EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.5.2020

COM(2020) 460 final

2020/0006(COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Sklada za pravični prehod

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska komisija je 14. januarja 2020 sprejela zakonodajni predlog 1 o ustanovitvi Sklada za pravični prehod, skupaj s predlogom 2 za spremembo zakonodajnega predloga uredbe o določitvi skupnih določb.

Sklad za pravični prehod si v skladu s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 na učinkovit in pošten način prizadeva za zmanjšanje gospodarskih, okoljskih in socialnih stroškov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo v korist tistih ozemelj, ki čutijo najbolj negativne vplive prehoda. Podpora sklada je osredotočena na ukrepe za preusmeritev gospodarstva, prekvalificiranje prizadetih delavcev in pomoč pri iskanju zaposlitve.

Zaradi izbruha koronavirusne bolezni 19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) so bile številne vlade primorane uvesti ukrepe brez primere za zajezitev pandemije. To je privedlo do strmega padca ravni proizvodnje v številnih gospodarstvih s hudimi socialnimi posledicami in bo predstavljalo velike izzive za javne finance in upravljanje dolga v prihodnjih letih, kar lahko omeji javne naložbe, ki so potrebne za gospodarsko okrevanje.

Poleg tega se nacionalne in regionalne zmogljivosti za obravnavanje učinkov krize med državami članicami in regijami razlikujejo zaradi različnih gospodarskih struktur in fiskalnih položajev. Brez obravnave teh razlik bi lahko bilo okrevanje asimetrično in bi se regionalne razlike še povečale, kar bi lahko ogrozilo notranji trg ter finančno stabilnost euroobmočja in Unije kot celote.

Da bi preprečili večanje razlik in se izognili neenakomernemu okrevanju, je treba državam članicam in regijam kratkoročno in srednjeročno zagotoviti dodatno podporo, ki bo njihovim gospodarstvom in družbam pomagala prebroditi trenutne razmere ter omogočila hitro in trajnostno okrevanje njihovih gospodarstev.

V ta namen je treba pospešiti naložbe v zeleni prehod, da bi ustvarili pogoje za dolgoročno rast Evrope in odpornost evropskega gospodarstva na prihodnje pretrese. To bi se moralo v celoti odražati v prihodnjih programih in prednostnih naložbah. Pospešeno ukinjanje pridobivanja fosilnih goriv in ogljično intenzivnih dejavnosti s ciljno usmerjeno podporo za gospodarsko diverzifikacijo ter ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti in delovnih mest ima ogromen potencial za spodbuditev rasti evropskega gospodarstva. V ospredju naših prizadevanj mora biti to, da regijam in državljanom omogočimo, da se uspešno spopadejo s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo.

Zato se predlaga, da se Skladu za pravični prehod dajo na voljo dodatna sredstva v višini 35 613 048 000 EUR (v tekočih cenah). Od teh dodatnih sredstev bi se moralo 2 810 048 000 EUR črpati iz proračunskih sredstev, s čimer bi se skupna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru povišala na 11 270 459 000 EUR; ta sredstva bi bilo treba razporediti tekom tekočih pogajanj na ravni Evropskega sveta. Preostala dodatna sredstva v višini 32 803 000 000 EUR bodo namenjena za obdobje od leta 2021 do leta 2024 in se štejejo za zunanje namenske prejemke, ki izhajajo iz evropskega instrumenta za okrevanje.

Zneski bodo razdeljeni med države članice glede na njihovo sposobnost financiranja naložb, potrebnih za omogočanje prehoda na podnebno nevtralnost, in sicer v skladu z metodologijo iz Priloge I k predlogu uredbe o Skladu za pravični prehod.

Z odstopanjem od pravil, določenih v finančni uredbi, ki se uporabljajo za zunanje namenske prejemke, se bodo za te dodatna sredstva uporabljala pravila, določena v uredbi o skupnih določbah, ko bodo dodeljeni programom, vključno s pravili iz uredbe o skupnih določbah o prevzemanju in sprostitvi obveznosti.

Da bi ohranili sposobnost držav članic in regij, da uporabijo njim namenjena sredstva kohezijske politike za podporo ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, dodatnih sredstev iz evropskega instrumenta za okrevanje ne bo treba prerazporediti iz nacionalnih dodelitev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus.

•Skladnost z drugimi instrumenti Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ukrepanje EU je upravičeno na podlagi odstavka 1 člena 174 PDEU: „[...] Unija [...] razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Unija si še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi.“

Za ustanovitev Sklada za pravični prehod je treba predlog utemeljiti na členu 175 PDEU, ki izrecno poziva Unijo k podpiranju uresničevanja ciljev iz člena 174 z delovanjem v okviru strukturnih skladov, EIB in drugih obstoječih finančnih instrumentov.

Odstavek 3 člena 175 PDEU tudi določa, da „[č]e se izkaže, da so potrebne posebne dejavnosti zunaj skladov, in ne da bi posegali v ukrepe, sprejete v okviru drugih politik Unije, lahko Evropski parlament in Svet o teh dejavnostih odločata po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.“

Predlog mora temeljiti tudi na členu 322(1)(a) PDEU, da se omogočijo ciljno usmerjena odstopanja od finančne uredbe.

•Subsidiarnost in sorazmernost

V skladu s členom 4(2) PDEU si Unija z državami članicami deli pristojnost na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter nekaterih vidikov socialne politike. Poleg tega je pristojna tudi za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter industrije (člen 6 PDEU).

Izvajanje Sklada za pravični prehod v okviru deljenega upravljanja temelji na načelu subsidiarnosti. V okviru deljenega upravljanja Komisija naloge strateškega načrtovanja in izvajanja programov prenese na države članice in regije. Tako je ukrepanje Unije omejeno na to, kar je potrebno za doseganje ciljev Unije iz Pogodb.

Namen deljenega upravljanja je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo čim bliže državljanom ter da je ukrepanje na ravni EU upravičeno glede na možnosti in posebnosti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Deljeno upravljanje Evropo približuje državljanom in lokalne potrebe povezuje z evropskimi cilji. Poleg tega krepi odgovornost za cilje EU, saj si države članice in Komisija delijo pristojnost za odločanje ter skupaj sofinancirajo programe.

•Izbira instrumenta

Ustrezen okvir za sklad za pravični prehod je kohezijska politika, saj je to glavna politