funkcij ter pravočasen ponovni zagon njihovih dejavnosti.

9.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo mehanizme notranje kontrole in učinkovite postopke za oceno tveganja in upravljanje tveganj, vključno z učinkovito ureditvijo kontrole in zaščitnih ukrepov za upravljanje sistemov IKT, kot zahteva Uredba (EU) 2021/xx Evropskega parlamenta in Sveta 55 . Postopki zagotavljajo celovito oceno v zvezi z zanašanjem na tretje subjekte iz točke (h) odstavka 5. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno spremljajo in ocenjujejo ustreznost in učinkovitost mehanizmov notranje kontrole in postopkov za oceno tveganja ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

10.Izdajatelji kriptoimetij s kritjem v sredstvih imajo vzpostavljene sisteme in postopke, ki so ustrezni za varovanje varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, kot zahteva Uredba (EU) 2021/xx Evropskega parlamenta in Sveta 56 . Ti sistemi beležijo in varujejo ustrezne podatke in informacije, ki so bili zbrani in pripravljeni med opravljanjem dejavnosti izdajatelja.

11.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da jih redno pregledujejo neodvisni revizorji. Rezultati teh pregledov se sporočijo upravljalnemu organu zadevnega izdajatelja in so na voljo pristojnemu organu.

12.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine ureditev upravljanja glede:

(a)orodij za spremljanje tveganj iz odstavkov 1 in 7;

(b)mehanizmov notranje kontrole iz odstavkov 1 in 9;

(c)načrta neprekinjenega poslovanja iz odstavka 8;

(d)revizij iz odstavka 11.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti]. 

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 31
Kapitalske zahteve

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo vedno na voljo kapital, vsaj enak ali višji kot:

(a)350 000 EUR;

(b)2 % povprečnega zneska rezervnih sredstev iz člena 32.

Za namene točke (b) povprečni znesek rezervnih sredstev pomeni povprečni znesek rezervnih sredstev ob koncu vsakega koledarskega dne, izračunan za predhodnih 6 mesecev.

Če izdajatelj ponudi več kot eno kategorijo žetonov, vezanih na sredstva, je znesek iz točke (b) vsota povprečnega zneska rezervnih sredstev, ki krije vsako kategorijo žetonov, vezanih na sredstva.

2.Kapital iz odstavka 1 sestavljajo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz členov 26 do 30 Uredbe (EU) št. 575/2013 po vseh odbitkih v skladu s členom 36 navedene uredbe, brez uporabe pragovnih izvzetij v skladu s členoma 46 in 48 navedene uredbe.

3.Pristojni organi matičnih držav članic lahko od izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zahtevajo, da imajo kapital, ki je do 20 % višji od zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1(b), ali tem izdajateljem dovolijo, da imajo kapital, ki je do 20 % nižji od zneska, ki izhaja iz uporabe odstavka 1(b), če ocena naslednjega kaže na višjo ali nižjo stopnjo tveganja:

(a)ocena postopkov upravljanja tveganj in mehanizmov notranje kontrole izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, iz odstavkov 1, 7 in 9 člena 30;

(b)kakovost in nestanovitnost rezervnih sredstev iz člena 32;

(c)vrste pravic, ki jih izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, podeli imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, v skladu s členom 35;

(d)če se rezervna sredstva vlagajo, tveganja, ki jih naložbena politika pomeni za rezervna sredstva;

(e)skupna vrednost in število poslov, opravljenih v žetonih, vezanih na sredstva;

(f)pomen trgov, na katerih se ponujajo in tržijo žetoni, vezani na sredstva;

(g)kjer je primerno, tržna kapitalizacija žetonov, vezanih na sredstva.

4.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki natančneje določajo:

(a)metodologijo za izračun kapitala iz odstavka 1;

(b)postopek in časovni okvir, v katerem se izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, prilagodi višjim kapitalskim zahtevam, kot je določeno v odstavku 3;

(c)merila za zahtevo po višjem kapitalu ali za omogočanje nižjega kapitala, kot je določeno v odstavku 3.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Poglavje 3

Rezerva sredstev

Člen 32
Obveznost oblikovanja rezervnih sredstev ter sestava in upravljanje takih rezervnih sredstev

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, stalno oblikujejo in vzdržujejo rezervna sredstva.

2.Izdajatelji, ki javno ponujajo dve ali več kategorij žetonov, vezanih na sredstva, upravljajo in vzdržujejo ločeno rezervo sredstev za vsako kategorijo žetonov, vezanih na sredstva, ki se upravljajo ločeno.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki javno ponujajo iste žetone, vezane na sredstva, upravljajo in vzdržujejo samo eno rezervo sredstev za to kategorijo žetonov, vezanih na sredstva.

3.Upravljalni organi izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo učinkovito in preudarno upravljanje rezervnih sredstev. Izdajatelji zagotovijo, da se ustvarjanje in uničevanje žetonov, vezanih na sredstva, vedno ujema z ustreznim povečanjem ali zmanjšanjem rezerve sredstev ter da se tako povečanje ali zmanjšanje ustrezno upravlja, da se preprečijo škodljivi učinki rezervnih sredstev na trg.

4.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo jasno in podrobno politiko, ki opisuje mehanizem za stabilizacijo takih žetonov. Ta politika in postopek zlasti:

(a)naštevata referenčna sredstva, s katerimi naj bi žetoni, vezani na sredstva, stabilizirali svojo vrednost, in sestavo takšnih referenčnih sredstev;

(b)opisujeta vrsto sredstev in natančno razporeditev sredstev, ki so vključena v rezervo sredstev;

(c)vsebujeta podrobno oceno tveganj, vključno s kreditnim tveganjem, tržnim tveganjem in likvidnostnim tveganjem, ki izhajajo iz rezervnih sredstev;

(d)opisujeta postopek, s katerim se ustvarijo in uničijo žetoni, vezani na sredstva, ter posledice takšnega ustvarjanja ali uničevanja na povečanje in zmanjšanje rezervnih sredstev;

(e)navajata, ali se rezervna sredstva vlagajo;

(f)če izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vložijo del rezervnih sredstev, podrobno opišejo naložbeno politiko in vključijo oceno, kako lahko ta naložbena politika vpliva na vrednost rezervnih sredstev;

(g)opisujeta postopek za nakup žetonov, vezanih na sredstva, in unovčenje teh žetonov iz rezervnih sredstev ter navajata osebe ali kategorije oseb, ki so do tega upravičene.

5.Brez poseganja v člen 30(11) izdajatelji žetonov, vezani na sredstva, naročijo neodvisno revizijo rezervnih sredstev vsakih šest mesecev od datuma izdaje dovoljenja iz člena 19.

Člen 33
Skrbništvo rezervnih sredstev

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politike, postopke in pogodbene dogovore o skrbništvu, ki ves čas zagotavljajo naslednje:

(a)rezervna sredstva so ločena od lastnih sredstev izdajatelja;

(b)rezervna sredstva niso obremenjena ali zastavljena v okviru „dogovora o finančnem zavarovanju“, „dogovora o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“ ali „dogovora o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji“ v smislu člena 2(1)(a), (b) in (c) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta 57 ;

(c)rezervna sredstva se hranijo v skrbništvu v skladu z odstavkom 4;

(d)izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, imajo takojšen dostop do rezervnih sredstev, da lahko izpolnijo morebitne zahteve imetnikov žetonov, vezanih na sredstva, za unovčenje.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki v Uniji izdajajo dve ali več kategorij žetonov, vezanih na sredstva, imajo politiko skrbništva za vsako rezervo sredstev. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki so izdali isto kategorijo žetonov, vezanih na sredstva, vodijo in vzdržujejo samo eno politiko skrbništva.

2.Rezervna sredstva, prejeta v zameno za žetone, vezane na sredstva, so najpozneje petih delovnih dni po izdaji žetonov, vezanih na sredstva, v skrbništvu pri:

(a)ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje v skladu s členom 53 za storitev iz člena 3(1)(10), če so rezervna sredstva v obliki kriptoimetij;

(b)kreditni instituciji v primeru vseh drugih vrst rezervnih sredstev.

3.Izdajatelji žetonov, vezani na sredstva, pri izbiri, imenovanju in pregledu kreditnih institucij in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, imenovanih za skrbnike rezervnih sredstev v skladu z odstavkom 2, ravnati strokovno, skrbno in vestno.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da imajo kreditne institucije in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, imenovani za skrbnike rezervnih sredstev, potrebno strokovno znanje in tržni ugled, da lahko delujejo kot skrbniki takšnih rezervnih sredstev, ob upoštevanju računovodskih praks, postopkov skrbništva in mehanizmov notranje kontrole teh kreditnih institucij in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji. Pogodbeni dogovori med izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in skrbniki zagotavljajo, da so rezervna sredstva v skrbništvu zaščitena pred terjatvami upnikov skrbnikov.

Politike in postopki skrbništva iz odstavka 1 določajo merila za izbor za imenovanje kreditnih institucij ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji kot skrbnikov rezervnih sredstev in postopek za pregled takih imenovanj.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, redno pregledujejo imenovanje kreditnih institucij ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji kot skrbnikov rezervnih sredstev. V ta namen izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, oceni svoje izpostavljenosti do teh skrbnikov, pri čemer upošteva celoten obseg svojega odnosa z njimi, in stalno spremlja finančne razmere teh skrbnikov.

4.Rezervna sredstva, ki se hranijo v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, se kreditnim institucijam ali ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji, imenovanim v skladu z odstavkom 3, zaupajo na naslednji način:

(a)kreditne institucije hranijo fiat valute v skrbništvu na računu, odprtem v poslovnih knjigah kreditnih institucij;

(b)v primeru finančnih instrumentov, ki jih je mogoče hraniti v skrbništvu, kreditne institucije hranijo v skrbništvu vse finančne instrumente, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, odprtem v poslovnih knjigah kreditne institucije, ter vse finančne instrumente, ki jih je mogoče fizično dostaviti takšnim kreditnim institucijam;

(c)za kriptoimetja, ki se lahko hranijo v skrbništvu, ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji v skrbništvu hranijo kriptoimetja, vključena v rezervna sredstva, ali sredstva za dostop do teh kriptoimetij, kadar je to ustrezno, v obliki zasebnih kriptografskih ključev;

(d)za druga sredstva kreditne institucije preverijo lastništvo izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, in vodijo evidenco tistih rezervnih sredstev, za katera so prepričane, da imajo izdajatelji teh žetonov v lasti ta rezervna sredstva.

Za namene točke (a) kreditne institucije zagotovijo, da so fiat valute v poslovnih knjigah kreditnih institucij zavedene na ločenem računu v skladu z nacionalnimi določbami, ki prenašajo člen 16 Direktive Komisije 2006/73/ES 58 v pravni red držav članic. Račun se odpre v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za namen upravljanja rezervnih sredstev, tako da je mogoče jasno opredeliti, da so fiat valute v skrbništvu del rezerve sredstev.

Za namene točke (b) kreditne institucije zagotovijo, da so vsi tisti finančni instrumenti, ki jih je mogoče zavesti na računu finančnih instrumentov, odprtem v poslovnih knjigah kreditne institucije, zavedeni v poslovnih knjigah kreditnih institucij na ločenih računih v skladu z nacionalnimi določbami, ki prenašajo člen 16 Direktive Komisije 2006/73/ES 59 v pravni red držav članic. Račun finančnih instrumentov se odpre v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za namen upravljanja rezervnih sredstev, tako da je mogoče jasno opredeliti, da so finančni instrumenti v skrbništvu del rezervne sredstev.

Za namene točke (c) ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji odprejo register pozicij v imenu izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, za namen upravljanja rezervnih sredstev, tako da je mogoče jasno opredeliti, da so kriptoimetja v skrbništvu del rezervne sredstev.

Za namene točke (d) ocena, ali imajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, v lasti rezervna sredstva, temelji na informacijah ali dokumentih, ki jih predložijo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, in na zunanjih dokazih, če so ti na voljo.

5.Imenovanje kreditne institucije ali ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji kot skrbnika rezervnih sredstev v skladu z odstavkom 3 se dokaže s pisno pogodbo iz drugega pododstavka člena 30(5). Te pogodbe med drugim urejajo pretok informacij, ki se štejejo za potrebne, da lahko izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, kreditne institucije in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, opravljajo svoje funkcije.

6.Kreditne institucije in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so bili imenovani za skrbnike v skladu z odstavkom 3, ravnajo pošteno, pravično, strokovno, neodvisno ter v interesu izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, in imetnikov takih žetonov.

7.Kreditne institucije in ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so bili imenovani za skrbnike v skladu z odstavkom 3, ne izvajajo dejavnosti v zvezi z izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov med temi izdajatelji, imetniki žetonov, vezanih na sredstva, in njimi samimi, razen če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)kreditne institucije ali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji funkcionalno in hierarhično ločijo izvajanje svojih nalog skrbništva od svojih nalog, ki bi potencialno lahko pomenile nasprotje interesov;

(b)izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, ustrezno ugotavlja, upravlja, spremlja in imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, razkriva morebitna nasprotja interesov v skladu s členom 28.

8.V primeru izgube finančnega instrumenta ali kriptoimetij v skrbništvu iz odstavka 4 kreditna institucija ali ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, ki izgubi navedeni finančni instrument ali kriptoimetje, izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, nemudoma vrne finančni instrument ali kriptoimetje enake vrste ali enake vrednosti. Zadevna kreditna institucija ali ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji nista odgovorna, če lahko dokažeta, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno nista mogla nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne.

Člen 34
Vlaganje rezervnih sredstev

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki vlagajo del rezervnih sredstev, ta rezervna sredstva vlagajo samo v visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem. Naložbe so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

2.Finančni instrumenti, v katere se vlagajo rezervna sredstva, se hranijo v skrbništvu v skladu s členom 33.

3.Vse dobičke ali izgube, vključno z nihanji vrednosti finančnih instrumentov iz odstavka 1, in vsa tveganja nasprotne stranke ali operativna tveganja, ki izhajajo iz naložb rezervnih sredstev, nosi izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva.

4.EBA po posvetovanju z ESMA in Evropskim sistemom centralnih bank pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo finančne instrumente, za katere se lahko šteje, da so visoko likvidni in imajo minimalno kreditno in tržno tveganje iz odstavka 1. EBA pri opredelitvi finančnih instrumentov iz odstavka 1 upošteva:

(a)različne vrste rezervnih sredstev, ki lahko krije žeton, vezan na sredstvo;

(b)korelacijo med temi rezervnimi sredstvi in visoko likvidnimi finančnimi instrumenti, v katere lahko vlagajo izdajatelji;

(c)pogoje, da se sredstva prizna kot visokokakovostna likvidna sredstva v skladu s členom 412 Uredbe (EU) št. 575/2013 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 60 .

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 35
Pravice v razmerju do izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, ali do rezervnih sredstev

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo jasne in podrobne politike in postopke v zvezi s pravicami, podeljenimi imetnikom žetonov, vezani na sredstva, vključno z vsemi neposrednimi terjatvami ali pravicami do unovčenja v razmerju do izdajatelja teh žetonov, vezanih na sredstva, ali do rezervnih sredstev.

2.Če se imetnikom žetonov, vezani na sredstva, podelijo pravice iz odstavka 1, izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo politiko, ki določa:

(a)pogoje, vključno s pragovi, obdobji in časovnimi okviri, za imetnike žetonov, vezanih na sredstva, kar zadeva uveljavljanje teh pravic;

(b)mehanizme in postopke za zagotovitev unovčenja žetonov, vezanih na sredstva, tudi v stresnih tržnih razmerah, v primeru urejenega prenehanja izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, kot je navedeno v členu 42, ali v primeru prenehanja dejavnosti takega izdajatelja;

(c)vrednotenje ali načela vrednotenja žetonov, vezanih na sredstva, in rezervnih sredstev, kadar te pravice uveljavlja imetnik žetonov, vezanih na sredstva;

(d)pogoje poravnave, kadar se te pravice uveljavljajo;

(e)provizije, ki jih zaračunajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, kadar imetniki uveljavljajo te pravice.

Provizije iz točke (e) so sorazmerne in skladne z dejanskimi stroški, ki jih imajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva.

3.Če izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, pravic iz odstavka 1 ne podelijo vsem imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, se v podrobno opredeljenih politikah in postopkih navedejo fizične ali pravne osebe, ki imajo take pravice. V podrobno opredeljenih politikah in postopkih se določijo tudi pogoji za uveljavljanje teh pravic in obveznosti, ki so naložene tem osebam.

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, sklenejo in ohranjajo ustrezne pogodbene dogovore s tistimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jim take pravice pripadajo. V teh pogodbenih dogovorih se natančno določijo vloge, odgovornosti, pravice in obveznosti izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, ter vsake od teh fizičnih ali pravnih oseb. Pogodbeni dogovor, ki ima posledice v več jurisdikcijah, določa nedvoumno izbiro prava.

4.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ki pravic iz odstavka 1 ne podeljujejo vsem imetnikom takih žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo mehanizme za zagotavljanje likvidnosti žetonov, vezanih na sredstva. V ta namen sklenejo in ohranjajo pisne dogovore s ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji iz člena 3(1)(12). Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, zagotovi, da zadostno število ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji redno in predvidljivo objavlja zavezujoče ponudbe po konkurenčnih cenah.

Če se tržna vrednost žetonov, vezanih na sredstva, znatno razlikuje od vrednosti referenčnih sredstev ali rezervnih sredstev, imajo imetniki žetonov, vezanih na sredstva, pravico, da kriptoimetja unovčijo neposredno pri izdajatelju kriptoimetij. V takem primeri so provizije za takšno unovčenje sorazmerne in skladne z dejanskimi stroški, ki jih imajo izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva.

Izdajatelj sklene in ohranja pogodbene dogovore, s katerimi zagotovi, da se iztržek rezervnih sredstev plača imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, če se izdajatelj odloči, da bo prenehal poslovati, ali je če je bil zoper njega uveden postopek urejenega prenehanja, ali ko je bilo njegovo dovoljenje preklicano.

5.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki natančneje določajo:

(a)obveznosti, naložene ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo likvidnost žetonov, vezanih na sredstva, kot je določeno v prvem pododstavku odstavka 4;

(b)spremembe vrednosti, ki sprožijo neposredno pravico do unovčenja pri izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, kot je določeno v drugem pododstavku odstavka 4, in pogoje za uveljavljanje takšne pravice.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 36
Prepoved obresti

Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, ali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ne zagotovijo obresti ali drugih koristi, povezanih z dolžino obdobja, v katerem imetnik žetonov, vezanih na sredstva, poseduje sredstva, vezana na sredstva.

Poglavje 4

Pridobitve izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva

Člen 37
Ocena nameravanih pridobitev izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva

1.Vsaka fizična ali pravna oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj), ki nameravajo neposredno ali posredno pridobiti ali dodatno povečati kvalificirani delež v izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, postal njihovo odvisno podjetje (v nadaljnjem besedilu: predlagana pridobitev), o tem najprej pisno uradno obvestijo pristojni organ tega izdajatelja ter pri tem navedejo velikost predvidenega deleža in ustrezne informacije, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 38(4).

2.Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva (v nadaljnjem besedilu: predlagani odsvojitelj), najprej pisno uradno obvesti pristojni organ in pri tem navede velikost tega deleža. Taka oseba prav tako uradno obvesti pristojni organ tudi, če se je odločila, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, prenehal biti odvisno podjetje navedene osebe.

3.Pristojni organi prejem uradnega obvestila, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, potrdijo takoj, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.Pristojni organi nameravano pridobitev iz odstavka 1 in informacije, ki se zahtevajo z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 38(4), ocenijo v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3.

Ko pristojni organi potrdijo prejem uradnega obvestila, osebe iz odstavka 1 obvestijo o datumu, ko bo ocena končana.

5.Pri oceni iz prvega pododstavka odstavka 4 lahko pristojni organi od oseb iz odstavka 1 zahtevajo dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje te ocene. Taka zahteva se predloži pred zaključkom ocene, v vsakem primeru pa najpozneje 50. delovni dan od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3. Take zahteve so pisne, v njih pa se opredeli, katere dodatne informacije so potrebne.

Pristojni organi prekinejo opravljanje ocene iz prvega pododstavka odstavka 4, dokler ne prejmejo dodatnih informacij iz prvega pododstavka tega odstavka, vendar ne dlje kot 20 delovnih dni. Morebitne dodatne zahteve pristojnih organov po dodatnih informacijah ali pojasnilih prejetih informacij ne povzročijo dodatne prekinitve opravljanja ocene.

Pristojni organ lahko prekinitev iz drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ 30 delovnih dni, če se osebe iz odstavka 1 nahajajo zunaj Unije ali so regulirane zunaj nje.

6.Pristojni organi, ki se po opravljeni oceni odločijo, da bodo nasprotovali nameravani pridobitvi iz odstavka 1, osebe iz odstavka 1 o tem uradno obvestijo v dveh delovnih dneh, vendar pred datumom iz drugega pododstavka odstavka 4, ki je po potrebi podaljšan v skladu z drugim in tretjim pododstavkom odstavka 5. V tem uradnem obvestilu se navedejo razlogi za to odločitev.

7.Če pristojni organi ne nasprotujejo nameravani pridobitvi iz odstavka 1 pred datumom iz drugega pododstavka odstavka 4, ki je po potrebi podaljšan v skladu z drugim in tretjim pododstavkom odstavka 5, se šteje, da je nameravana pridobitev ali nameravana odsvojitev odobrena.

8.Pristojni organ lahko določi najdaljše obdobje za sklenitev nameravane pridobitve iz odstavka 1 in ga po potrebi podaljša.

Člen 38
Vsebina ocene nameravanih pridobitev izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva

1.Pristojni organi pri ocenjevanju iz člena 37(4) ocenijo primernost oseb iz člena 37(1) in finančno trdnost nameravane pridobitve na podlagi vseh naslednjih meril:

(a)ugleda oseb iz člena 37(1);

(b)ugleda in izkušenj vseh, ki bodo zaradi nameravane pridobitve ali odsvojitve vodili dejavnost izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva;

(c)finančne trdnosti oseb iz člena 37(1), zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, v katerem je pridobitev nameravana;

(d)ali bo izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, lahko izpolnil in še naprej izpolnjeval določbe te uredbe;

(e)ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi z nameravano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive (EU) 2015/849/ES ali za poskus tega in da nameravana pridobitev lahko poveča tveganje za to.

2.Pristojni organi lahko nasprotujejo nameravani pridobitvi le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril, navedenih v odstavku 1, ali če so informacije, posredovane v skladu s členom 37(4), nepopolne ali napačne.

3.Države članice ne določijo nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne dovolijo svojim pristojnim organom, da preučijo predlagano pridobitev v smislu gospodarskih potreb trga.

4.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene iz prvega pododstavka člena 37(4) in ki se predložijo pristojnim organom ob uradnem obvestilu iz odstavka 37(1). Zahtevane informacije so relevantne za skrbno oceno, sorazmerne in prilagojene naravi oseb in nameravani pridobitvi iz člena 37(1).

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Poglavje 5

Pomembni žetoni, vezani na sredstva

Člen 39
Razvrstitev žetonov, vezanih na sredstva, kot pomembnih žetonov, vezanih na sredstva

1.EBA žetone, vezane na sredstva, razvrsti kot pomembne žetone, vezane na sredstva, na podlagi naslednjih meril, kot so določena v skladu z odstavkom 6, in sicer če so izpolnjena vsaj tri od naslednjih meril:

(a)velikost kroga strank promotorjev žetonov, vezanih na sredstva, delničarjev izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ali katerega koli tretjega subjekta iz točke (h) člena 30(5);

(b)vrednost izdanih žetonov, vezanih na sredstva, ali, kadar je primerno, njihova tržna kapitalizacija;

(c)število in vrednost poslov s temi žetoni, vezanimi na sredstva;

(d)velikost rezerve sredstev izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva;

(e)pomen čezmejnih dejavnosti izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, vključno s številom držav članic, v katerih se uporabljajo žetoni, vezani na sredstva, uporaba žetonov, vezanih na sredstva, za čezmejna plačila in nakazila ter število držav članic, v katerih imajo sedež tretji subjekti iz točke (h) člena 30(5);

(f)medsebojna povezanost s finančnim sistemom.

2.Pristojni organi, ki so v skladu s členom 19 izdali dovoljenje izdajatelju žetonov, vezanih na sredstva, EBA vsaj enkrat letno zagotovijo informacije o merilih iz odstavka 1, določenih v skladu z odstavkom 6.

3.Če EBA meni, da žetoni, vezani na sredstva, izpolnjujejo merila iz odstavka 1, kot so določena v skladu z odstavkom 6, EBA v ta namen pripravi osnutek odločitve ter o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelje teh žetonov, vezanih na sredstva, in pristojni organ matične države članice izdajatelja. EBA izdajateljem takih žetonov, vezanih na sredstva, in njihovim pristojnim organom omogoči, da pred sprejetjem njegove končne odločitve predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

4.EBA v treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 3 sprejme končno odločitev o tem, ali je žeton, vezan na sredstva, pomemben žeton, vezan na sredstva, ter o tem nemudoma uradno obvesti izdajatelje takih žetonov, vezanih na sredstva, in njihove pristojne organe.

5.Nadzorniške odgovornosti izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, se prenesejo na EBA en mesec po uradnem obvestilu o odločitvi iz odstavka 4.

EBA in zadevni pristojni organ sodelujeta, da zagotovita nemoten prenos nadzorniških pooblastil.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 121, da podrobneje določi merila iz odstavka 1, na podlagi katerih se žeton, vezan na sredstva, šteje za pomembnega, in določi:

(a)pragove za merila iz točk (a) do (e) odstavka 1, ob upoštevanju naslednjega:

i) prag za krog strank ni nižji od dveh milijonov fizičnih ali pravnih oseb;

ii) prag za vrednost izdanih žetonov, vezanih na sredstva, ali, kadar je primerno, za tržno kapitalizacijo takega žetona, vezanega na sredstva, ni nižji od ene milijarde EUR;

iii) prag za število in vrednost poslov s temi žetoni, vezanimi na sredstva; ni nižji od 500 000 poslov na dan oziroma 100 milijonov EUR na dan;

iv)prag za velikost rezervnih sredstev iz točke (d) ni nižji od ene milijarde EUR;

v) prag za število držav članic, v katerih se uporabljajo žetoni, vezani na sredstva, tudi za čezmejna plačila in nakazila, oziroma imajo v njih sedež tretji subjekti iz točke (h) člena 30(5), ni nižji od sedem;

(b)okoliščin, v katerih se žetoni, vezani na sredstva, in njihovi izdajatelji štejejo za povezane s finančnim sistemom;

(c)vsebine in oblike informacij, ki jih pristojni organi predložijo EBA v skladu z odstavkom 2.

(d)postopka in časovnega okvira za odločitve, ki jih EBA sprejme v skladu z odstavki 3 do 5.

Člen 40
Prostovoljna razvrstitev žetonov, vezanih na sredstva, kot pomembnih žetonov, vezanih na sredstva

1.Izdajatelji zaprositelji za dovoljenje za izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, ki zaprosijo za dovoljenje iz člena 16, lahko v vlogi za izdajo dovoljenja navedejo, da želijo svoje žetone, vezane na sredstva, razvrstiti kot pomembne žetone, vezane na sredstva. V tem primeru pristojni organ o zahtevi potencialnega izdajatelja nemudoma uradno obvesti EBA.

Za razvrstitev žetonov, vezanih na sredstva, kot pomembnih v času izdaje dovoljenja, izdajatelji zaprositelji za dovoljenje za izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, v svojem poslovnem načrtu iz člena 16(2)(c) dokažejo, da bodo verjetno izpolnjevali vsaj tri merila iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6).

2.Kadar EBA na podlagi poslovnega načrta meni, da žetoni, vezani na sredstva, izpolnjujejo merila iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6), v ta namen pripravi osnutek odločitve ter o tem osnutku odločitve uradno obvesti pristojni organ matične države članice izdajatelja zaprositelja.

EBA pristojnemu organu matične države članice izdajatelja zaprositelja da možnost, da pred sprejetjem končne odločitve predloži pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

3.Kadar EBA na podlagi poslovnega načrta meni, da žetoni, vezani na sredstva, ne izpolnjujejo meril iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6), v ta namen pripravi osnutek odločitve ter o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelja zaprositelja in pristojni organ matične države članice izdajatelja zaprositelja.

EBA izdajatelju zaprositelju in pristojnemu organu njegove matične države članice omogoči, da pred sprejetjem končne odločitve predložita pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

4.EBA v treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 1 sprejme končno odločitev o tem, ali je žeton, vezan na sredstva, pomemben žeton, vezan na sredstva, ter o tem nemudoma uradno obvesti izdajatelje takih žetonov, vezanih na sredstva, in njihove pristojne organe.

5.Če so bili žetoni, vezani na sredstva, razvrščeni kot pomembni v skladu z odločitvijo iz odstavka 4, se nadzorniške odgovornosti prenesejo na EBA na datum odločitve, s katero pristojni organ izda dovoljenje iz člena 19(1).

Člen 41
Posebne dodatne obveznosti izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva

1.Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, sprejmejo, uvedejo in vzdržujejo politiko prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganj takih izdajateljev in ki ne spodbuja zniževanja standardov v zvezi s tveganjem.

2.Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zagotovijo, da lahko take žetone v skrbništvu hranijo različni ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za storitev iz člena 3(1)(10), vključno s ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ne spadajo v isto skupino, kot je opredeljena v členu 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 61 , na pravični, razumni in nediskriminatorni podlagi.

3.Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ocenjujejo in spremljajo likvidnostne potrebe za izpolnitev zahtev za unovčenje ali uveljavljanje pravic iz člena 34 s strani imetnikov žetonov, vezanih na sredstva. V ta namen izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politiko in postopke za upravljanje likvidnosti. Ta politika in postopki zagotavljajo, da imajo rezervna sredstva odporen profil likvidnosti, ki izdajatelju pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, omogoča, da še naprej normalno posluje, tudi v primeru scenarija likvidnostnega stresa.

4.Odstotek iz člena 31(1)(b) se za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, določi na 3 % povprečnega zneska rezervnih sredstev.

5.Kadar več izdajateljev ponuja enak žeton, vezan na sredstva, ki je razvrščen kot pomemben, zahteve iz odstavkov 1 do 4 veljajo za vsakega od teh izdajateljev.

Če izdajatelj ponudi dve ali več kategorij žetonov, vezanih na sredstva, v Uniji in je vsaj eden izmed teh žetonov, vezanih na sredstva, razvrščen kot pomemben, za takega izdajatelja veljajo zahteve iz odstavkov 1 do 4.

6.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)minimalno vsebino ureditev upravljanja v zvezi s politiko prejemkov iz odstavka 1;

(b)postopek in časovni okvir, v katerem se mora izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, prilagoditi višjim kapitalskim zahtevam, kot je določeno v odstavku 4.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti]. 

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Poglavje 6

Urejeno prenehanje

Člen 42
Urejeno prenehanje

1.Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostavijo načrt, ki je primeren za podporo urejenemu prenehanju njihovih dejavnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, vključno z neprekinjenim ali ponovnim opravljanjem vseh kritičnih dejavnosti, ki jih izvajajo ti izdajatelji ali kateri koli tretji subjekti iz člena 30(5)(h). Ta načrt dokazuje sposobnost izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, da izvede urejeno prenehanje, ne da bi povzročil nepotrebno gospodarsko škodo imetnikom žetonov, vezanih na sredstva, ali stabilnosti trgov rezervnih sredstev.

2.Načrt iz odstavka 1 vključuje pogodbene dogovore, postopke in sisteme, ki zagotavljajo, da se iztržek od prodaje preostalih rezervnih sredstev plača imetnikom žetonov, vezanih na sredstva.

3.Načrt iz odstavka 1 se redno pregleduje in posodablja.

NASLOV IV: E-denarni žetoni

Poglavje 1

Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vsi izdajatelji e-denarnih žetonov

Člen 43
Dovoljenje

1.V Uniji se žetoni elektronskega denarja javno ponudijo ali se jih uvrsti v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji le, če izdajatelj takšnih žetonov elektronskega denarja:

(a)ima dovoljenje kot kreditna institucija ali kot „institucija za izdajo elektronskega denarja“ v smislu člena 2(1) Direktive 2009/110/ES;

(b)izpolnjuje zahteve, ki se uporabljajo za institucije za izdajo elektronskega denarja iz naslovov II in III Direktive 2009/110/ES, razen če je v tem naslovu navedeno drugače;

(c)objavi belo knjigo o kriptoimetju, o kateri je uradno obvestil pristojni organ, v skladu s členom 46.

Za namene točke (a) se „institucija za izdajo elektronskega denarja“, kot je opredeljena v členu 2(1) Direktive 2009/110/ES, pooblasti za izdajanje „e-denarnih žetonov“ in se e-denarni žetoni štejejo za „elektronski denar“, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES.

Za e-denarni žeton, ki je vezan na valuto Unije, se šteje, da je javno ponujen v Uniji.

2.Odstavek 1 se ne uporablja:

(a)za e-denarne žetone, ki jih tržijo, distribuirajo in posedujejo dobro poučeni vlagatelji ter jih lahko posedujejo le dobro poučeni vlagatelji;

(b)če povprečni neporavnani znesek e-denarnih žetonov ne presega 5 000 000 EUR ali ustrezne protivrednosti v drugi valuti v obdobju 12 mesecev, izračunano ob koncu vsakega koledarskega dne.

Za namene točke (b) se v primeru, da država članica v skladu s členom 9(1)(a) Direktive 2009/110/ES določi prag, nižji od 5 000 000 EUR, uporablja tak prag.

V primeru iz točk (a) in (b) izdajatelji žetonov elektronskega denarja pripravijo belo knjigo o kriptoimetju in o taki beli knjigi o kriptoimetju uradno obvestijo pristojni organ v skladu s členom 46.

Člen 44
Izdajanje in unovčljivost e-denarnih žetonov

1.Z odstopanjem od člena 11 Direktive 2009/110/ES se za izdajatelje e-denarnih žetonov uporabljajo samo naslednje zahteve v zvezi z izdajanjem in unovčljivostjo e-denarnih žetonov.

2.Imetnikom e-denarnih žetonov se zagotovi terjatev do izdajatelja zadevnih e-denarnih žetonov. Morebitni e-denarni žetoni, ki ne zagotavljajo terjatve vsem imetnikom, se prepovedo.

3.Izdajatelji takih e-denarnih žetonov izdajajo e-denarne žetone po nominalni vrednosti in ob prejemu denarnih sredstev v smislu člena 4(25) Direktive 2015/2366.

4.Na zahtevo imetnika e-denarnih žetonov zadevni izdajatelj v vsakem trenutku in po nominalni vrednosti imetnikom e-denarnih žetonov unovči denarno vrednost teh e-denarnih žetonov, z gotovino ali s kreditnim plačilom.

5.Izdajatelji e-denarnih žetonov v beli knjigi o kriptoimetju iz člena 46 jasno navedejo pogoje za unovčenje, vključno z vsemi s tem povezanimi provizijami.

6.Za unovčenje se provizija lahko zaračuna le, če je tako navedeno v beli knjigi o kriptoimetju. Vsaka takšna provizija je sorazmerna in skladna z dejanskimi stroški, ki jih je imel izdajatelj e-denarnih žetonov.

7.Če izdajatelji e-denarnih žetonov ne izpolnijo legitimnih zahtev imetnikov e-denarnih žetonov po unovčenju v roku, določenem v beli knjigi o kriptoimetju, ki ne presega 30 dni, obveznost iz odstavka 3 velja za vse naslednje tretje subjekte, ki so imeli sklenjen pogodbeni dogovor z izdajatelji e-denarnih žetonov:

(a)subjekte, ki zagotavljajo varovanje sredstev, ki jih prejmejo izdajatelji e-denarnih žetonov v zameno za e-denarne žetone v skladu s členom 7 Direktive 2009/110/ES;

(b)fizične ali pravne osebe, odgovorne za distribucijo e-denarnih žetonov v imenu izdajatelja e-denarnih žetonov.

Člen 45
Prepoved obresti

Z odstopanjem od člena 12 Direktive 2009/110/ES noben izdajatelj e-denarnih žetonov ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ne izplača obresti ali drugih koristi, povezanih z dolžino obdobja, v katerem imetnik e-denarnih žetonov poseduje take e-denarne žetone.

Člen 46
Vsebina in oblika bele knjige o kriptoimetju za e-denarne žetone

1.Preden izdajatelj e-denarnih žetonov te e-denarne žetone javno ponudi v EU ali zaprosi za uvrstitev takih e-denarnih žetonov v trgovanje na platformi za trgovanje, na svojem spletišču objavi belo knjigo o kriptoimetju.

2.Bela knjiga o kriptoimetju iz odstavka 1 vsebuje vse naslednje relevantne informacije:

(a)opis izdajatelja e-denarnih žetonov;

(b)podroben opis izdajateljevega projekta in predstavitev glavnih udeležencev, vključenih v zasnovo in razvoj projekta;

(c)navedbo, ali se bela knjiga nanaša na javno ponudbo e-denarnih žetonov in/ali na uvrstitev takih e-denarnih žetonov v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji;

(d)podroben opis pravic in obveznosti, povezanih z e-denarnimi žetoni, vključno s pravico do unovčenja po nominalni vrednosti iz člena 44 ter postopki in pogoji za uveljavljanje teh pravic;

(e)informacije o temeljni tehnologiji in standardih, ki jih uporablja izdajatelj e-denarnih žetonov in omogočajo posedovanje, shranjevanje in prenos teh e-denarnih žetonov;

(f)tveganj v zvezi z izdajateljem e-denarnih žetonov, e-denarnimi žetoni in izvajanjem projekta, vključno s tehnologijo;

(g)postavke razkritja, določene v Prilogi III.

3.Vse informacije iz odstavka 2 so poštene, jasne in nezavajajoče. V beli knjigi o kriptoimetju ni bistvenih opustitev, bela knjiga pa je predstavljena v jedrnati in razumljivi obliki.

4.Vsaka bela knjiga o kriptoimetju vsebuje tudi izjavo upravljalnega organa izdajatelja elektronskega denarja, s katero potrjuje, da bela knjiga o kriptoimetju izpolnjuje zahteve iz tega naslova in da so, kolikor je znano upravljalnemu organu, informacije, predstavljene v beli knjigi o kriptoimetju, točne in brez bistvenih opustitev.

5.Bela knjiga o kriptoimetju vsebuje povzetek, ki v kratkem in netehničnem jeziku posreduje ključne informacije o javni ponudbi e-denarnih žetonov, ali o nameravani uvrstitvi takih e-denarnih žetonov v trgovanje, zlasti o bistvenih elementih zadevnih e-denarnih žetonov. V povzetku je navedeno naslednje:

(a)imetniki e-denarnih žetonov imajo pravico do unovčenja v vsakem trenutku in po nominalni vrednosti;

(b)pogoji unovčenja, vključno z vsemi morebitnimi provizijami v zvezi s tem.

6.Vsaka bela knjiga o kriptoimetju je opremljena z datumom.

7.Bela knjiga o kriptoimetju je sestavljena v vsaj enem od uradnih jezikov matične države članice ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

8.Bela knjiga o kriptoimetju je na voljo v strojno berljivi obliki v skladu s členom 5.

9.Izdajatelj e-denarnih žetonov zadevni pristojni organ iz točke (24)(b) člena 3(1) vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave uradno obvesti o svojem osnutku bele knjige o kriptoimetju in o svojih morebitnih tržnih sporočilih.

Po uradnem obvestilu in brez poseganja v pooblastila iz Direktive 2009/110/ES ali nacionalne zakonodaje, s katero se ta prenaša, lahko pristojni organ matične države članice izvaja pooblastila iz člena 82(1) te uredbe.

10.Vse morebitne spremembe ali nova dejstva, ki bi lahko pomembno vplivala na odločitev katerega koli potencialnega kupca o nakupu ali na odločitev imetnikov e-denarnih žetonov o prodaji ali zamenjavi takih e-denarnih žetonov pri izdajatelju, do katerih pride po objavi prvotne bele knjige o kriptoimetju, se opiše v spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju, ki jo pripravi izdajatelj in o tem uradno obvesti ustrezni pristojni organ v skladu z odstavkom 9.

Člen 47
Odgovornost izdajateljev e-denarnih žetonov za informacije, navedene v beli knjigi o kriptoimetju

1.Če izdajatelj e-denarnih žetonov ali njegov upravljalni organ krši člen 46, ker v svoji beli knjigi o kriptoimetju ali v spremenjeni beli knjigi o kriptoimetju navede nepopolne, nepoštene, nejasne ali zavajajoče informacije, lahko imetnik takih e-denarnih žetonov od zadevnega izdajatelja e-denarnih žetonov ali od njegovega upravljalnega organa zahteva odškodnino zaradi škode, ki jo je utrpel zaradi te kršitve.

Izključitev civilne odgovornosti nima pravnega učinka.

2.Imetniki e-denarnih žetonov so odgovorni za predložitev dokazov, da je izdajatelj e-denarnih žetonov kršil člen 46 in da je taka kršitev vplivala na njihovo odločitev o nakupu, prodaji ali zamenjavi navedenih e-denarnih žetonov.

3.Imetnik e-denarnih žetonov ne more zahtevati odškodnine za informacije iz povzetka iz člena 46(5), vključno z njegovim prevodom, razen, če:

(a)je povzetek zavajajoč, netočen ali neskladen, kadar se bere skupaj z drugimi deli bele knjige o kriptoimetju;

(b)povzetek ne navaja – kadar se bere skupaj z drugimi deli bele knjige o kriptoimetju – ključnih informacij, ki bi potrošnikom in vlagateljem pomagale sprejeti odločitev o nakupu takih e-denarnih žetonov.

4.Ta člen ne izključuje nadaljnjih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom.   

Člen 48
   Tržna sporočila    

1.Vsa morebitne tržna sporočila, ki se nanašajo na javno ponudbo e-denarnih žetonov oziroma na uvrstitev takih e-denarnih žetonov v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)tržna sporočila so jasno prepoznavna kot taka;

(b)informacije v tržnih sporočilih so poštene, jasne in nezavajajoče;

(c)informacije v tržnih sporočilih so skladne z informacijami v beli knjigi o kriptoimetju;

(d)v tržnih sporočilih je jasno navedeno, da je bila bela knjiga o kriptoimetju objavljena, in naveden naslov spletišča izdajatelja zadevnih e-denarnih žetonov.

2.Tržna sporočila vsebujejo jasno in nedvoumno izjavo, da imajo vsi imetniki e-denarnih žetonov pravico do unovčenja kadar koli in po nominalni vrednosti izdajatelja.

Člen 49
Vlaganje sredstev, ki jih izdajatelji prejmejo v zameno za e-denarne žetone

Sredstva, ki jih izdajatelji e-denarnih žetonov prejmejo v zameno za e-denarne žetone in ki se vložijo v varna sredstva z nizkim tveganjem v skladu s členom 7(2) Direktive 2009/110/ES, se vložijo v sredstva, denominirana v valuti, na katero je vezan e-denarni žeton.

Poglavje 2

Pomembni e-denarni žetoni

Člen 50
Razvrstitev e-denarnih žetonov kot pomembnih e-denarnih žetonov

1.EBA e-denarne žetone razvrsti kot pomembne e-denarne žetone na podlagi meril iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6), in sicer če so izpolnjena vsaj tri od teh meril.

2.Pristojni organi izdajateljeve matične države članice EBA vsaj enkrat letno zagotovijo informacije o merilih iz člena 39(1), določenih v skladu s členom 39(6).

3.Če EBA meni, da e-denarni žetoni izpolnjujejo merila iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6), EBA v ta namen pripravi osnutek odločitve ter o tem osnutku odločitve uradno obvesti izdajatelje teh e-denarnih žetonov in pristojni organ matične države članice izdajatelja. EBA izdajateljem takih e-denarnih žetonov in njihovim pristojnim organom omogoči, da pred sprejetjem njegove končne odločitve predložijo pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

4.EBA v treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 3 sprejme končno odločitev o tem, ali je e-denarni žeton pomemben e-denarni žeton, ter o tem nemudoma uradno obvesti izdajatelje takih e-denarnih žetonov in njihove pristojne organe.

Člen 51
Prostovoljna razvrstitev e-denarnih žetonov kot pomembnih e-denarnih žetonov

1.Izdajatelj e-denarnih žetonov, ki ima dovoljenje kot kreditna institucija ali „institucija za izdajo elektronskega denarja“, kot je opredeljena v členu 2(1) Direktive 2009/110/ES, ali ki je zaprosil za tako dovoljenje, lahko navede, da želi, da se njegovi e-denarni žetoni razvrstijo kot pomembni e-denarni žetoni. V tem primeru pristojni organ o zahtevi izdajatelja ali izdajatelja zaprositelja nemudoma uradno obvesti EBA.

Da bi se e-denarni žetoni razvrstili kot pomembni, izdajatelj e-denarnih žetonov ali izdajatelj zaprositelj za dovoljenje za izdajanje e-denarnih žetonov s podrobnim poslovnim načrtom dokaže, da bo verjetno izpolnjeval vsaj tri merila iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6).

2.Kadar EBA na podlagi poslovnega načrta meni, da e-denarni žetoni izpolnjujejo merila iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6), v ta namen pripravi osnutek odločitve in o njem uradno obvesti pristojni organ matične države članice izdajatelja ali izdajatelja zaprositelja.

EBA pristojnemu organu matične države članice izdajatelja ali izdajatelja zaprositelja omogoči, da pred sprejetjem končne odločitve predloži pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

3.Kadar EBA na podlagi poslovnega načrta meni, da e-denarni žetoni ne izpolnjujejo meril iz člena 39(1), kot so določena v skladu s členom 39(6), v ta namen pripravi osnutek odločitve ter o njem uradno obvesti izdajatelja ali izdajatelja zaprositelja in pristojni organ matične države članice izdajatelja ali izdajatelja zaprositelja.

EBA izdajatelju ali izdajatelju zaprositelju in pristojnemu organu njegove matične države članice omogoči, da pred sprejetjem končne odločitve predložita pisne ugotovitve in pripombe. EBA te ugotovitve in pripombe ustrezno upošteva.

4.EBA končno odločitev o tem, ali je e-denarni žeton pomembni e-denarni žeton, sporoči v treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 1 ter o tem nemudoma obvesti izdajatelje takih e-denarnih žetonov ali izdajatelje zaprositelje za izdajo dovoljenja za izdajanje takih e-žetonov in njihove pristojne organe. O odločitvi se nemudoma uradno obvesti izdajatelja e-denarnih žetonov ali izdajatelja zaprositelja za dovoljenje za izdajanje e-denarnih žetonov in pristojni organ njegove matične države članice.

Člen 52
Posebne dodatne obveznosti izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov

Izdajatelji vsaj ene kategorije e-denarnih žetonov uporabljajo naslednje zahteve, ki se uporabljajo za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, ali pomembnih žetonov, vezanih na sredstva:

(a)člena 33 in 34 te uredbe namesto člena 7 Direktive 2009/110/ES;

(b)odstavke 1, 2 in 3 člena 41 te uredbe;

(c)odstavek 4 člena 41 te uredbe namesto člena 5 Direktive 2009/110/ES;

(d)člen 42 te uredbe.

NASLOV V: Pogoji za izdajo dovoljenja in pogoji poslovanja za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji

Poglavje 1: Dovoljenje za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji

Člen 53
Dovoljenje

1.Storitve v zvezi s kriptoimetji opravljajo le pravne osebe, ki imajo statutarni sedež v eni od držav članic Unije in so pridobile dovoljenje kot ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji v skladu s členom 55.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji vedno izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja.

Osebe, ki niso ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ne uporabljajo imena ali imena podjetja ali izdajajo tržnih sporočil ali uporabljajo katerega koli drugega postopka, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da imajo dovoljenje kot ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, ali ki bi lahko v zvezi s tem povzročil zmedo.

2.Pristojni organi, ki izdajo dovoljenje v skladu s členom 55, zagotovijo, da so v takem dovoljenju navedene storitve v zvezi kriptoimetji, ki jih je ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji dovoljeno opravljati.

3.Dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji je veljavno v celotni Uniji in ponudnikom storitev v zvezi kriptoimetji dovoljuje, da po vsej Uniji opravljajo storitve, za katere so pridobili dovoljenje, in sicer prek pravice do ustanavljanja, med drugim prek podružnice, ali prek svobode opravljanja storitev.

Od ponudnikov storitev v zvezi kriptoimetji, ki storitve v zvezi s kriptoimetji opravljajo čezmejno, se ne zahteva fizična prisotnost na ozemlju države članice gostiteljice.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki želijo v svoje dovoljenje dodati storitve v zvezi s kriptoimetji, pristojne organe, ki so izdali dovoljenje, zaprosijo za razširitev dovoljenja, tako da dopolnijo in posodobijo informacije iz člena 54. Prošnja za razširitev se obravnava v skladu s členom 55.

Člen 54
Vloga za izdajo dovoljenja

1.Pravne osebe, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptoimetji, zaprosijo za izdajo dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo statutarni sedež.

2.Vloga iz odstavka 1 vključuje vse od naslednjega:

(a)ime, vključno s pravnim imenom in katerim koli drugim trgovskim imenom, ki se uporablja, identifikator pravne osebe ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji, spletišče, ki ga ta ponudnik upravlja, in njegov fizični naslov;

(b)pravni status ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji;

(c)statut ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji;

(d)poslovni načrt, ki določa vrste storitev v zvezi s kriptoimetji, ki jih ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji želi opravljati, vključno s krajem in načinom trženja teh storitev;

(e)opis ureditve upravljanja ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji;

(f)za vse fizične osebe, vključene v upravljalni organ ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji in za vse fizične osebe, ki imajo neposredno ali posredno v lasti 20 % ali več osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic, potrdilo o nekaznovanosti v zvezi s kršitvami nacionalnih pravil na področjih gospodarskega prava, insolvenčnega prava, zakonodaje na področju finančnih storitev, zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, zakonodaje o boju proti terorizmu in obveznosti poklicne odgovornosti;

(g)dokazila, da imajo fizične osebe, vključene v upravljalni organ ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji skupaj ustrezno znanje, veščine in izkušnje za vodenje tega ponudnika ter da se od teh fizičnih oseb zahteva, da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa;

(h)opis mehanizma notranje kontrole, postopka za oceno tveganja in načrta za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji;

(i)tehnični in netehnični opis sistemov IT in varnostnih ureditev ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji;

(j)dokazilo, da ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji izpolnjuje bonitetna varovala v skladu s členom 60;

(k)opis postopkov ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji za obravnavo pritožb strank;

(l)opis postopka za ločevanje kriptoimetij in denarnih sredstev stranke;

(m)opis postopka in sistema za odkrivanje zlorabe trga;

(n)kadar namerava ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji zagotavljati skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, opis politike skrbništva;

(o)kadar namerava ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji upravljati platformo za trgovanje s kriptoimetji, opis pravil delovanja platforme za trgovanje;

(p)kadar namerava ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji menjati kriptoimetja za fiat valuto ali za druga kriptoimetja, opis nediskriminatorne poslovne politike;

(q)kadar namerava ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji izvrševati naročila za kriptoimetja v imenu tretjih oseb, opis politike izvrševanja;

(r)kadar namerava zaprositelj prejemati in posredovati naročila za kriptoimetja v imenu tretjih oseb, dokazilo, da imajo fizične osebe, ki svetujejo v imenu ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev, povezanih s kriptoimetji, potrebno znanje in izkušnje za izpolnjevanje svojih obveznosti.

3.Pristojni organi od ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji ne zahtevajo, da zagotovi informacije, ki so jih že prejeli v skladu z Direktivo 2009/110/ES, Direktivo 2014/65/EU, Direktivo (EU) 2015/2366 ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za storitve v zvezi s kriptoimetji, pred začetkom veljavnosti te uredbe, pod pogojem, da so te informacije ali dokumenti še vedno ažurni in dostopni pristojnim organom. 

Člen 55
Ocena vloge za dovoljenje in izdaja ali zavrnitev dovoljenja

1.Pristojni organi v 25 delovnih dneh od prejema vloge iz člena 54(1) ocenijo, ali je vloga popolna, tako da preverijo, ali so bile predložene informacije iz člena 54(2). Če vloga ni popolna, organi določijo rok, v katerem ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji predloži manjkajoče informacije.

2.Pristojni organi lahko zavrnejo pregled vlog, če take vloge po roku iz odstavka 1 še vedno niso popolne.

3.Pristojni organi o tem, da je vloga popolna, nemudoma uradno obvestijo ponudnike zaprositelje za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji.

4.Pred izdajo ali zavrnitvijo dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji se pristojni organi posvetujejo s pristojnimi organi druge države članice v naslednjih primerih:

(a)ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji je odvisno podjetje ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici;

(b)ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji je odvisno podjetje obvladujočega podjetja ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici;

(c)ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji nadzorujejo iste fizične ali pravne osebe, ki nadzorujejo ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici.

5.Pristojni organi v treh mesecih od prejema popolne vloge ocenijo, ali ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji izpolnjuje zahteve iz tega naslova, in sprejmejo izčrpno obrazloženo odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji. Pri tej oceni se upoštevajo narava, obseg in kompleksnost storitev v zvezi s kriptoimetji, ki jih namerava opravljati ponudnik zaprositelj za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji.

Pristojni organi lahko zavrnejo izdajo dovoljenja, če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da:

(a)upravljalni organ ponudnika zaprositelja za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji ogroža njegovo učinkovito, varno in skrbno upravljanje in neprekinjeno delovanje ter ustrezno upoštevanje interesov njegovih strank in celovitost trga;

(b)zaprositelj ne izpolnjuje ali verjetno ne bo izpolnil zahtev iz tega naslova.

6.Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi tega člena. ESMA vse informacije, predložene v okviru uspešnih vlog, doda v register ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so pridobili dovoljenje, iz člena 57. ESMA lahko zahteva informacije za zagotavljanje, da pristojni organi dosledno izdajajo dovoljenja v skladu s tem členom.

7.Pristojni organi ponudnike zaprositelje za dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji uradno obvestijo o svojih odločitvah o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja v treh delovnih dneh od datuma navedene odločitve.

Člen 56
Odvzem dovoljenja

1.Pristojni organi odvzamejo dovoljenja v katerem koli od naslednjih primerov, če ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji:

(a)v 18 mesecih po datumu izdaje dovoljenja tega ne uporabi;

(b)se izrecno odpove dovoljenju;

(c)devet zaporednih mesecev ne ponuja storitev v zvezi s kriptoimetji;

(d)dovoljenje pridobi na nedovoljen način, vključno z navajanjem lažnih podatkov v vlogi za izdajo dovoljenja;

(e)ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo izdano dovoljenje, in v določenem časovnem okviru ni sprejel popravnih ukrepov, ki jih je zahteval pristojni organ;

(f)resno krši to uredbo.

2.Pristojni organi imajo pooblastilo za odvzem dovoljenj tudi v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji ali člani njegovega upravljalnega organa kršijo nacionalno zakonodajo o izvajanju Direktive (EU) 2015/849 62 v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma;

(b)ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji je izgubil dovoljenje kot plačilna institucija v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2015/2366 ali dovoljenje kot institucija za izdajo elektronskega denarja, izdano v skladu z naslovom II Direktive 2009/110/ES, in ta ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji ni odpravil tega stanja v 40 koledarskih dneh.

3.Kadar pristojni organ odvzame dovoljenje, pristojni organ, imenovan kot enotna kontaktna točka v tej državi članici v skladu s členom 81, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ESMA in pristojne organe držav članic gostiteljic. ESMA informacije o odvzemu dovoljenja vnese v register iz člena 57.

4.Pristojni organi lahko odvzem dovoljenja omejijo na določeno storitev.

5.Pred odvzemom dovoljenja se pristojni organi posvetujejo s pristojnim organom druge države članice, če je zadevni ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji:

(a)odvisno podjetje ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici;

(b)odvisno podjetje obvladujočega podjetja ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici;

(c)obvladovan s strani istih fizičnih ali pravnih oseb, ki obvladujejo ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje v tej drugi državi članici.

6.EBA, ESMA in kateri koli pristojni organ države članice gostiteljice lahko kadar koli zahtevajo, da pristojni organ matične države članice preuči, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

7.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne postopke, ki ob odvzemu dovoljenja zagotavljajo pravočasen in urejen prenos kriptoimetij in denarnih sredstev strank drugemu ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji.

Člen 57 
Register ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji

1.ESMA vzpostavi register vseh ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji. Ta register je javno dostopen na njegovem spletišču in se redno posodablja.

2.Register iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)ime, pravno obliko in identifikator pravnih subjektov ter podružnice ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji;

(b)trgovsko ime, fizični naslov in spletišče ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji ali platforme za trgovanje s kriptoimetji, ki ga upravlja ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji;

(c)ime in naslov pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje, in njegove kontaktne podatke;

(d)seznam storitev v zvezi s kriptoimetji, za katere ima ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji dovoljenje;

(e)seznam držav članic, v katerih je ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji uradno sporočil, da namerava opravljati storitve v zvezi s kriptoimetji v skladu s členom 58;

(f)vse druge storitve, ki jih zagotavlja ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, ki niso zajete v tej uredbi, s sklicem na ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo.

3.Vsak odvzem dovoljenja ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji v skladu s členom 56 ostane objavljen v registru za obdobje petih let.

Člen 58
Čezmejno opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki nameravajo opravljati storitve v zvezi s kriptoimetji v več kot eni državi članici, pristojnemu organu, imenovanemu za enotno kontaktno točko v skladu s členom 81, predložijo naslednje informacije.

(a)seznam držav članic, v katerih namerava ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji opravljati storitve v zvezi s kriptoimetji;

(b)datum začetka nameravanega opravljanja storitev v zvezi s kriptoimetji;

(c)seznam vseh drugih dejavnosti, ki jih opravlja ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, ki niso zajete v tej uredbi.

2.Enotna kontaktna točka države članice, v kateri je bilo izdano dovoljenje, v desetih delovnih dneh po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije sporoči pristojnim organom držav članic gostiteljic, ESMA in EBA. ESMA te informacije vnese v register iz člena 57.

3.Enotna kontaktna točka države članice, ki je izdala dovoljenje, zadevnega ponudnika storitev v zvezi kriptoimetji nemudoma obvesti o sporočilu iz odstavka 2.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji lahko začnejo opravljati storitve v zvezi s kriptoimetji v državi članici, ki ni njihova matična država članica, od datuma prejema sporočila iz odstavka 3 ali najpozneje 15 koledarskih dni po predložitvi informacij iz odstavka 1.

Poglavje 2: Obveznost za vse ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji

Člen 59
Obveznost ravnati pošteno, pravično in profesionalno v največjo korist strank ter informacije za stranke

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji ravnajo pošteno, pravično in strokovno ter v največjo korist svojih strank in potencialnih strank.

2.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji svojim strankam zagotovijo poštene, jasne in nezavajajoče informacije, zlasti v tržnih sporočilih, ki so jasno opredeljena kot taka. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji strank v zvezi z dejanskimi ali zaznanimi prednostmi kriptoimetij ne zavajajo niti namerno niti iz malomarnosti.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji stranke opozorijo na tveganja, povezana z nakupom kriptoimetij.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji javno objavijo politike oblikovanja cen s spletno objavo na vidnem mestu na svojem spletišču.

Člen 60
Bonitetne zahteve

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji imajo vedno vzpostavljena bonitetna varovala, ki so enaka vsaj višjemu od naslednjih zneskov:

(a)znesek stalnih minimalnih kapitalskih zahtev iz Priloge IV, odvisno od narave storitev v zvezi s kriptoimetji, ki se zagotavljajo;

(b)četrtina stalnih splošnih stroškov predhodnega leta, ki se pregledajo vsako leto.

2.Bonitetna varovala iz odstavka 1 imajo lahko naslednje oblike:

(a)kapital, ki ga sestavljajo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz členov 26 do 30 Uredbe (EU) št. 575/2013 po vseh odbitkih v skladu s členom 36 navedene uredbe, brez uporabe pragovnih izvzetij v skladu s členoma 46 in 48 navedene uredbe;

(b)zavarovalna polica, ki krije ozemlja Unije, na katerih se aktivno opravljajo storitve v zvezi s kriptoimetji, ali primerljivo jamstvo.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki še ne poslujejo eno leto od datuma začetka opravljanja storitev, za izračun iz točke (b) odstavka 1 uporabijo predvidene stalne splošne stroške, vključene v napovedi za prvih 12 mesecev opravljanja storitev, kot so jih predložili skupaj z vlogo za dovoljenje.

4.Zavarovalna polica iz odstavka 2 ima vsaj vse naslednje značilnosti:

(a)ima vsaj enoletno začetno obdobje veljavnosti;

(b)odpovedni rok za preklic je najmanj 90 dni;

(c)sklenjena je pri podjetju, ki je pooblaščeno za zagotavljanje zavarovanja, v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom;

(d)zagotavlja jo tretji subjekt.

5.Zavarovalna polica iz odstavka 2(b) vključuje kritje pred tveganjem:

(a)izgube dokumentov;

(b)napačnega prikazovanja ali navajanja zavajajočih izjav;

(c)dejanj, napak ali opustitev, ki povzročijo kršitve:

i) pravnih in zakonskih obveznosti;

ii) dolžnosti poštenega, pravičnega in profesionalnega ravnanja do strank;

iii) obveznosti glede zaupnosti;

(d)nevzpostavitve, neizvajanja in nevzdrževanja ustreznih postopkov za preprečevanje nasprotij interesov;

(e)izgub, ki izhajajo iz motenj poslovanja ali izpadov sistema;

(f)kjer je ustrezno za poslovni model, hude malomarnosti pri varovanju kriptoimetij in denarnih sredstev strank.

6.Za namene točke (b) odstavka 1 ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji za izračun svojih stalnih splošnih stroškov za predhodno leto uporabijo vrednosti iz veljavnega računovodskega okvira ter po razdelitvi dobička delničarjem v svojih zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazih ali, kadar revidirani izkazi niso na voljo, v letnih računovodskih izkazih, ki jih potrdijo nacionalni nadzorniki, od skupnih odhodkov odštejejo naslednje postavke:

(a)bonuse in druge prejemke osebja, kolikor so ti odvisni od čistega dobička ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji v zadevnem letu;

(b)deleže zaposlenih, direktorjev in partnerjev v dobičku;

(c)druge dodelitve dobička in druge variabilne prejemke, kolikor so v celoti diskrecijski;

(d)izredne stroške zaradi izrednih dejavnosti.

Člen 61
Organizacijske zahteve

1.Člani upravljalnega organa ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji imajo za opravljanje svojih nalog potreben dober ugled in usposobljenost v smislu kvalifikacij, izkušenj in veščin. Dokažejo, da lahko učinkovitemu opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

2.Fizične osebe, ki imajo neposredno ali posredno v lasti več kot 20 % osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji ali ki na kakršen koli drug način obvladujejo navedenega ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, predložijo dokazila, da imajo potreben dober ugled in usposobljenost.

3.Nobena od oseb iz odstavkov 1 ali 2 ni bila obsojena zaradi kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma ali drugega finančnega kaznivega dejanja.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji zaposlujejo osebje z veščinami, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za izpolnjevanje dodeljenih odgovornosti, ter ob upoštevanju obsega, narave in vrste opravljanih storitev v zvezi s kriptoimetji.

5.Upravljalni organ oceni in redno pregleduje učinkovitost ureditev politik in postopkov, vzpostavljenih za izpolnjevanje obveznosti iz poglavij 2 in 3 tega naslova, ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

6.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenosti in pravilnosti opravljanja storitev v zvezi s kriptoimetji. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji v ta namen uporabijo ustrezne in sorazmerne vire in postopke, vključno z odpornimi in varnimi sistemi IKT v skladu z Uredbo (EU) 2021/xx Evropskega parlamenta in Sveta 63 .

Oblikujejo politiko neprekinjenega poslovanja, ki vključuje neprekinjeno poslovanje IKT in načrte ponovne vzpostavitve delovanja, vzpostavljene v skladu z Uredbo (EU) 2021/xx Evropskega parlamenta in Sveta 64 , katerih cilj je v primeru prekinitve njihovih sistemov in postopkov IKT zagotoviti ohranitev bistvenih podatkov in funkcij ter vzdrževanje storitev v zvezi s kriptoimetji ali, kadar to ni mogoče, pravočasno obnovitev takih podatkov in funkcij ter pravočasen ponovni zagon storitev v zvezi s kriptoimetji.

7.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji imajo vzpostavljene mehanizme notranje kontrole in učinkovite postopke za oceno tveganja, vključno z ureditvami za učinkovit nadzor in zaščito pri upravljanju sistemov IKT v skladu z Uredbo (EU) 2021/xx Evropskega parlamenta in Sveta 65 . Spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost mehanizmov notranje kontrole in postopkov za oceno tveganja ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji imajo vzpostavljene sisteme in postopke za zaščito varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij v skladu z Uredbo (EU) 2021/xx Evropskega parlamenta in Sveta 66 .

8.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji poskrbijo za vodenje evidenc o vseh storitvah, naročilih in poslih v zvezi s kriptoimetji, ki jih opravijo. Te evidence zadostujejo, da lahko pristojni organi opravljajo svoje nadzorne naloge in izvajajo izvršilne ukrepe ter zlasti preverijo, ali je ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji izpolnjeval vse obveznosti, vključno s tistimi v zvezi s strankami ali potencialnimi strankami in celovitostjo trga.

9.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji imajo vzpostavljene sisteme, postopke in ureditve za spremljanje in odkrivanje zlorabe trga iz naslova VI.  Pristojni organ nemudoma obvestijo o vsakem sumu, da obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je prišlo do zlorabe trga, da ta poteka ali da obstaja verjetnost, da bo prišlo do nje.

Člen 62
Obveščanje pristojnih organov

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji svoj pristojni organ uradno obvestijo o vseh spremembah svojega upravljalnega organa in mu predložijo vse potrebne informacije za oceno skladnosti s členom 61.

Člen 63
Zaščita kriptoimetij in denarnih sredstev strank

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki vodijo kriptoimetja, ki pripadajo strankam, ali sredstva za dostop do takih kriptoimetij, sprejmejo ustrezne ureditve za zaščito lastniških pravic strank, zlasti v primeru insolventnosti ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, in za preprečevanje uporabe kriptoimetij stranke za svoj lastni račun, razen z izrecnim soglasjem stranke.

2.Kadar poslovni modeli ali storitve v zvezi s kriptoimetji zahtevajo vodenje denarnih sredstev strank, imajo ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji vzpostavljeno ustrezno ureditev za zaščito pravic strank in preprečevanje uporabe denarnih sredstev strank, kot so opredeljena v členu 4(25) Direktive (EU) 2015/2366 67 , za svoj lastni račun.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji nemudoma deponirajo denarna sredstva stranke pri centralni banki ali kreditni instituciji.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se denarna sredstva strank, ki se vodijo pri centralni banki ali kreditni instituciji, vodijo na računu ali računih, ki so ločeni od računov, ki se uporabljajo za vodenje sredstev, ki pripadajo ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji lahko sami ali prek tretje osebe opravljajo plačilne storitve, povezane s storitvijo v zvezi s kriptoimetji, ki jo ponujajo, pod pogojem, da je ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji sam ali tretja oseba plačilna institucija, kot je opredeljena v točki (4) člena 4 Direktive (EU) 2015/2366.

5.Odstavka 2 in 3 tega člena se ne uporabljata za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so institucije za izdajo elektronskega denarja, kot so opredeljene v točki (1) člena 2 Direktive 2009/110/ES, ali plačilne institucije, kot so opredeljene v točki (4) člena 4 Direktive (EU) 2015/2366.

Člen 64
Postopek za obravnavo pritožb

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za hitro, pravično in dosledno obravnavo pritožb strank.

2.Stranke lahko ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji pritožbo podajo brezplačno.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji oblikujejo in dajo strankam na voljo predlogo za pritožbe ter vodijo evidenco o vseh prejetih pritožbah in ukrepih, sprejetih v odziv nanje.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji pravočasno in pošteno obravnavajo vse pritožbe ter svojim strankam v razumnem času sporočijo rezultate obravnav.

Člen 65
Preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji vzdržujejo in vodijo učinkovito politiko za preprečevanje, prepoznavanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov med samimi ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji in:

(a)njihovimi delničarji ali osebami, ki je z njimi neposredno ali posredno povezane prek obvladovanja;

(b)njihovimi poslovodji in zaposlenimi,

(c)njihovimi strankami ali med eno in drugo stranko.

2.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji svojim strankam in potencialnim strankam razkrijejo splošno naravo in vire nasprotij interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji taka razkritja objavijo na vidnem mestu na svojem spletišču.

3.Razkritje iz odstavka 2 je dovolj podrobno, pri čemer se upošteva vrsta posamezne stranke, in omogoča, da lahko vsaka stranka na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do nasprotja interesov.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji ocenijo in vsaj enkrat letno pregledajo svojo politiko glede nasprotij interesov ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Člen 66
Zunanje izvajanje

1.Kadar operativne funkcije zanje izvaja tretja oseba, ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji sprejmejo vse razumne ukrepe, da se ne bi pojavilo dodatno operativno tveganje. Še naprej so v celoti odgovorni za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti iz tega naslova in vedno zagotavljajo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)zunanje izvajanje ne povzroči prenosa odgovornosti ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji;

(b)zunanje izvajanje ne spreminja odnosa med ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji in njihovimi strankami niti obveznosti ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji do njihovih strank;

(c)zunanje izvajanje ne spremeni pogojev za dovoljenje za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji;

(d)tretje osebe, vključene v zunanje izvajanje, sodelujejo s pristojnim organom matične države članice ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji in zunanje izvajanje tem pristojnim organom ne preprečuje izvajanja nadzornih funkcij, vključno z dostopom na kraju samem za pridobivanje vseh ustreznih informacij, potrebnih za opravljanje teh funkcij;

(e)ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji ohranijo potrebno strokovno znanje in vire za oceno kakovosti opravljenih storitev, za učinkovit nadzor storitev, oddanih v zunanje izvajanje, in za stalno obvladovanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem;

(f)ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji imajo neposreden dostop do ustreznih informacij o storitvah, oddanih v zunanje izvajanje;

(g)ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji zagotovijo, da tretje osebe, vključene v zunanje izvajanje, izpolnjujejo standarde, določene v ustrezni zakonodaji o varstvu podatkov, ki bi se uporabljala, če bi imele tretje osebe sedež v Uniji.

Za namene točke (g) so ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji odgovorni za zagotavljanje, da so standardi, določeni v ustrezni zakonodaji o varstvu podatkov, določeni v pogodbi iz odstavka 3.

2.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji imajo politiko o zunanjem izvajanju, vključno z načrti ukrepov ob nepredvidenih dogodkih in izhodnimi strategijami.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji sklenejo pisni dogovor s tretjimi osebami, ki sodelujejo pri zunanjem izvajanju. Ta pisni dogovor določa pravice in obveznosti izvajalcev storitev v zvezi s kriptoimetji in zadevnih tretjih oseb ter zadevnim ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji omogoča odpoved tega dogovora.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji in tretje osebe pristojnim organom in ustreznim organom na zahtevo dajo na voljo vse informacije, ki jih ti organi potrebujejo za oceno skladnosti dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, z zahtevami iz tega naslova.

Poglavje 3: Obveznosti glede opravljanja določenih storitev v zvezi s kriptoimetji

Člen 67
Skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so pooblaščeni za skrbništvo in upravljanje v imenu tretjih oseb, s svojimi strankami sklenejo dogovor, s katerim se določijo njihove dolžnosti in odgovornosti. Tak dogovor vsebuje vsaj:

(a)identiteto strank v dogovoru;

(b)naravo opravljene storitve in opis te storitve;

(c)sredstva komuniciranja med ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji in stranko, vključno s strankinim sistemom za avtentikacijo;

(d)opis varnostnih sistemov, ki jih uporablja ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji;

(e)provizije, ki jih zaračunava ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji;

(f)pravo, ki se uporablja za dogovor.

2.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, vodijo register pozicij, odprt v imenu vsake stranke, ki ustreza pravicam vsake stranke do kriptoimetij. Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji v navedeni register čim prej zabeležijo vse premike v skladu z navodili svojih strank. Njihovi notranji postopki zagotovijo, da se vsaka sprememba, ki vpliva na zabeležbo kriptoimetij, dokaže s poslom, ki se redno zabeleži v register pozicij stranke.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so pooblaščeni za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, vzpostavijo politiko skrbništva z notranjimi pravili in postopki za zagotovitev zaščite ali nadzora takih kriptoimetij ali sredstev za dostop do kriptoimetij, kot so kriptografski ključi.

Ta pravila in postopki zagotavljajo, da ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji ne more izgubiti kriptoimetij strank ali pravic, povezanih s temi kriptoimetji, zaradi goljufij, kibernetskih groženj ali malomarnosti. 

4.Kadar je ustrezno, ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, olajšajo uveljavljanje pravic, povezanih s kriptoimetji. Vsak dogodek, ki bi lahko ustvaril ali spremenil pravice stranke, se čim prej zabeleži v registru pozicij stranke.

5.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, svojim strankam vsaj enkrat vsake tri mesece in na vsako zahtevo zadevne stranke predložijo poročilo o pozicijah kriptoimetij, zabeleženih v imenu teh strank. To poročilo o pozicijah se poda na trajnem nosilcu podatkov. V poročilu o pozicijah so navedena zadevna kriptoimetja, njihovo stanje, njihova vrednost in opravljeni prenosi kriptoimetij v zadevnem obdobju.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, svojim strankam čim prej zagotovijo vse informacije o operacijah v zvezi s kriptoimetji, za katere je potreben odziv teh strank.

6.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, zagotovijo, da se kriptoimetja, ki se vodijo v imenu njihovih strank, ali sredstva za dostop do teh kriptoimetij čim prej vrnejo tem strankam.

7.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, ločijo sredstva, ki jih vodijo v imenu svojih strank, od lastnih sredstev. Zagotovijo, da se v razpršeni evidenci kriptoimetja njihovih strank vodijo na ločenih naslovih od tistih, na katerih vodijo lastna kriptoimetja.

8.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za skrbništvo in upravljanje kriptoimetij v imenu tretjih oseb, svojim strankam odgovarjajo za izgubo kriptoimetij zaradi nepravilnega delovanja ali vdorov do tržne vrednosti izgubljenih kriptoimetij.

Člen 68
Upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji  

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, določijo operativna pravila za platformo za trgovanje. S temi operativnimi pravili se vsaj:

(a)določi zahteve ter postopke skrbnega pregleda in odobritve, ki se uporabljajo pred uvrstitvijo kriptoimetij na platformo za trgovanje;

(b)opredeli morebitne izključene kategorije, ki so vrste kriptoimetij, ki ne bodo uvrščene v trgovanje na platformi za trgovanje, če obstajajo;

(c)določi politike, postopke in višino morebitnih provizij za uvrstitev kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje;

(d)določi objektivna in sorazmerna merila za sodelovanje v trgovalnih dejavnostih, ki spodbujajo pošten in odprt dostop do platforme za trgovanje strankam, ki želijo trgovati;

(e)določi zahteve za zagotovitev poštenega in urejenega trgovanja;

(f)določi pogoje, pod katerimi kriptoimetja ostanejo dostopna za trgovanje, vključno s pragovi likvidnosti in zahtevami glede periodičnih razkritij;

(g)določi pogoje, pod katerimi se lahko trgovanje s kriptoimetji začasno ustavi;

(h)določi postopke za zagotovitev učinkovite poravnave poslov s kriptoimetji in poslov v fiat valuti.

Za namene točke (a) operativna pravila jasno določajo, da se kriptoimetje ne uvrsti v trgovanje na platformi za trgovanje, če je bila objavljena bela knjiga o kriptoimetju, razen če za kriptoimetje velja izjema iz člena 4(2).

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, pred uvrstitvijo kriptoimetja v trgovanje zagotovijo, da je kriptoimetje skladno z operativnimi pravili platforme za trgovanje, in ocenijo kakovost zadevnega kriptoimetja. Pri ocenjevanju kakovosti kriptoimetij platforma za trgovanje upošteva izkušnje, zgodovino in ugled izdajatelja in njegove razvojne skupine. Platforma za trgovanje oceni tudi kakovost kriptoimetij, za katera velja izjema iz člena 4(2).

Operativna pravila platforme za trgovanje s kriptoimetji ne dovoljujejo, da se v trgovanje uvrstijo kriptoimetja, ki imajo vgrajeno funkcijo anonimizacije, razen če lahko imetnike kriptoimetij in njihovo zgodovino poslov identificirajo ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, ali pristojni organi.

2.Ta operativna pravila iz odstavka 1 se sestavijo v enem od uradnih jezikov matične države članice ali v drugem jeziku, ki se običajno uporablja na področju financ. Navedena operativna pravila se objavijo na spletišču zadevnega ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, na platformi za trgovanje s kriptoimetji, ki jo upravljajo, ne poslujejo za svoj račun, tudi če imajo dovoljenje za menjavo kriptoimetij za fiat valuto ali za menjavo kriptoimetij za druga kriptoimetja.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, imajo vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve za zagotavljanje, da:

(a)so njihovi sistemi trgovanja odporni;

(b)imajo njihovi sistemi trgovanja zadostne zmogljivosti za zagotavljanje urejenega trgovanja v razmerah hudih pretresov na trgu;

(c)lahko njihovi sistemi trgovanja zavrnejo naročila, ki presegajo vnaprej določeni količinski in cenovni prag ali so očitno napačna;

(d)so njihovi sistemi trgovanja v celoti preskušeni, da se zagotovi izpolnjevanje pogojev iz točk (a), (b) in (c);

(e)za njihove sisteme trgovanja veljajo učinkovite ureditve neprekinjenega poslovanja, da se zagotovi neprekinjenost njihovih storitev, če pride do izpada sistema trgovanja.

5.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, objavijo vse ponudbene in prodajne cene ter globino trgovalnih interesov pri teh cenah, ki se za kriptoimetja oglašujejo prek sistemov platforme za trgovanje s kriptoimetji. Zadevni ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji dajo med trgovalnimi urami te informacije stalno na voljo javnosti.

6.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, objavijo ceno, obseg in čas izvršenih poslov v zvezi s kriptoimetji, s katerimi se trguje na njihovih platformah za trgovanje. Podrobnosti o vseh takih poslih se objavijo čim bližje realnemu času, kolikor je to tehnično mogoče.

7.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, dajo informacije, objavljene v skladu z odstavkoma 5 in 6, na voljo javnosti pod razumnimi poslovnimi pogoji in zagotovijo nediskriminatoren dostop do teh informacij. Te informacije so brezplačno na voljo 15 minut po objavi v strojno berljivi obliki in ostanejo objavljene vsaj dve leti.

8.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, dokončajo končno poravnavo posla s kriptoimetji na tehnologiji razpršene evidence na isti datum, ko so posli izvedeni na platformi za trgovanje.

9.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, zagotovijo, da so njihove strukture provizij pregledne, poštene in nediskriminatorne ter da ne spodbujajo oddajanja, spreminjanja ali preklica naročil ali izvrševanja poslov na način, ki bi prispeval k neurejenim pogojem trgovanja ali zlorabi trga iz naslova VI.

10.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za upravljanje platforme za trgovanje s kriptoimetji, vzdržujejo vire in imajo vzpostavljene rezervne zmogljivosti, da lahko kadar koli poročajo svojemu pristojnemu organu.

Člen 69
Menjava kriptoimetij za fiat valuto ali menjava kriptoimetij za druga kriptoimetja

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za menjavo kriptoimetij za fiat valuto ali druga kriptoimetja, vzpostavijo nediskriminatorno trgovsko politiko, v kateri so navedene zlasti vrste strank, s katerimi so pripravljeni poslovati, in pogoji, ki jih stranke izpolnjujejo.

2.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za menjavo kriptoimetij za fiat valuto ali druga kriptoimetja, objavijo trdno ceno kriptoimetij ali metodo za določanje cene kriptoimetij, ki jo predlagajo za menjavo v fiat valuto ali v druga kriptoimetja.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so pooblaščeni za menjavo kriptoimetij za fiat valuto ali druga kriptoimetja, izvršijo naročila strank po cenah, ki so prikazane ob njihovem prejemu.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so pooblaščeni za menjavo kriptoimetij za fiat valuto ali druga kriptoimetja, objavijo podatke o naročilih in poslih, ki so jih opravili, vključno z obsegom poslov in cenami.

Člen 70
Izvrševanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za izvrševanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da pri izvrševanju naročil dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke, pri čemer upoštevajo dejavnike najboljše izvršitve v zvezi s ceno, stroški, hitrostjo, verjetnostjo izvršitve in poravnave, velikostjo, naravo ali drugim premislekom, ki je pomemben za izvršitev naročila, razen če zadevni ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji naročila za kriptoimetja izvršuje po posebnih navodilih, ki so jih dale njegove stranke.

2.Za zagotovitev skladnosti z odstavkom 2 ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji, ki ima dovoljenje za izvrševanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb, vzpostavi in izvaja učinkovite ureditve izvrševanja. Zlasti vzpostavi in izvaja politiko izvrševanja naročil, ki mu omogoča, da za naročila strank doseže najboljši možni rezultat. Ta politika izvrševanja naročil zagotavlja zlasti takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil strank in preprečuje, da bi zaposleni pri ponudnikih storitev v zvezi s kriptoimetji zlorabili kakršne koli informacije v zvezi z naročili strank.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za izvrševanje naročil za kriptoimetja v imenu tretjih oseb, svojim strankam zagotovijo ustrezne in jasne informacije o svoji politiki izvrševanja naročil in vseh njenih pomembnih spremembah.

Člen 71
Posredovanje pri izdaji kriptoimetij

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za posredovanje pri izdaji kriptoimetij, izdajatelju ali kateri koli tretji osebi, ki deluje v njegovem imenu, pred sklenitvijo pogodbe z njimi sporočijo naslednje informacije:

(a)vrsto predvidenega posredovanja pri izdaji, vključno s tem, ali je minimalni znesek nakupa zajamčen ali ne;

(b)navedbo zneska provizij za posel, povezanih s storitvijo za predlagano dejanje;

(c)predvideni časovni razpored, postopek in ceno za predlagano dejanje;

(d)informacije o ciljnih kupcih.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za posredovanje pri izdaji kriptoimetij, pred posredovanje pri izdaji zadevnih kriptoimetij pridobijo soglasje izdajateljev ali katere koli tretje osebe, ki deluje v njihovem imenu, v zvezi s točkami (a) do (d).

2.S pravili o nasprotju interesov iz člena 65 se vzpostavijo posebni in ustrezni postopki za preprečevanje, spremljanje, obvladovanje in morebitno razkritje nasprotij interesov, ki izhajajo iz naslednjih situacij:

(a)ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji posredujejo pri izdaji kriptoimetij pri svojih strankah;

(b)predlagana cena za posredovanje pri izdaji kriptoimetij je bila precenjena ali podcenjena.

Člen 72
Prejemanje in posredovanje naročil v imenu tretjih oseb

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za prejemanje in posredovanje naročil v imenu tretjih oseb, vzpostavijo in izvajajo postopke in ureditve, ki zagotavljajo takojšnje in pravilno posredovanje naročil stranke v izvršitev na platformi za trgovanje s kriptoimetji ali drugemu ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji.

2.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za prejemanje in posredovanje naročil v imenu tretjih oseb, za usmerjanje prejetih naročil strank od strank določeni platformi za trgovanje s kriptoimetji ali drugemu ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji ne prejmejo nobenega plačila, popusta ali nedenarne koristi.

3.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za prejemanje in posredovanje naročil v imenu tretjih oseb, ne zlorabljajo informacij v zvezi z odprtimi naročili strank in sprejmejo vse razumne ukrepe za preprečitev zlorabe takih informacij s strani svojih zaposlenih.

Člen 73
Svetovanje o kriptoimetjih

1.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, ocenijo združljivost takih kriptoimetij s potrebami strank in jim jih priporočijo le, če je to v interesu strank.

2.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, zagotovijo, da imajo fizične osebe, ki v njihovem imenu zagotavljajo nasvete ali informacije o kriptoimetjih ali storitvah v zvezi s kriptoimetji, potrebno znanje in izkušnje za izpolnjevanje svojih obveznosti.

3.Za namene ocene iz odstavka 1 ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, zaprosijo za informacije o znanju in izkušnjah stranke ali potencialne stranke v zvezi s kriptoimetji, njenih ciljih, finančnem položaju, vključno z zmožnostjo kritja izgub, in osnovnim razumevanjem tveganj, povezanih z nakupom kriptoimetij.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, stranke opozorijo, da lahko vrednost kriptoimetij zaradi njihove tržnosti niha.

4.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, vzpostavijo, vzdržujejo in izvajajo politike in postopke, ki jim omogočajo zbiranje in ocenjevanje vseh informacij, potrebnih za izvedbo te ocene za vsako stranko. Sprejmejo tudi razumne korake za zagotovitev, da so informacije, zbrane o njihovih strankah ali potencialnih strankah, zanesljive.

5.Če stranke ne zagotovijo informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 4, ali če ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 4, menijo, da potencialne stranke ali stranke nimajo zadostnega znanja, te stranke ali potencialne stranke obvestijo, da so kriptoimetja ali storitve v zvezi s kriptoimetji lahko neprimerna zanje ter jim izdajo opozorilo o tveganjih, povezanih z njimi. To opozorilo o tveganju vsebuje jasno navedbo tveganja izgube vsega denarja, vloženega ali pretvorjenega v kriptoimetja. Stranke izrecno potrdijo, da so prejele in razumele opozorilo, ki ga je izdal zadevni ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji.

6.Ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, oceno iz odstavka 1 za vsako stranko pregledajo vsaki dve leti po začetni oceni, opravljeni v skladu z navedenim odstavkom.

7.Po izvedbi ocene iz odstavka 1 ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki imajo dovoljenje za svetovanje o kriptoimetjih, strankam predložijo poročilo, v katerem so povzeti nasveti, ki so jim jih dali. To poročilo se pripravi in strankam posreduje na trajnem nosilcu podatkov. V poročilu so vsaj:

(a)določene zahteve in potrebe strank;

(b)opisani dani nasveti.

Poglavje 4: Pridobitev ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji

Člen 74
Ocena nameravane pridobitve ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji

1.Vsaka fizična ali pravna oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj), ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji, in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji postal njihovo odvisno podjetje (v nadaljnjem besedilu: predlagana pridobitev), o tem najprej pisno uradno obvestijo pristojni organ tega ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji ter pri tem navedejo velikost nameravanega deleža in ustrezne informacije, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 75(4).

2.Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji (v nadaljnjem besedilu: predlagani odsvojitelj), o tem najprej pisno uradno obvesti pristojni organ in pri tem navede velikost tega deleža. Taka oseba pristojni organ uradno obvesti tudi, če se je odločila, da bi zmanjšala svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji prenehal biti njeno odvisno podjetje.

3.Pristojni organi takoj, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila, zahtevanega v skladu z odstavkom 1, predlaganemu pridobitelju pisno potrdijo njegov prejem.

4.Pristojni organi ocenijo nameravano pridobitev iz odstavka 1 in informacije, ki jih se zahtevajo v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 75(4), v 60 delovnih dneh od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3.

Ko pristojni organi potrdijo prejem uradnega obvestila, osebe iz odstavka 1 obvestijo o datumu, ko bo ocena končana.

5.Pri oceni iz prvega pododstavka odstavka 4 lahko pristojni organi od oseb iz odstavka 1 zahtevajo dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje te ocene. Taka zahteva se predloži pred zaključkom ocene, v vsakem primeru pa najpozneje 50. delovni dan od datuma pisnega potrdila o prejemu iz odstavka 3. Take zahteve so pisne, v njih pa se opredeli, katere dodatne informacije so potrebne.

Pristojni organi prekinejo opravljanje ocene iz prvega pododstavka odstavka 4, dokler ne prejmejo dodatnih informacij iz prvega pododstavka tega odstavka, vendar ne dlje kot 20 delovnih dni. Morebitne dodatne zahteve pristojnih organov po dodatnih informacijah ali pojasnilih prejetih informacij ne povzročijo dodatne prekinitve opravljanja ocene.

Pristojni organ lahko prekinitev iz drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ 30 delovnih dni, če se osebe iz odstavka 1 nahajajo zunaj Unije ali so regulirane zunaj nje.

6.Pristojni organi, ki se po opravljeni oceni odločijo, da bodo nasprotovali nameravani pridobitvi iz odstavka 1, osebe iz odstavka 1 o tem uradno obvestijo v dveh delovnih dneh, vendar pred datumom iz drugega pododstavka odstavka 4, ki je po potrebi podaljšan v skladu z drugim in tretjim pododstavkom odstavka 5. V tem uradnem obvestilu se navedejo razlogi za to odločitev.

7.Če pristojni organi ne nasprotujejo nameravani pridobitvi iz odstavka 1 pred datumom iz drugega pododstavka odstavka 4, ki je po potrebi podaljšan v skladu z drugim in tretjim pododstavkom odstavka 5, se šteje, da je nameravana pridobitev ali nameravana odsvojitev odobrena.

8.Pristojni organ lahko določi najdaljše obdobje za sklenitev nameravane pridobitve iz odstavka 1 in ga po potrebi podaljša.

Člen 75
Vsebina ocene nameravane pridobitve ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji

1.Pristojni organi pri ocenjevanju iz člena 74(4) ocenijo primernost oseb iz člena 74(1) in finančno trdnost nameravane pridobitve na podlagi vseh naslednjih meril:

(a)ugleda oseb iz člena 74(1);

(b)ugleda in izkušenj vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve ali odsvojitve vodili dejavnost ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji;

(c)finančne trdnosti oseb iz člena 74(1), zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji, v katerem se načrtuje pridobitev;

(d)ali bo ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji lahko izpolnil in še naprej izpolnjeval določbe tega naslova;

(e)ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi z nameravano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive (EU) 2015/849/ES ali za poskus tega in da nameravana pridobitev lahko poveča tveganje za to.

2.Pristojni organi lahko nasprotujejo nameravani pridobitvi samo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 ali če so informacije, predložene v skladu s členom 74(4), nepopolne.

3.Države članice ne določijo nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne dovolijo svojim pristojnim organom, da preučijo predlagano pridobitev v smislu gospodarskih potreb trga.

4.ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene iz prvega pododstavka člena 74(4) in ki se predložijo pristojnim organom v času uradnega obvestila iz člena 74(1). Zahtevane informacije so relevantne za skrbno oceno, sorazmerne in prilagojene naravi oseb in nameravani pridobitvi iz člena 74(1).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV VI: Preprečevanje zlorabe trga, ki vključuje kriptoimetja

Člen 76 
Področje uporabe pravil o zlorabi trga

Prepovedi in zahteve iz tega naslova se uporabljajo za dejanja, ki jih stori katera koli oseba in ki se nanašajo na kriptoimetja, ki so uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, ki jo upravlja ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji z dovoljenjem, ali za katera je bila vložena zahteva za uvrstitev v trgovanje na taki platformi za trgovanje.

Člen 77 
Razkritje notranjih informacij

1.Izdajatelji kriptoimetij čim prej obvestijo javnost o notranjih informacijah, ki jih zadevajo, na način, ki javnosti omogoča enostaven dostop do teh informacij ter popolno, pravilno in pravočasno oceno teh informacij.

2.Izdajatelj kriptoimetij lahko na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)takojšnje razkritje bi najverjetneje ogrozilo upravičene interese izdajateljev;

(b)odložitev razkritja verjetno ne bi zavajala javnosti;

(c)izdajatelji lahko zagotovijo zaupnost teh informacij.

Člen 78 
Prepoved trgovanja z notranjimi informacijami

1.Nihče ne sme uporabljati notranjih informacij o kriptoimetjih za pridobitev teh kriptoimetij ali njihovo odtujitev, bodisi neposredno bodisi posredno in za svoj račun ali za račun tretje osebe.

2.Oseba, ki ima notranje informacije o kriptoimetjih:

(a)na podlagi teh notranjih informacij drugi osebi ne priporoči pridobitve ali odtujitve kriptoimetij, na katere se te informacije nanašajo, te osebe ne napeljuje, naj opravi tako pridobitev ali odtujitev;

(b)na podlagi teh notranjih informacij drugi osebi ne priporoča preklica ali spremembe naročila v zvezi s kriptoimetjem, na katerega se te informacije nanašajo, ali te osebe ne napeljuje, naj opravi tak preklic ali spremembo.

Člen 79 
Prepoved protipravnega razkritja notranjih informacij

Oseba, ki ima notranje informacije, teh informacij ne razkrije kateri koli drugi osebi, razen kadar so razkritja del običajnega opravljanja službenih nalog, poklica ali dolžnosti.

Člen 80 
Prepoved tržne manipulacije

1.Nihče ne sme izvajati tržne manipulacije, kar vključuje katero koli od naslednjih dejavnosti:

(a)razen če oseba, ki sklepa posel, odda naročilo za trgovanje ali se zaveže za kakršno koli drugo ravnanje, ugotovi, da je bil tak posel, naročilo ali ravnanje izveden iz zakonitih razlogov, sklenitev posla, oddajo naročila za trgovanje ali drugo ravnanje, ki:

i) daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče znake o ponudbi, povpraševanju ali ceni kriptoimetja;

ii) določi ali bi lahko določilo ceno enega ali več kriptoimetij na nenormalni ali umetni ravni;

(b)sklenitev posla, oddajo naročila za trgovanje ali drugo dejavnost ali ravnanje, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na ceno enega ali več kriptoimetij, pri čemer se uporabljajo navidezna sredstva ali kakršna koli druga oblika zavajanja ali zvijače;

(c)razširjanje informacij prek sredstev javnega obveščanja, vključno z internetom, ali katerih koli drugih sredstev, ki daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče znake glede ponudbe kriptoimetja, povpraševanja po njem ali njegove cene ali zagotavlja ali bi lahko zagotavljalo nenormalno ali umetno raven cene enega ali več kriptoimetij, vključno z razširjanjem govoric, kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče.

2.Za tržno manipulacijo med drugim štejejo naslednja ravnanja:

(a)zagotavljanje prevladujočega položaja nad ponudbo kriptoimetja ali povpraševanjem po njem, ki posredno ali neposredno vpliva ali bi lahko vplivalo na določanje nakupnih ali prodajnih cen ali ustvarja ali bi lahko ustvarilo druge nepoštene pogoje trgovanja;

(b)pošiljanje naročil na platformo za trgovanje s kriptoimetji, vključno z vsakim njihovim preklicem ali spremembo, z uporabo katerega koli razpoložljivega sredstva trgovanja, in ki imajo eno od posledic iz odstavka 1(a), prek:

i) oviranja ali upočasnitve delovanja platforme za trgovanje s kriptoimetji ali kakršnega koli ravnanja, ki bi lahko imelo tak učinek;

ii) oteževanja prepoznavanja pristnih naročil na platformi za trgovanje s kriptoimetji ali kakršnega koli ravnanja, ki bi lahko imelo tak učinek, vključno z oddajanjem naročil, ki privedejo do preobremenitve ali destabilizacije običajnega delovanja platforme za trgovanje s kriptoimetji;

iii) ustvarjanja napačnih ali zavajajočih znakov glede ponudbe ali povpraševanja po kriptoimetju ali cene kriptoimetja, zlasti z oddajanjem naročil za začetek ali utrditev tega trenda, ali kakršnega koli ravnanja, ki bi lahko imelo tak učinek;

(c)izkoriščanje občasnega ali rednega dostopa do tradicionalnih ali elektronskih medijev z izražanjem mnenj o kriptoimetju, potem ko je oseba predhodno pridobila pozicije v tem kriptoimetju, in posledične koristi, ki izhajajo iz učinka izraženih mnenj o ceni kriptoimetja, ne da bi bilo hkrati javno razkrito nasprotje interesov na primeren in učinkovit način.

Naslov VII: Pristojni organi, EBA in ESMA

Poglavje 1: Pooblastila pristojnih organov in sodelovanje med pristojnimi organi, EBA in ESMA

Člen 81
Pristojni organi

1.Države članice imenujejo pristojne organe, ki so odgovorni za izvajanje nalog in dolžnosti iz te uredbe, in o tem obvestijo EBA in ESMA.

2.Kadar države članice na podlagi odstavka 1 imenujejo več kot en pristojni organ, določijo naloge vsakega od njih ter enega od njih določijo kot enotno kontaktno točko za čezmejno upravno sodelovanje med pristojnimi organi ter z EBA in ESMA.

3.ESMA na svojem spletišču objavi seznam pristojnih organov, določenih v skladu z odstavkom 1.

Člen 82
Pooblastila pristojnih organov

1.Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslovov II, III, IV in V te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorniška in preiskovalna pooblastila:

(a)od ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji in fizičnih ali pravnih oseb, ki jih obvladujejo ali pa te obvladujejo njih, lahko zahtevajo, naj zagotovijo informacije in dokumente;

(b)od članov upravljalnega organa ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji lahko zahtevajo, naj zagotovijo informacije;

(c)vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila kršena ta uredba, lahko začasno za največ 10 zaporednih delovnih dni prekinejo opravljanje storitve v zvezi s kriptoimetji ali od zadevnega ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji zahtevajo, naj začasno prekine opravljanje teh storitev;

(d)prepovejo lahko opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji, če ugotovijo, da je bila kršena ta uredba;

(e)razkrijejo lahko vse bistvene informacije, ki bi lahko vplivale na opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji, ali od ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji zahtevajo, naj razkrije te informacije, da se zagotovi varstvo potrošnikov ali nemoteno delovanje trga;

(f)objavijo lahko dejstvo, da ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(g)začasno lahko prekinejo opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji ali od ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji zahtevajo, naj začasno prekine opravljanje teh storitev, kadar pristojni organi menijo, da je položaj ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji tak, da bi opravljanje storitve v zvezi s kriptoimetji škodilo interesom potrošnikov;

(h)obstoječe pogodbe lahko prenesejo na drugega ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, kadar se ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji odvzame dovoljenje v skladu s členom 56, pod pogojem, da se stranke in prejemni ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji strinjajo s tem;

(i)kadar obstaja razlog za domnevo, da oseba opravlja storitev v zvezi s kriptoimetji brez dovoljenja, lahko od te osebe zahtevajo informacije in dokumente;

(j)kadar obstaja razlog za domnevo, da oseba izdaja žetone, vezane na sredstva, ali e-denarne žetone brez dovoljenja, lahko od te osebe zahteva informacije in dokumente;

(k)v nujnih primerih, kadar obstaja razlog za domnevo, da oseba opravlja storitve v zvezi s kriptoimetji brez dovoljenja, lahko odredijo takojšnje prenehanje dejavnosti brez predhodnega opozorila ali določitve roka;

(l)od izdajateljev kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, in e-denarnimi žetoni, ali oseb, ki prosijo za uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, in oseb, ki jih obvladujejo ali pa te obvladujejo njih, lahko zahtevajo, naj zagotovijo informacije in dokumente;

(m)od članov upravljalnega organa izdajatelja kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, in e-denarnimi žetoni, ali oseb, ki prosijo za sprejem takih kriptoimetij v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, lahko zahtevajo, naj zagotovijo informacije;

(n)od izdajateljev kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, in e-denarnimi žetoni, lahko zahtevajo, naj v svoje bele knjige o kriptoimetjih vključijo dodatne informacije, kadar je to potrebno za varstvo potrošnikov ali finančno stabilnost;

(o)vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila kršena ta uredba, lahko začasno za največ 10 zaporednih delovnih dni prekinejo javno ponudbo kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, ali uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji;

(p)prepovejo lahko javno ponudbo kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni ali uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, kadar menijo, da je bila ta uredba kršena, ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se bo kršila;

(q)vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila kršena ta uredba, lahko začasno za 10 zaporednih delovnih dni prekinejo trgovanje s kriptoimetji, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, na platformi za trgovanje s kriptoimetji ali od platforme za trgovanje s kriptoimetji zahtevajo, naj prekine tako trgovanje;

(r)prepovejo lahko trgovanje s kriptoimetji, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, na platformi za trgovanje s kriptoimetji, če ugotovijo, da je bila kršena ta uredba;

(s)objavijo lahko dejstvo, da izdajatelj kriptoimetij, vključno z izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, ali oseba, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(t)razkrijejo lahko vse bistvene informacije, ki lahko vplivajo na oceno kriptoimetij, ki so javno ponujena ali uvrščena v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, ali pa takšno razkritje zahtevajo od izdajatelja kriptoimetij, vključno z izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov, da se zagotovi varstvo potrošnikov ali neovirano delovanje trga;

(u)začasno lahko prekinejo trgovanje s kriptoimetji, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali z e-denarnimi žetoni, ali takšno začasno prekinitev trgovanja zahtevajo od zadevne platforme za trgovanje s kriptoimetji, če menijo, da je položaj izdajatelja tak, da bi tako trgovanje škodilo interesom potrošnikov;

(v)v nujnih primerih, kadar obstaja razlog za domnevo, da oseba izdaja žetone, vezane na sredstva, ali e-denarne žetone brez dovoljenja ali da oseba izdaja kriptoimetja brez bele knjige o kriptoimetjih, o kateri je uradno obvestila v skladu s členom 7, lahko odredijo takojšnje prenehanje dejavnosti brez predhodnega opozorila ali določitve roka;

(w)zahtevajo lahko začasno prenehanje vseh dejavnosti, za katere pristojni organ meni, da so v nasprotju s to uredbo;

(x)izvajajo lahko inšpekcijske preglede ali preiskave na kraju samem, in sicer na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb, in za ta namen vstopijo v prostore, da pridobijo dostop do dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe.

Nadzorniška in preiskovalna pooblastila, ki se izvajajo v zvezi z izdajatelji e-denarnih žetonov, ne posegajo v pooblastila, dana zadevnim pristojnim organom v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša Direktiva 2009/110/ES.

2.Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje dolžnosti iz naslova VI te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom poleg pooblastil iz odstavka 1 vsaj naslednja nadzorniška in preiskovalna pooblastila:

(a)imajo dostop do kakršnega koli dokumenta in podatkov v kakršni koli obliki in prejmejo ali dobijo njegove kopije;

(b)naročijo ali zahtevajo lahko informacije od vseh oseb, tudi od oseb, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih poslov, in njihovih naročnikov, ter lahko po potrebi te osebe povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;

(c)vstopijo lahko v prostore fizičnih in pravnih oseb, da zasežejo dokumente in podatke v kateri koli obliki, na podlagi utemeljenega suma, da so lahko dokumenti ali podatki, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje primera trgovanja z notranjimi informacijami ali tržne manipulacije, s katero se krši ta uredba;

(d) predložijo lahko zadeve v kazensko preiskavo;

(e)zahtevajo lahko, kolikor to dovoljuje nacionalno pravo, obstoječe zapise podatkov o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, kadar obstaja utemeljen sum o kršitvi in kadar so lahko taki zapisi pomembni za preiskovanje kršitev členov 77, 78, 79 in 80;

(f)zahtevajo lahko začasno zamrznitev ali odvzem premoženja ali oboje;

(g)zahtevajo lahko začasno prepoved izvajanja poklicne dejavnosti;

(h) sprejmejo lahko vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo javnost pravilno obveščena, med drugim s popravkom napačnih ali zavajajočih razkritih informacij, in lahko med drugim od izdajatelja kriptoimetij ali druge osebe, ki je objavila ali razširjala netočne ali zavajajoče informacije, zahtevajo, naj objavi popravek.

3.Pristojni organ lahko v skladu z nacionalnim pravom po potrebi zaprosi ustrezni sodni organ, naj sprejme odločitev o uporabi pooblastil iz odstavkov 1 in 2.

4.Pristojni organi izvajajo funkcije in pooblastila iz odstavkov 1 in 2 na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)neposredno;

(b)v sodelovanju z drugimi organi;

(c)v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe;

(d)z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

5.Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa nadzorniška in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

6.Za osebo, ki v skladu s to uredbo zagotovi informacije pristojnemu organu, se ne šteje, da je kršila kakršne koli omejitve o razkritju informacij, ki so določene s pogodbo ali zakoni in drugimi predpisi, in zanjo ne velja nobena odgovornost v zvezi s takim uradnim obveščanjem.

Člen 83
Sodelovanje med pristojnimi organi

1.Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo med seboj. Brez nepotrebnega odlašanja si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri dejavnostih preiskovanja, nadzora in izvršilnih ukrepih.

Kadar države članice v skladu s členom 92(1) sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitev te uredbe, zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, sproženimi ob kršitvah te uredbe, in da enake informacije zagotovijo drugim pristojnim organom ter EBA in ESMA, s čimer jim omogočijo izpolnitev njihove obveznosti sodelovanja za namene te uredbe.

2.Pristojni organ lahko zahtevo za informacije ali zahtevo za sodelovanje v preiskavi zavrne le v naslednjih izrednih okoliščinah:

(a)kadar bi izpolnitev zahteve verjetno negativno vplivala na njegovo lastno preiskavo, dejavnosti izvrševanja ali kazensko preiskavo;

(b)kadar se je pri organih naslovljene države članice že začel sodni postopek v zvezi z istimi dejanji in proti istim fizičnim ali pravnim osebam;

(c)kadar je bila že izrečena pravnomočna sodba v zvezi s takimi fizičnimi ali pravnimi osebami za ista dejanja v naslovljeni državi članici.

3.Pristojni organi na zahtevo brez nepotrebnega odlašanja podajo vse informacije, ki so potrebne za namene te uredbe.

4.Pristojni organ lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Kadar pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b)pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c)pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d)določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, deli z drugimi pristojnimi organi.

5.Pristojni organi se lahko v primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali pa ni bila obravnavana v razumnem roku, obrnejo na ESMA.

Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s pooblastilom, prenesenim nanj na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.Z odstopanjem od odstavka 5 se lahko pristojni organi v primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, v zvezi z izdajateljem žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov ali storitvami v zvezi s kriptoimetji, povezanimi z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku, obrnejo na EBA.

Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko EBA v takih primerih ukrepa v skladu s pooblastilom, prenesenim nanj na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.Pristojni organi tesno usklajujejo nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvoj in spodbujanje dobrih praks, lajšanje sodelovanja, spodbujanje doslednosti razlage ter pripravo ocen sodne pristojnosti druge države v primeru kakršnih koli nesoglasij.

Za namene prvega pododstavka EBA in ESMA skrbita za usklajevanje med pristojnimi organi in med kolegiji, kot je navedeno v členih 99 in 101, s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks, zagotovitve enotnih postopkov in doslednih pristopov ter okrepitve usklajenosti rezultatov nadzora, zlasti na področjih nadzora, ki imajo čezmejno razsežnost ali morebiten čezmejni učinek.

8.Kadar pristojni organ ugotovi, da katera koli od zahtev v skladu s to uredbo ni bila izpolnjena, ali ima razlog za takšno domnevo, pristojni organ subjekta ali subjektov, za katere obstaja sum takšne kršitve, dovolj podrobno obvesti o svojih ugotovitvah.

9.ESMA po posvetovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo v skladu z odstavkom 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

10.ESMA po posvetovanju z EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge ter postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [vstaviti datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Člen 84
Sodelovanje z EBA in ESMA

1.Za namene te uredbe pristojni organi tesno sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 in z EBA v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010. Izmenjujejo si informacije za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s tem poglavjem in poglavjem 2 tega naslova.

2.Pristojni organ, ki zahteva pomoč, obvesti EBA in ESMA o vsaki zahtevi iz člena 83(4).

ESMA v primeru inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem s čezmejnim učinkom na zahtevo enega od pristojnih organov koordinira inšpekcijski pregled ali preiskavo. Kadar inšpekcijski pregled na kraju samem ali preiskava s čezmejnimi učinki zadeva izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov ali storitve v zvezi s kriptoimetji, povezane z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, EBA koordinira inšpekcijski pregled ali preiskavo, kadar to zahteva eden od pristojnih organov.

3.Pristojni organi EBA in ESMA brez odlašanja zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog, v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.ESMA v tesnem sodelovanju z EBA za zagotovitev enotne uporabe tega člena pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter EBA in ESMA.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [vstaviti datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 85
Sodelovanje z drugimi organi

Kadar izdajatelj kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji opravlja druge dejavnosti, ki niso zajete v tej uredbi, pristojni organi sodelujejo z organi, odgovornimi za nadzor ali pregled takih drugih dejavnosti, kot je določeno v zadevnem pravu Unije ali nacionalnem pravu, vključno z davčnimi organi.

Člen 86
Dolžnosti uradnega obveščanja

Države članice Komisijo, EBA in ESMA do ... [vstavite datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti] uradno obvestijo o zakonih in drugih predpisih za izvajanje tega poglavja, tudi o morebitnih ustreznih kazenskopravnih določbah. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh zakonov in drugih predpisov.

Člen 87 
Poslovna skrivnost

1.Vse informacije, ki si jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe ter zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo ali da je takšno razkritje potrebno za sodne postopke.

2.Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse fizične ali pravne osebe, ki so ali so bile zaposlene pri za pristojnih organih. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi fizični ali pravni osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.

Člen 88 
Varstvo podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru področja uporabe te uredbe pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 68 .

ESMA in EBA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru področja uporabe te uredbe zagotovita skladnost z Uredbo (EU) št. 2018/1725 69 .

Člen 89
Previdnostni ukrepi

1.Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za domnevo, da je ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji ali izdajatelj kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, storil nepravilnosti, o tem uradno obvesti pristojni organ matične države članice in ESMA.

Kadar nepravilnosti zadevajo izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov ali storitev v zvezi s kriptoimetji, povezanimi z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, pristojni organi države članice gostiteljice o tem uradno obvestijo tudi EBA.

2.Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptoimetji ali izdajatelj kriptoimetij kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, še naprej krši to uredbo, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko o tem obvesti pristojni organ matične države članice, ESMA in po potrebi EBA, sprejme vse ustrezne ukrepe za varstvo potrošnikov ter o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Komisijo, ESMA in po potrebi EBA.

3.Kadar se pristojni organ ne strinja s katerim od ukrepov, ki jih je v skladu z odstavkom 2 tega člena sprejel drugi pristojni organ, lahko o tem seznani ESMA. ESMA lahko ukrepa v skladu s pooblastili, podeljenimi s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko pristojni organ, kadar ukrepi zadevajo izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, ali e-denarnih žetonov ali storitev v zvezi s kriptoimetji, povezanimi z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, o tem obvesti EBA. EBA lahko ukrepa v skladu s pooblastili, podeljenimi s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 90
Sodelovanje s tretjimi državami

1.Pristojni organi držav članic po potrebi sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z njimi in uveljavljanja obveznosti iz te uredbe v tretjih državah. Ti dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje dolžnosti iz te uredbe.

Pristojni organ obvesti EBA, ESMA in druge pristojne organe, kadar namerava skleniti takšen dogovor.

2.ESMA v tesnem sodelovanju z EBA po možnosti lajša in usklajuje pripravo dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi in zadevnimi nadzornimi organi tretjih držav.

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki vsebujejo predlogo dokumenta za dogovore o sodelovanju, ki jo pristojni organi držav članic uporabijo, kadar je mogoče.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.ESMA v tesnem sodelovanje z EBA po možnosti lajša in usklajuje tudi izmenjavo informacij, ki se jih izmenjuje med pristojnimi organi in nadzornimi organi tretjih držav ter so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz poglavja 2.

4.Pristojni organi sklenejo dogovore o sodelovanju glede izmenjave informacij z nadzornimi organi tretjih držav le, kadar za razkrite informacije velja jamstvo poslovne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz člena 87. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov.

Člen 91
Obravnava pritožb s strani pristojnih organov

1.Pristojni organi vzpostavijo postopke, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, omogočijo, da pristojnim organom predložijo pritožbe glede domnevnih kršitev te uredbe s strani izdajatelja kriptoimetij, vključno z žetoni, vezanimi na sredstva, ali e-denarnimi žetoni, in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji. Pritožbe bi bilo treba v vseh primerih sprejeti v pisni ali elektronski obliki in v uradnem jeziku države članice, v kateri je pritožba predložena, ali v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi te države članice.

2.Informacije o pritožbenih postopkih iz odstavka 1 se dajo na voljo na spletišču vsakega pristojnega organa in sporočijo EBA in ESMA. ESMA v registru kriptoimetij iz člena 57 objavi povezave do tistih delov spletišč pristojnih organov, ki so povezani s postopki za pritožbe.

Poglavje 2: Upravni ukrepi in sankcije pristojnih organov

Člen 92
Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi

1.Brez poseganja v kazenske sankcije in v nadzorniška pooblastila pristojnih organov na podlagi člena 82 države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov vsaj za naslednje kršitve:

(a)kršitve členov 4 do 14;

(b)kršitve členov 17 in 21, členov 23 do 36 in člena 42;

(c)kršitve členov 43 do 49, razen člena 47;

(d)kršitve členov 56 in členov 58 do 73;

(e)kršitve členov 76 do 80;

(f)nesodelovanje ali neskladno ravnanje v preiskavi, inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 82(2).

Države članice se do [vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti] lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah iz prvega pododstavka za kršitve iz točk (a), (b), (c), (d) ali (e) navedenega pododstavka, za katere v njihovem nacionalnem pravu že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice uradno obvestijo Komisijo, ESMA in EBA o zadevnih delih kazenskega prava.

Države članice do [vstavite datum, ki je 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti] uradno obvestijo Komisijo, EBA in ESMA o podrobnostih pravil iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo, ESMA in EBA brez odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz točke (a) odstavka 1 pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:

(a)javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 82 navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;

(b)odredbo, v skladu s katero mora odgovorna fizična ali pravna oseba prenehati z ravnanjem, ki pomeni kršitev;

(c)najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar se lahko ugotovita;

(d)v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustreznem znesku v nacionalni valuti na dan [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe] ali 3 % skupnega letnega prometa navedene pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ. Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU 70 , je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja;

(e)v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 700 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustreznem znesku v nacionalni valuti na dan [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz točke (b) odstavka 1 pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:

(a)javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;

(b)odredbo, v skladu s katero mora odgovorna fizična ali pravna oseba prenehati z ravnanjem, ki pomeni kršitev;

(c)najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar se lahko ugotovita;

(d)v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne kazni v višini do 15 % njenega skupnega letnega prometa po zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, ki jih je odobril upravljalni organ.

4.Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz točke (c) odstavka 1 pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:

(a)javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;

(b)odredbo, v skladu s katero mora odgovorna fizična ali pravna oseba prenehati z ravnanjem, ki pomeni kršitev;

(c)najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar se lahko ugotovita;

(d)v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne kazni v višini do 15 % njenega skupnega letnega prometa po zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, ki jih je odobril upravljalni organ.

5.Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz točke (d) odstavka 1 pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in druge upravne ukrepe:

(a)javno izjavo, v kateri je navedena fizična ali pravna oseba, odgovorna za kršitev, in narava kršitve;

(b)odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha s kršitvenim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)prepoved, ki kateremu koli članu upravljalnega organa pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje poslovodne funkcije v takih podjetjih;

(d)najvišje upravne globe v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče opredeliti, tudi če presega najvišji znesek iz točke (e);

(e)v primeru pravne osebe najvišje upravne kazni v višini najmanj 500 000 EUR ali v državi članici, katere valuta ni euro, na dan ... [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe] ali do 5 % njenega skupnega letnega prometa po zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, ki jih je odobril upravljalni organ. Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta, je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja;

(f)v primeru fizične osebe najvišje upravne kazni v višini najmanj 500 000 EUR ali v državi članici, katere valuta ni euro, na dan ... [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe].

6.Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in sprejmejo vsaj naslednje upravne ukrepe v primeru kršitev iz točke (e) prvega pododstavka odstavka 1:

(a)odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)povrnitev dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti;

(c)javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna oseba in vrsta kršitve;

(d)odvzem ali začasni odvzem dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji;

(e)začasno prepoved, ki kateremu koli članu upravljalnega organa ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje poslovodne funkcije pri ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji;

(f)v primeru ponovnih kršitev členov 78, 79 ali 80, trajno prepoved kateremu koli članu upravljalnega organa ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje poslovodne funkcije pri ponudniku storitev v zvezi s kriptoimetji;

(g)začasno prepoved kateremu koli članu upravljalnega organa ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, da posluje za svoj račun;

(h)najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(i)v zvezi s fizično osebo najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustreznem znesku v nacionalni valuti na dan [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe];

(j)v zvezi s pravnimi osebami, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj 15 000 000 EUR ali 15 % skupnega letnega prometa pravne osebe na podlagi zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih odobri upravljalni organ, ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe]. Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta, je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

7.Države članice lahko na te pristojne organe prenesejo druga pooblastila poleg tistih iz odstavkov 2 do 6 in lahko določijo sankcije, višje od tistih iz navedenih odstavkov, za fizične in pravne osebe, odgovorne za kršitev.

Člen 93
Izvajanje nadzorniških pooblastil in pooblastil za naložitev kazni

1.Pristojni organi pri določitvi vrste in ravni upravne kazni ali drugih upravnih ukrepov, ki se naložijo v skladu s členom 92, upoštevajo, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica malomarnosti, ter vse druge relevantne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)resnost in trajanje kršitve;

(b)stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)finančno trdnost fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim dohodkom in neto sredstvi odgovorne fizične osebe;

(d)pomen pridobljenega dobička ali preprečene izgube za fizično ali pravno osebo, odgovorno za kršitev, kolikor jih je mogoče opredeliti;

(e)izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče opredeliti;

(f)raven sodelovanja fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povračila pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(g)predhodne kršitve fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(h)ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da kršitve ne bi ponovila;

(i)učinek kršitve na interese potrošnikov ali vlagateljev.

2.Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za naložitev upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s členom 92 tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovito in ustrezno izvajanje svojih nadzorniških in preiskovalnih pooblastil ter naloženih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s to uredbo. Svoje delovanje usklajujejo, da se preprečita podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzorniških in preiskovalnih pooblastil ter pri nalaganju upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 94
Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so vse odločitve, sprejete na podlagi te uredbe, ustrezno utemeljene in da zanje velja pravica do pritožbe na sodišču. Pravica do pritožbe na sodišču se uporablja tudi, če v šestih mesecih po predložitvi zahtevka za pridobitev dovoljenja za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji, v katerem so navedene vse potrebne informacije, ni sprejeta nobena odločitev v zvezi z njim.

Člen 95
Objava odločitev

1.Pristojni organi objavijo odločitev o naložitvi upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov zaradi kršitve te uredbe na svojih uradnih spletiščih takoj potem, ko se fizična ali pravna oseba, na katero se nanaša odločitev, obvesti o tej odločitvi. Objava vključuje vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih fizičnih ali pravnih oseb. Ta obveznost se ne nanaša na odločitve o naložitvi ukrepov preiskovalne narave.

2.Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak posamezni primer, ali kadar bi taka objava ogrozila preiskavo v teku, pristojni organi sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

(a)odložijo objavo odločitve o naložitvi kazni ali ukrepa, dokler ni več razlogov za njihovo neobjavo;

(b)objavijo odločitev o naložitvi kazni ali ukrepa na anonimni podlagi tako, da se zagotovi skladnost z nacionalnim pravom, kadar taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov;

(c)ne objavijo odločitve o naložitvi kazni ali ukrepa, če menijo, da možnosti iz točk (a) in (b) ne zadostujejo za zagotovitev, da: 

i) stabilnost finančnih trgov ne bi bila ogrožena;

ii) bi se zagotovila sorazmernost objave takšne odločitve v zvezi z ukrepi, ki štejejo za blažje.

V primeru odločitve o objavi kazni ali ukrepa na anonimni podlagi iz točke (b) prvega pododstavka se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno obdobje, kadar se predvideva, da v navedenem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo.

3.Kadar je odločitev o naložitvi kazni ali ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom ali drugimi organi, pristojni organi na svojih uradnih spletiščih takoj objavijo takšne informacije in vse poznejše informacije o rezultatu zadevne pritožbe. Poleg tega se objavi tudi vsaka odločitev, s katero se razveljavi predhodna odločitev o naložitvi kazni ali ukrepa.

4.Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletišču najmanj pet let po objavi. Objavljeni osebni podatki ostanejo na uradnem spletišču pristojnega organa le toliko časa, kot je potrebno v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

Člen 96
Poročanje o kaznih in upravnih ukrepih organoma ESMA in EBA

1.Pristojni organ ESMA in EBA vsako leto predloži zbrane informacije o vseh upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, naloženih v skladu s členom 92. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

Kadar so države članice v skladu s členom 92(1) sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve določb iz navedenega odstavka, njihovi pristojni organi EBA in ESMA vsako leto zagotovijo anonimizirane in zbirne podatke o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in naloženih kazenskih sankcijah. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

2.Kadar pristojni organ javno razkrije upravne kazni, druge upravne ukrepe ali kazenske sankcije, o njih sočasno poroča ESMA.

3.Pristojni organi obvestijo EBA in ESMA o vseh upravnih kaznih ali drugih upravnih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni, tudi o katerih koli pritožbah v zvezi z njimi in izidu takšnih pritožb. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo EBA in ESMA. ESMA vzdržuje centralno podatkovno zbirko o kaznih in sankcijah ter upravnih ukrepih, o katerih je bil obveščen, in sicer izključno za namene izmenjave informacij med pristojnimi organi. Do te podatkovne zbirke imajo dostop samo EBA in ESMA ter pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih zagotovijo pristojni organi.

Člen 97

Prijava kršitev in zaščita prijaviteljev

Za prijavo kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki prijavijo take kršitve, se uporablja Direktiva (EU) 2019/1937 71 .

Poglavje 3: Nadzorniške odgovornosti EBA v zvezi z izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov ter kolegiji nadzornikov

Člen 98
Nadzorniške odgovornosti EBA v zvezi z izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih e-denarnih žetonov

1.Kadar je bil žeton, vezan na sredstva, razvrščen kot pomemben v skladu s členom 39 ali členom 40, izdajatelj takih žetonov, vezanih na sredstva, svoje dejavnosti opravlja pod nadzorom EBA.

EBA izvaja pooblastila pristojnih organov iz členov 21, 37 in 38 v zvezi z izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva.

2.Kadar izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, opravlja storitve v zvezi s kriptoimetji ali izdaja kriptoimetja, ki niso pomembni žetoni, vezani na sredstva, take storitve in dejavnosti še naprej nadzoruje pristojni organ matične države članice.

3.Kadar je bil žeton, vezan na sredstva, razvrščen kot pomemben v skladu s členom 39, EBA opravi ponovno nadzorniško oceno, da zagotovi, da izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, izpolnjujejo zahteve iz naslova III.

4.Kadar je bil e-denarni žeton razvrščen kot pomemben v skladu s členom 50 ali 51, je EBA odgovoren za to, da izdajatelj takih pomembnih e-denarnih žetonov izpolnjuje zahteve iz člena 52.

Člen 99
Kolegiji za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva

1.EBA v 30 koledarskih dneh od odločitve o razvrstitvi žetona, vezanega na sredstva, kot pomembnega za vsakega izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ustanovi ter upravlja posvetovalni kolegij in mu predseduje, da se olajša izvajanje njegovih nadzornih nalog v skladu s to uredbo.

2.Kolegij sestavljajo:

(a)EBA kot predsednik kolegija;

(b)ESMA;

(c)pristojni organ matične države članice, v kateri ima sedež izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva;

(d) pristojni organi najpomembnejših kreditnih institucij ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo skrbništvo rezervnih sredstev v skladu s členom 33;

(e)kadar je primerno, pristojni organi najpomembnejših platform za trgovanje s kriptoimetji, kjer so pomembni žetoni, vezani na sredstva, uvrščeni v trgovanje;

(f)kadar je primerno, pristojni organi najpomembnejših ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so odgovorni za zagotavljanje likvidnosti pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, v skladu s prvim odstavkom člena 35(4);

(g)kadar je primerno, pristojni organi subjektov, ki zagotavljajo funkcije iz točke (h) člena 30(5);

(h)kadar je primerno, pristojni organi najpomembnejših ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo storitev v zvezi s kriptoimetji iz točke (10) člena 3(1) v zvezi s pomembnimi žetoni, vezanimi na sredstva;

(i)ECB;

(j)kadar ima izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, sedež v državi članici, katere valuta ni euro, ali če je valuta, ki ni euro, vključena v rezervna sredstva, nacionalna centralna banka te države članice;

(k)ustrezni nadzorni organi tretjih držav, s katerimi je EBA sklenila upravni dogovor v skladu s členom 108.

3.Pristojni organ države članice, ki ni član kolegija, lahko od kolegija zahteva vsakršne informacije, ki so pomembne za opravljanje njegovih nadzorniških dolžnosti.

4.Kolegij brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov po tej uredbi zagotavlja:

(a)pripravo nezavezujočega mnenja iz člena 100;

(b)izmenjavo informacij v skladu s členom 107;

(c)dogovor o prostovoljnem poverjanju nalog med člani, vključno s prenosom nalog v skladu s členom 120;

(d)usklajevanje programov nadzorniških pregledov na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, v skladu s členom 30(9).

Da se olajša opravljanje nalog, dodeljenih kolegijem na podlagi prvega pododstavka, imajo lahko člani kolegija iz odstavka 2 pravico prispevati k oblikovanju dnevnega reda sej kolegija, zlasti tako, da nanj dodajo točke.

5.Ustanovitev in delovanje kolegija temeljita na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Dogovor določa praktične ureditve delovanja kolegija, vključno s podrobnimi pravili o:

(a)postopkih glasovanja iz člena 100(4);

(b)postopkih oblikovanja dnevnega reda sej kolegija;

(c)pogostosti sej kolegija;

(d)obliki in obsegu informacij, ki jih mora EBA predložiti članom kolegija, zlasti informacij v zvezi z oceno tveganja iz člena 30(9);

(e)ustreznih minimalnih časovnih okvirih, v katerih člani kolegija ocenijo zadevno dokumentacijo;

(f)načinih komunikacije med člani kolegija.

Dogovor lahko določa tudi naloge, ki se zaupajo EBA ali drugemu članu kolegija.

6.Da se zagotovi dosledno in usklajeno delovanje kolegijev v vsej Uniji, EBA v sodelovanju z ESMA in Evropskim sistemom centralnih bank pripravi osnutke regulativnih standardov, ki določajo pogoje, pod katerimi se bodo subjekti iz točk (d) do (h) odstavka 2 šteli za najpomembnejše, in podrobnosti o praktičnih ureditvah iz odstavka 5.

EBA te osnutke regulativnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti]. 

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 100
Nezavezujoča mnenja kolegijev za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva

1.Kolegij za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, lahko izda nezavezujoče mnenje o naslednjem: 

(a)ponovni nadzorniški oceni iz člena 98(3);

(b)vsaki odločitvi, da se od izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zahteva, da ima višji znesek kapitala, ali da se takemu izdajatelju dovoli, da ima nižji znesek kapitala v skladu s členom 41(4);

(c)vseh posodobitvah načrta za urejeno prenehanje v skladu s predpisi izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, v skladu s členom 42;

(d)vsaki spremembi poslovnega modela izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, v skladu s členom 21(1);

(e)osnutku spremenjene bele knjige o kriptoimetju v skladu s členom 21(2);

(f)vseh ukrepih, predvidenih v skladu s členom 21(3);

(g)vseh predvidenih nadzornih ukrepih v skladu s členom 112;

(h)vseh predvidenih dogovorih o izmenjavi informacij z nadzornim organom tretje države v skladu s členom 108;

(i)vseh prenosih nadzornih nalog z EBA na pristojni organ v skladu s členom 120;

(j)vseh predvidenih spremembah glede dovoljenja subjektov in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji iz točk (d) do (h) člena 99(2) ali predvidenih nadzorni ukrepih v zvezi z njimi.

2.Kadar kolegij izda mnenje v skladu z odstavkom 1, lahko mnenje na zahtevo katerega koli člana kolegija in po sprejetju z večino v kolegiju v skladu z odstavkom 4 vključuje priporočila, namenjena odpravi pomanjkljivosti predvidenega ukrepa ali ukrepa, ki ga načrtujejo EBA ali pristojni organi.

3.EBA v skladu s svojo splošno usklajevalno funkcijo iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1093/2010 omogoči sprejetje mnenja.

4.Večinsko mnenje kolegija temelji na navadni večini članov.

V kolegijih, ki jih sestavlja do vključno 12 članov, lahko glasujeta največ dva člana kolegija iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas. V kolegijih, ki jih sestavlja več kot 12 članov, lahko glasujejo največ trije člani iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas.

Kadar je v skladu s točko (i) člena 99(2) članica kolegija ECB, ima dva glasova.

Nadzorni organi tretjih držav iz točke (k) člena 99(2) nimajo pravice glasovati o mnenju kolegija.

5.EBA in pristojni organi ustrezno upoštevajo mnenje kolegija, sprejeto v skladu z odstavkom 1, vključno z morebitnimi priporočili, namenjenimi odpravi pomanjkljivosti predvidenega ukrepanja ali nadzornega ukrepa, predvidenega za izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali za subjekte in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji iz točk (d) do (h) člena 99(2). Če se EBA ali pristojni organ ne strinja z mnenjem kolegija, vključno z morebitnimi priporočili, namenjenimi odpravi pomanjkljivosti predvidenega ukrepanja ali nadzornega ukrepa, celovito utemelji svojo odločitev in obrazloži vsakršno pomembnejše odstopanje od tega mnenja ali priporočil.

Člen 101
Kolegij za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov

1.EBA v 30 koledarskih dneh od odločitve o razvrstitvi e-denarnega žetona kot pomembnega za vsakega izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov ustanovi ter upravlja posvetovalni kolegij nadzornikov in mu predseduje, da se olajša izvajanje nadzornih nalog v skladu s to uredbo.

2.Kolegij sestavljajo:

(a)EBA kot predsednik;

(b)pristojni organ matične države članice, v kateri je izdajatelj e-denarnih žetonov pridobil dovoljenje kot kreditna institucija ali kot institucija za izdajo elektronskega denarja;

(c)ESMA;

(d)pristojni organi najpomembnejših kreditnih institucij, ki zagotavljajo skrbništvo denarnih sredstev, prejetih v zameno za pomembne e-denarne žetone;

(e)pristojni organi najpomembnejših plačilnih institucij, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2015/2366 in opravljajo plačilne storitve v zvezi s pomembnimi e-denarnimi žetoni;

(f)kadar je primerno, pristojni organi najpomembnejših platform za trgovanje s kriptoimetji, kjer so pomembni e-denarni žetoni uvrščeni v trgovanje;

(g)kadar je primerno, pristojni organi najpomembnejših ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo storitev v zvezi s kriptoimetji iz točke (10) člena 3(1) v zvezi s pomembnimi e-denarnimi žetoni;

(h)ECB, kadar ima izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov sedež v državi članici, katere valuta je euro, ali če je pomembni e-denarni žeton vezan na euro;

(i)kadar ima izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov sedež v državi članici, katere valuta ni euro, ali če je pomembni e-denarni žeton vezan na valuto, ki ni euro, nacionalna centralna banka te države članice;

(j)ustrezni nadzorni organi tretjih držav, s katerimi je EBA sklenila upravni dogovor v skladu s členom 108.

3.Pristojni organ države članice, ki ni član kolegija, lahko od kolegija zahteva vsakršne informacije, ki so pomembne za opravljanje njegovih nadzorniških dolžnosti.

4.Kolegij brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov po tej uredbi zagotavlja:

(a)pripravo nezavezujočega mnenja iz člena 102;

(b)izmenjavo informacij v skladu s to uredbo;

(c)dogovor o prostovoljnem poverjanju nalog med člani, vključno s prenosom nalog v skladu s členom 120.

Da se olajša opravljanje nalog, dodeljenih kolegijem na podlagi prvega pododstavka, imajo lahko člani kolegija iz odstavka 2 pravico prispevati k oblikovanju dnevnega reda sej kolegija, zlasti tako, da nanj dodajo točke.

5.Ustanovitev in delovanje kolegija temeljita na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Dogovor določa praktične ureditve delovanja kolegija, vključno s podrobnimi pravili o:

(a)postopkih glasovanja iz člena 102;

(b)postopkih oblikovanja dnevnega reda sej kolegija;

(c)pogostosti sej kolegija;

(d)obliki in obsegu informacij, ki jih mora pristojni organ izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov zagotoviti članom kolegija;

(e)ustreznih minimalnih časovnih okvirih, v katerih člani kolegija ocenijo zadevno dokumentacijo;

(f)načinih komunikacije med člani kolegija.

Dogovor lahko določa tudi naloge, ki se zaupajo pristojnemu organu izdajatelja pomembnega e-denarnih žetonov ali drugemu članu kolegija.

6.Da se zagotovi dosledno in usklajeno delovanje kolegijev v vsej Uniji, EBA v sodelovanju z ESMA in Evropskim sistemom centralnih bank pripravi osnutke regulativnih standardov, ki določajo pogoje, pod katerimi se bodo subjekti iz točk (d) do (g) odstavka 2 šteli za najpomembnejše, in podrobnosti o praktičnih ureditvah iz odstavka 5.

EBA te osnutke regulativnih standardov Komisiji predloži do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti]. 

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 102
Nezavezujoča mnenja kolegijev za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov

1.Kolegij za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov lahko izda nezavezujoče mnenje o:

(a)vsaki odločitvi, da se od izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov zahteva, da ima višji znesek kapitala, ali da se takemu izdajatelju dovoli, da ima nižji znesek kapitala v skladu s členoma 31 in 41(4);

(b)vseh posodobitvah načrta za urejeno prenehanje izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov v skladu s členom 42;

(c)osnutku spremenjene bele knjige o kriptoimetju v skladu s členom 46(10);

(d)vsakem predvidenem odvzemu dovoljenja za izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov kot kreditna institucija ali v skladu z Direktivo 2009/110/ES;

(e)vseh predvidenih nadzornih ukrepih v skladu s členom 112;

(f)vseh predvidenih dogovorih o izmenjavi informacij z nadzornim organom tretje države;

(g)vseh prenosih nadzornih nalog s pristojnega organa izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov elektronskega denarja na EBA ali drug pristojni organ ali z EBA na pristojni organ v skladu s členom 120;

(h)vseh predvidenih spremembah glede dovoljenja subjektov in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji iz točk (d) do (g) člena 101(2) ali predvidenih nadzorni ukrepih v zvezi z njimi.

2.Kadar kolegij izda mnenje v skladu z odstavkom 1, lahko mnenje na zahtevo katerega koli člana kolegija in po sprejetju z večino v kolegiju v skladu z odstavkom 4 vključuje priporočila, namenjena odpravi pomanjkljivosti predvidenega ukrepa ali ukrepa, ki ga načrtujejo pristojni organi ali EBA.

3.EBA v skladu s svojo splošno usklajevalno funkcijo iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1093/2010 omogoči sprejetje mnenja.

4.Večinsko mnenje kolegija temelji na navadni večini članov.

V kolegijih, ki jih sestavlja do vključno 12 članov, lahko glasujeta največ dva člana kolegija iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas. V kolegijih, ki jih sestavlja več kot 12 članov, lahko glasujejo največ trije člani iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas.

Kadar je v skladu s točko (h) člena 101(2) članica kolegija ECB, ima dva glasova.

Nadzorni organi tretjih držav iz točke (j) člena 101(2) nimajo pravice glasovati o mnenju kolegija.

5.Pristojni organ izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, EBA ali kateri koli pristojni organ za subjekte in ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji iz točk (d) do (g) člena 101(2) ustrezno upošteva mnenje kolegija, sprejeto v skladu z odstavkom 1, vključno z morebitnimi priporočili, namenjenimi odpravi pomanjkljivosti predvidenega ukrepanja ali nadzornega ukrepa. Če se EBA ali pristojni organ ne strinja z mnenjem kolegija, vključno z morebitnimi priporočili, namenjenimi odpravi pomanjkljivosti predvidenega ukrepanja ali nadzornega ukrepa, celovito utemelji svojo odločitev in obrazloži vsakršno pomembnejše odstopanje od tega mnenja ali priporočil.

Poglavje 4: Pooblastila in pristojnosti EBA v zvezi z izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov

Člen 103
Izvajanje pooblastil iz členov 104 do 107

Pooblastila, podeljena EBA v skladu s členi 104 do 107 ali kateri koli uradni ali drugi osebi, ki jo pooblasti EBA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 104
Zahtevek za informacije

1.Za izvajanje svojih nalog v skladu s členom 98 lahko EBA z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo zahteva predložitev vseh potrebnih informacij, ki mu omogočajo izpolnjevanje njegovih nalog v skladu s to uredbo, od naslednjih oseb:

(a)izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali osebe, ki ga obvladuje ali ki jo neposredno ali posredno obvladuje izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva;

(b)tretjih oseb iz točke (h) člena 30(5), s katerimi imajo izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, pogodbeni dogovor;

(c)ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji iz člena 35(4), ki zagotavljajo likvidnost za pomembne žetone, vezane na sredstva;

(d)kreditnih institucij ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo skrbništvo rezervnih sredstev v skladu s členom 33;

(e)izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov ali osebe, ki ga obvladuje ali ki jo neposredno ali posredno obvladuje izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov;

(f)plačilnih institucij, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2015/2366 in opravljajo plačilne storitve v zvezi s pomembnimi e-denarnimi žetoni;

(g)fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za distribucijo pomembnih e-denarnih žetonov v imenu izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov;

(h)ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptoimetji iz točke (10) člena 3(1) v zvezi s pomembnimi žetoni, vezanimi na sredstva, ali pomembnimi e-denarnimi žetoni;

(i)platform za trgovanje s kriptoimetji, ki so v trgovanje uvrstile pomembni žeton, vezan na sredstva, ali pomembni e-denarni žeton;

(j)upravljalni organ oseb iz točk (a) do (i).

2.V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se navedejo:

(a)ta člen kot pravna podlaga za zahtevek;

(b)namen zahtevka;

(c)zahtevane informacije;

(d)rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)višina globe, ki se naloži v skladu s členom 113, če so predložene informacije netočne ali zavajajoče.

3.Kadar EBA informacije iz odstavka 1 zahteva na podlagi odločitve:

(a)navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b)navede namen zahtevka;

(c)navede zahtevane informacije;

(d)določi rok, do katerega je treba predložiti informacije;

(e)navede periodične denarne kazni, določene v členu 114, kadar se zahteva predložitev informacij;

(f)navede globo, določeno v členu 113, če so odgovori na zastavljena vprašanja netočni ali zavajajoči;

(g)opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru EBA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

4.Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

5.EBA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, nemudoma pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 105
Splošna preiskovalna pooblastila

1.EBA lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s členom 98 te uredbe izvaja preiskave o izdajateljih pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljih pomembnih e-denarnih žetonov. V ta namen imajo uradniki EBA in druge osebe, ki jih pooblasti EBA, pooblastilo, da:

(a)proučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;

(b)izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c)pozovejo in zaprosijo izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov ali njegov upravljalni organ ali zaposlene, da poda ustno ali pisno obrazložitev dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;

(d)opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e)zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

Kolegij za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, iz člena 99 ali kolegij za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov iz člena 101 se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njegovih nalog.

2.Uradniki EBA in druge osebe, ki jih EBA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 114, ki se naložijo, če zahtevani evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ali odgovori na vprašanja, ki se zastavijo izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov, niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 113, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se zastavijo izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov, netočni ali zavajajoči.

3.Izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajatelji pomembnih e-denarnih žetonov morajo privoliti v preiskave, ki se začnejo na podlagi odločitve EBA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 114, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4.EBA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo preiskava opravljena. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo EBA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5.Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6.Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, ta organ preveri naslednje:

(a)ali je odločitev iz odstavka 3, ki jo je sprejel EBA, verodostojna;

(b)ali so vsi ukrepi, ki bodo sprejeti, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

7.Za namene točke (b) odstavka 6 lahko nacionalni sodni organ zaprosi EBA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa EBA. Zakonitost odločitve EBA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1093/2010.

Člen 106
Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.EBA lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s členom 98 te uredbe izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vsej poslovnih prostorih izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov.

Kolegij za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, iz člena 99 ali kolegij za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov iz člena 101 se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njegovih nalog.

2.Uradniki EBA in druge osebe, ki jih EBA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejel EBA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 105(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.EBA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. EBA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi zadevnega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila izdajatelju pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelju pomembnih e-denarnih žetonov.

4.Uradniki in druge osebe, ki jih EBA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 114, če zadevne osebe ne privolijo v inšpekcijski pregled.

5.Izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov privoli v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki se začnejo na podlagi odločitve EBA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 114, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter pravica, da odločitev pregleda Sodišče.

6.Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo EBA aktivno pomagajo uradnikom EBA in drugim osebam, ki jih je pooblastil EBA. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

7.EBA lahko od pristojnih organov tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v tem členu in v členu 105(1).

8.Če uradniki EBA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti EBA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, ta organ preveri naslednje:

(a)ali je odločitev iz odstavka 4, ki jo je sprejel EBA, verodostojen;

(b)ali so vsi ukrepi, ki bodo sprejeti, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

11.Za namene odstavka 10(b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi EBA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa EBA. Zakonitost odločitve EBA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1093/2010.

Člen 107
Izmenjava informacij

Za opravljanje nalog v skladu s členom 98 in brez poseganja v člen 84 si EBA in pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog v skladu s to uredbo. V ta namen si pristojni organi z EBA izmenjujejo informacije v zvezi z:

(a)izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali osebo, ki ga obvladuje ali ki jo neposredno ali posredno obvladuje izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva;

(b)tretjimi osebami iz točke (h) člena 30(5), s katerimi imajo izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, pogodbeni dogovor;

(c)ponudnikom storitev v zvezi s kriptoimetji iz člena 35(4), ki zagotavljajo likvidnost za pomembne žetone, vezane na sredstva;

(d)kreditnimi institucijami ali ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki zagotavljajo skrbništvo rezervnih sredstev v skladu s členom 33;

(e)izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov ali osebo, ki ga obvladuje ali ki jo neposredno ali posredno obvladuje izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov;

(f)plačilnimi institucijami, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2015/2366 in opravljajo plačilne storitve v zvezi s pomembnimi e-denarnimi žetoni;

(g)fizičnimi ali pravnimi osebami, odgovornimi za distribucijo pomembnih e-denarnih žetonov v imenu izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov;

(h)ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptoimetji iz točke (10) člena 3(1) v zvezi s pomembnimi žetoni, vezanimi na sredstva, ali pomembnimi e-denarnimi žetoni;

(i)platform za trgovanje s kriptoimetji, ki so v trgovanje uvrstile pomembni žeton, vezan na sredstva, ali pomembni e-denarni žeton;

(j)upravljalni organ oseb iz točk (a) do (i).

Člen 108
Upravni dogovori o izmenjavi informacij med EBA in tretjimi državami

1.EBA lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s členom 98 sklene upravne dogovore o izmenjavi informacij z nadzornimi organi tretjih držav le, kadar za razkrite informacije velja jamstvo poslovne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz člena 111.

2.Izmenjava informacij iz odstavka 1 je namenjena opravljanju nalog EBA ali teh nadzornih organov.

3.EBA v zvezi s prenosom osebnih podatkov v tretjo državo uporablja Uredbo (EU) 2018/1725.

Člen 109
Razkrivanje informacij iz tretjih držav

EBA lahko informacije, ki jih je prejel od nadzornih organov tretjih držav, razkrije samo, če je EBA ali pristojni organ pridobil izrecno soglasje nadzornega organa, ki je posredoval informacije, in se po potrebi informacije razkrijejo samo za namene, za katere je ta nadzorni organ dal soglasje, ali kadar je takšno razkritje potrebno za pravne postopke.

Člen 110
Sodelovanje z drugimi organi

Kadar izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov opravlja druge dejavnosti, ki niso zajete v tej uredbi, EBA sodeluje z organi, odgovornimi za nadzor ali pregled takih drugih dejavnosti, kot je določeno v ustreznem pravu Unije ali nacionalnem pravu, vključno z davčnimi organi.

Člen 111
Poslovna skrivnost

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za EBA in vse osebe, ki so ali so bile zaposlene pri EBA ali pri kateri koli drugi osebi, na katero EBA prenese naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih pogodbeno zaposli.

Člen 112
Nadzorni ukrepi EBA

1.Če EBA ugotovi, da je izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, storil eno od kršitev iz Priloge V, lahko sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)sprejme odločitev, s katero od izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zahteva, da odpravi kršitev;

(b)sprejme odločitev, s katero naloži globe ali periodične denarne kazni v skladu s členoma 113 in 114;

(c)sprejme odločitev, s katero od izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zahteva dodatne informacije, kadar so potrebne za varstvo potrošnikov;

(d)vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila kršena ta uredba, sprejmejo odločitev, s katero od izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zahtevajo, da začasno za največ 10 zaporednih delovnih dni prekine javno ponudbo kriptoimetij;

(e)sprejme odločitev, s katero prepove javno ponudbo pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, kadar ugotovijo, da je bila kršena ta uredba, ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se bo kršila;

(f)vsakokrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila kršena ta uredba, sprejmejo odločitev, s katero od platforme za trgovanje s kriptoimetji, ki je v trgovanje uvrstila pomembne žetone, vezane na sredstva, zahteva, da začasno za največ 10 zaporednih delovnih dni prekine trgovanje;

(g)sprejme odločitev, s katero prepove trgovanje s pomembnimi žetoni, vezanimi na sredstva, na platformi za trgovanje s kriptoimetji, če ugotovi, da je bila kršena ta uredba;

(h)sprejme odločitev, s katero od izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, zahteva, da razkrije vse bistvene informacije, ki lahko vplivajo na oceno pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ki so javno ponujeni ali uvrščeni v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji, da se zagotovi varstvo potrošnikov ali neovirano delovanje trga;

(i)izdaja opozorila o dejstvu, da izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(j)odvzame dovoljenje izdajatelju pomembnih žetonov, vezanih na sredstva.

2.Če EBA ugotovi, da je izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov storil eno od kršitev iz Priloge VI, lahko sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)sprejme odločitev, s katero od izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov zahteva, da odpravi kršitev;

(b)sprejme odločitev, s katero naloži globe ali periodične denarne kazni v skladu s členoma 113 in 114;

(c)izdaja opozorila o dejstvu, da izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov ne izpolnjuje svojih obveznosti.

3.EBA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 in 2 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a)trajanje in pogostost kršitve;

(b)ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c)ali je kršitev razkrila resne ali sistemske pomanjkljivosti v postopkih, politikah in ukrepih za upravljanje tveganja pri izdajatelju pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali pri izdajatelju pomembnih e-denarnih žetonov;

(d)ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(e)stopnjo odgovornosti izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornih za kršitev;

(f)finančno trdnost izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim dohodkom in neto sredstvi odgovorne fizične osebe;

(g)vpliv kršitve na interese imetnikov pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali pomembnih e-denarnih žetonov;

(h)pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(i)raven sodelovanja izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev, z EBA, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(j)predhodne kršitve s strani izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev;

(k)ukrepe, sprejete po kršitvi s strani izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, da se prepreči takšno kršitev.

4.EBA pred sprejetjem ukrepov iz točk (d) do (g) in točke (j) odstavka 1 obvesti ESMA in v primeru, da se pomembni žetoni, vezani na sredstva, vežejo na valute Unije, centralne banke izdajateljice te valute.

5.EBA pred sprejetjem ukrepov iz točk (a) do (c) odstavka 2 obvesti pristojni organ izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov in centralno banko izdajateljico valute, na katero se veže pomembni e-denarni žeton.

6.EBA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkoma 1 in 2, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe zadevnih držav članic in Komisijo. EBA vse take odločitve javno objavi na svojem spletišču v 10 delovnih dneh od datuma njihovega sprejetja.

7.Razkritje iz odstavka 6 vključuje naslednje:

(a)izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev pred Sodiščem;

(b)kjer je smiselno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;

(c)izjavo, da lahko odbor za pritožbe EBA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 113
Globe

1.EBA sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 3 ali 4, kadar v skladu s členom 116(8) ugotovi, da:

(a)je izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, namerno ali iz malomarnosti storil eno od kršitev iz Priloge V;

(b)je izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov namerno ali iz malomarnosti storil eno od kršitev iz Priloge VI.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da EBA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je tak izdajatelj ali njegov upravljalni organ namerno storil kršitev.

2.EBA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a)trajanje in pogostost kršitve;

(b)ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c)ali je kršitev razkrila resne ali sistemske pomanjkljivosti v postopkih, politikah in ukrepih za upravljanje tveganja pri izdajatelju pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali pri izdajatelju pomembnih e-denarnih žetonov;

(d)ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(e)stopnjo odgovornosti izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornih za kršitev;

(f)finančno trdnost izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim dohodkom in neto sredstvi odgovorne fizične osebe;

(g)vpliv kršitve na interese imetnikov pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali pomembnih e-denarnih žetonov;

(h)pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, odgovornega za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(i)raven sodelovanja izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev, z EBA, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(j)predhodne kršitve s strani izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, odgovornega za kršitev;

(k)ukrepe, sprejete po kršitvi s strani izdajatelja pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelja pomembnih e-denarnih žetonov, da se prepreči takšno kršitev.

3.Za izdajatelje pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, najvišji znesek globe iz odstavka 1 znaša do 15 % letnega prometa, kot je opredeljen v ustreznem pravu Unije, v predhodnem poslovnem letu, ali dvakratnik pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti.

4.Za izdajatelje pomembnih e-denarnih žetonov najvišji znesek globe iz odstavka 1 znaša do 5 % letnega prometa, kot je opredeljen v ustreznem pravu Unije, v predhodnem poslovnem letu, ali dvakratnik pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti.

Člen 114
Periodične denarne kazni

1.EBA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni z namenom prisiliti:

(a)osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 112;

(b)osebo iz člena 104(1), da:

i) predloži popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom 104;

ii) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom 105;

iii) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 106.

2.Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se izračunajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi EBA. Po preteku tega obdobja EBA ukrep pregleda.

Člen 115
Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob ter periodičnih denarnih kazni

1.EBA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 113 in 114, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančno stabilnost ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Takšno razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (EU) št. 2016/6791 72 .

2.Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 113 in 114, so upravne narave.

3.Kadar EBA sklene, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

4.Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 113 in 114, so izvršljive.

5.Izvršitev urejajo pravila civilnopravnega postopka, ki veljajo na ozemlju države, kjer poteka.

6.Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 116
Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.Kadar EBA pri opravljanju svojih nalog v skladu s členom 98 ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejanj, ki bi lahko pomenila eno ali več kršitev iz prilog do V ali VI, v svojem okviru imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov ter svoje naloge opravlja neodvisno od EBA.

2.Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži EBA.

3.Pri opravljanju svojih nalog lahko uveljavlja pristojnost za vložitev zahteve za informacije v skladu s členom 104 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 105 in členom 106. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 103.

4.Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je EBA zbral pri nadzornih dejavnostih.

5.Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži EBA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost podati pripombe.

6.V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

7.Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži EBA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki vplivajo na tretje osebe, ali notranjih pripravljalnih dokumentov EBA.

8.Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko so preiskovane osebe v skladu s členom 117 podale izjavo, če so to zahtevale, EBA odloči, ali je preiskovani izdajatelj pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali preiskovani izdajatelj pomembnih e-denarnih žetonov storil eno ali več kršitev določb iz prilog V ali VI in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 112 in/ali naloži globo v skladu s členom 113.

9.Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah EBA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

10.Komisija do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti] sprejme delegirane akte v skladu s členom 121, s katerimi se natančneje opredeli poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, ter roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

11.Kadar EBA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o morebitnem obstoju dejstev, ki bi lahko pomenila kazniva dejanja, zadeve za preiskovanje in morebitni kazenski pregon predloži ustreznim nacionalnim organom. EBA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 117
Pridobitev izjav zadevnih oseb

1.Pred sprejetjem kakršne koli odločitve v skladu s členi 112, 113 in 114 EBA osebam, ki so v postopku, omogoči, da se izjavijo glede njegovih ugotovitev. Odločitve EBA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

2.Odstavek 1 se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja in neposredna škoda finančni stabilnosti ali varstvu potrošnikov. V tem primeru lahko EBA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju odločitve.

3.Pravica preiskovanih oseb do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis EBA, ob upoštevanju zakonitega interesa drugih oseb za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij ali notranjih pripravljalnih dokumentov EBA.

Člen 118
Presoja Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je EBA naložil globo ali periodično denarno kazen oziroma naložil kakršno koli drugo sankcijo ali upravni ukrep v skladu s to uredbo. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 119
Nadomestila za nadzor

1.EBA izdajateljem pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljem pomembnih e-denarnih žetonov, zaračuna nadomestila v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Ta nadomestila pokrivajo stroške EBA v zvezi z nadzorom izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov v skladu s členom 98 ter povračilom stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri opravljanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 120.

2.Znesek nadomestila, ki se zaračuna posameznemu izdajatelju pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, je sorazmeren z velikostjo njegovih rezervnih sredstev in krije vse stroške, ki jih ima EBA pri opravljanju nadzornih nalog v skladu s to uredbo.

Znesek nadomestila, ki se zaračuna posameznemu izdajatelju pomembnih e-denarnih žetonov, je sorazmeren z obsegom izdanega e-denarja v zamenjavo za denarna sredstva in krije vse stroške, ki jih ima EBA pri opravljanju nadzornih nalog v skladu s to uredbo.

3.Komisija v skladu s členom 121 do [vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti] sprejme delegirani akt, s katerim natančneje opredeli vrsto nadomestil, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila ter metodologijo za izračun najvišjega zneska na subjekt iz odstavka 2, ki ga lahko zaračuna EBA.

Člen 120
Prenos nalog EBA na pristojne organe

1.ESMA lahko posamezne nadzorne naloge v zvezi z izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ali pomembnih e-denarnih žetonov prenese na pristojni organ države članice. Take posebne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtev po informacijah v skladu s členom 104 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členom 105 in členom 106.

2.EBA se pred prenosom naloge posvetuje z zadevnim pristojnim organom o:

(a)obsegu naloge, ki se bo prenesla,

(b)časovnem okviru za izvedbo te naloge in

(c)prenosu potrebnih informacij EBA in s strani EBA.

3.EBA v skladu z uredbo o nadomestilih, ki jo na podlagi člena 119(3) sprejme Komisija, pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4.EBA v ustreznih časovnih presledkih pregleda odločitev iz odstavka 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

Naslov VIII: Delegirani in izvedbeni akti

Člen 121
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(2), 39(6), 116(10) in 119(3) se prenese na Komisijo za obdobje 36 mesecev od ... [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 3(2), 39(6), 116(10) in 119(3). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3(2), 39(6), 116(10) in 119(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Naslov IX: Prehodne in končne določbe

Člen 122
Poročilo

1.Komisija do … [36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] po posvetovanju z EBA in ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.Poročilo vsebuje naslednje:

(a)število izdanih kriptoimetij v EU, število belih knjig o kriptoimetjih, registriranih pri pristojnih organih, vrsto izdanih kriptoimetij in njihovo tržno kapitalizacijo, število kriptoimetij, uvrščenih v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji;

(b)oceno števila rezidentov EU, ki uporabljajo kriptoimetja, izdana v EU, ali vlagajo vanje;

(c)število in vrednost goljufij, vdorov in kraj kriptoimetij, prijavljenih v EU, vrste goljufivega ravnanja, število pritožb, ki so jih prejeli ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji in izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, število pritožb, ki so jih prejeli pristojni organi, in zadeve prejetih pritožb;

(d)število izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to uredbo, in analizo kategorij sredstev, vključenih v rezerve, velikost rezerv in obseg plačil v žetonih, vezanih na sredstva;

(e)število izdajateljev pomembnih žetonov, vezanih na sredstva, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to uredbo, in analizo kategorij sredstev, vključenih v rezerve, velikost rezerv in obseg plačil v pomembnih žetonih, vezanih na sredstva;

(f)število izdajateljev e-denarnih žetonov, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to uredbo in Direktivo 2009/110/ES, ter analizo valut, s katerimi so kriti e-denarni žetoni, velikost rezerv in obseg plačil v e-denarnih žetonih;

(g)število izdajateljev pomembnih e-denarnih žetonov, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to uredbo in Direktivo 2009/110/ES, ter analizo valut, s katerimi so kriti pomembni e-denarni žetoni, velikost rezerv in obseg plačil v e-denarnih žetonih;

(h)oceno delovanja trga storitev v zvezi s kriptoimetji v Uniji, vključno z razvojem trga in trendi, ob upoštevanju izkušenj nadzornih organov, števila pooblaščenih ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji in njihovega povprečnega tržnega deleža;

(i)oceno ravni varstva potrošnikov, tudi z vidika operativne odpornosti izdajateljev kriptoimetij in ponudnikov storitev v zvezi s kriptoimetji, celovitosti trga in finančne stabilnosti, ki jo zagotavlja ta uredba;

(j)oceno, ali je področje uporabe storitev v zvezi s kriptoimetji, ki jih zajema ta uredba, ustrezno in ali je potrebna kakršna koli prilagoditev opredelitev pojmov iz te uredbe;

(k)oceno, ali bi bilo treba vzpostaviti ureditev enakovrednosti za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji iz tretjih držav, izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, ali izdajatelje e-denarnih žetonov v skladu s to uredbo;

(l)oceno, ali so izjeme iz členov 4 in 15 ustrezne;

(m)oceno učinka te uredbe na pravilno delovanje notranjega trga za kriptoimetja, vključno z učinki na dostop malih in srednjih podjetij do financiranja ter na razvoj novih plačilnih instrumentov;

(n)opis razvoja poslovnih modelov in tehnologij na trgu kriptoimetij;

(o)oceno, ali so potrebne kakršne koli spremembe ukrepov iz te uredbe, da se zagotovijo varstvo potrošnikov, celovitost trga in finančna stabilnost;

(p)uporabo upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov;

(q)oceno sodelovanja med pristojnimi organi, EBA in ESMA ter oceno prednosti in slabosti tega, da so pristojni organi in EBA v skladu s to uredbo odgovorni za nadzor;

(r)stroške skladnosti s to uredbo za izdajatelje kriptoimetij, ki niso žetoni, vezanih na sredstva, in e-denarni žetoni, kot odstotek zneska, zbranega z izdajami kriptoimetij;

(s)stroške skladnosti s to uredbo za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetji kot odstotek njihovih operativnih stroškov;

(t)stroške skladnosti s to uredbo za izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, in izdajateljev e-denarnih žetonov kot odstotek njihovih operativnih stroškov;

(u) število in znesek upravnih glob in kazenskih sankcij, ki so jih pristojni organi in EBA naložili za kršitve te uredbe.

Člen 123
Prehodni ukrepi

1.Členi 4 do 14 se ne uporabljajo za kriptoimetja, ki niso žetoni, vezani na sredstva, in e-denarni žetoni, ki so bili javno ponujeni v Uniji ali uvrščeni v trgovanje na platformi za trgovanje s kriptoimetji pred [vstaviti datum začetka uporabe].

2.Z odstopanjem od te uredbe lahko ponudniki storitev v zvezi s kriptoimetji, ki so svoje storitve opravljali v skladu z veljavnim pravom pred [vstaviti datum začetka uporabe], s tem nadaljujejo do [vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka uporabe] ali dokler jim ni izdano dovoljenje v skladu s členom 55, kar nastopi prej.

3.Z odstopanjem od členov 54 in 55 lahko države članice uporabijo poenostavljeni postopek za vloge za izdajo dovoljenja, ki jih subjekti, ki so ob začetku veljavnosti te uredbe imeli dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s kriptoimetji v skladu z nacionalno zakonodajo, predložijo med [vstaviti datum začetka uporabe te uredbe] in [vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka uporabe]. Pristojni organi zagotovijo, da se pred izdajo dovoljenja na podlagi takih poenostavljenih postopkov upoštevajo zahteve iz poglavij 2 in 3 naslova IV.

4.EBA svoje nadzorniške pristojnosti izvaja v skladu s členom 98 od datuma začetka uporabe delegiranih aktov iz člena 39(6).

Člen 124 
Spremembe Direktive (EU) 2019/1937

V delu I.B Priloge k Direktivi (EU) 2019/1937 se doda naslednja točka:

„(xxi) Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o trgih kriptoimetij (EU) 2021/XXX in spremembi Direktive (EU) 2019/37 (UL L ...) 73 .“

Člen 125
Prenos spremembe Direktive (EU) 2019/1937

1.Države članice sprejmejo, objavijo in uporabljajo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 97, do … [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Če pa je navedeni datum pred datumom za prenos iz člena 26(1) Direktive (EU) 2019/1937, se uporaba takšnih zakonov in drugih predpisov preloži do datuma za prenos iz člena 26(1) Direktive (EU) 2019/1937.

2.Države članice Komisiji, EBA in ESMA sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga zajema člen 97.

Člen 126
Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se od [vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

3.Določbe iz naslova III in naslova IV se uporabljajo od [vstaviti datum začetka veljavnosti]. 

4.Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Kazalo

1.FRAMEWORK OF THE PROPOSAL/INITIATIVE

1.1.Title of the proposal/initiative

1.2.Policy area(s) concerned

1.3.The proposal relates to

1.4.Objective(s)

1.4.1.General objective(s)

1.4.2.Specific objective(s)

1.4.3.Expected result(s) and impact

1.4.4.Indicators of performance

1.5.Grounds for the proposal/initiative

1.5.1.Requirement(s) to be met in the short or long term including a detailed timeline for roll-out of the implementation of the initiative

1.5.2.Added value of Union involvement (it may result from different factors, e.g. coordination gains, legal certainty, greater effectiveness or complementarities). For the purposes of this point 'added value of Union involvement' is the value resulting from Union intervention which is additional to the value that would have been otherwise created by Member States alone.

1.5.3.Lessons learned from similar experiences in the past

1.5.4.Compatibility with the Multiannual Financial Framework and possible synergies with other appropriate instruments

1.5.5.Assessment of the different available financing options, including scope for redeployment

1.6.Duration and financial impact of the proposal/initiative

1.7.Management mode(s) planned

2.MANAGEMENT MEASURES

2.1.Monitoring and reporting rules

2.2.Management and control system(s)

2.2.1.Justification of the management mode(s), the funding implementation mechanism(s), the payment modalities and the control strategy proposed

2.2.2.Information concerning the risks identified and the internal control system(s) set up to mitigate them

2.2.3.Estimation and justification of the cost-effectiveness of the controls (ratio of "control costs ÷ value of the related funds managed"), and assessment of the expected levels of risk of error (at payment & at closure)

2.3.Measures to prevent fraud and irregularities

3.ESTIMATED FINANCIAL IMPACT OF THE PROPOSAL/INITIATIVE

3.1.Heading(s) of the multiannual financial framework and expenditure budget line(s) affected

3.2.Estimated impact on expenditure

3.2.1.Summary of estimated impact on expenditure

3.2.2.Estimated impact on [body]'s appropriations

3.2.3.Estimated impact on EBA and ESMA's human resources

3.2.4.Compatibility with the current multiannual financial framework

3.2.5.Third-party contributions

3.3.Estimated impact on revenue

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

⌧ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 74  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

·število in obseg izdaje kriptoimetij v EU

·število subjektov, ki imajo v EU dovoljenje za ponudnika storitev v zvezi s kriptoimetji

·število subjektov, ki so v EU pridobili dovoljenje kot izdajatelji kriptoimetij s kritjem v sredstvih ali izdajatelji pomembnih žetonov, vezanih na sredstva

·število in vrednost goljufij in kraj kriptoimetij v EU

·število subjektov, ki jih je pristojni nacionalni organ pooblastil kot tržno infrastrukturo na podlagi tehnologije razpršene evidence v okviru pilotnega režima

·obseg poslov, s katerimi se trguje in jih poravna tržna infrastruktura na podlagi tehnologije razpršene evidence

·število primerov zlorabe trga, ki vključujejo kriptoimetja, prijavljenih pristojnim nacionalnim organom in preiskanih s strani pristojnih nacionalnih organov

·tržna kapitalizacija kriptoimetij s kritjem v sredstvih in pomembnih žetonov, vezanih na sredstva

·obseg plačil z uporabo žetonov, vezanih na sredstva, in pomembnih žetonov, vezanih na sredstva

·ocena, ali so druga kriptoimetja/infrastrukture ali udeleženci na trgu, ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence in/ali poslujejo s kriptoimetji, dosegli sistemsko pomembno raven

·število in vrednost finančnih instrumentov, izdanih kot kriptoimetja, v EU

·število prospektov o finančnih instrumentih, izdanih kot kriptoimetja, ki so jih odobrili pristojni nacionalni organi

·število subjektov, ki so jim pristojni nacionalni organi izdali dovoljenje za opravljanje storitev v skladu z veljavno zakonodajo EU (npr. MiFID II/MiFIR, uredba o CDD, direktiva o dokončnosti poravnave) in ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence/finančne instrumente v obliki kriptoimetij

·obseg poslov, ki so jih sklenili in poravnali ponudniki storitev z dovoljenjem v skladu z veljavno zakonodajo EU (npr. MiFID II/MiFIR, uredba o CDD, direktiva o dokončnosti poravnave), ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence/finančne instrumente v obliki kriptoimetij

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 75   

◻  Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻  Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧  Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

⌧ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

ESMA: <03.10.04>			2022 79	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)	0,059	0,118	0,118	0,118	0,118	0,118	0,649
	plačila	(2)	0,059	0,118	0,118	0,118	0,118	0,118	0,649
Naslov 2:	obveznosti	(1a)	0,010	0,020	0,020	0,020	0,020	0,020	0,110
	plačila	(2a)	0,010	0,020	0,020	0,020	0,020	0,020	0,110
Naslov 3:	obveznosti	(3a)
	plačila	(3b)
Odobritve za ESMA  SKUPAJ: <03.10.04>	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	0,069	0,138	0,138	0,138	0,138	0,138	0,759
	plačila	= 2 + 2a + (3b)	0,069	0,138	0,138	0,138	0,138	0,138	0,759

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve za RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve [organa] 

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)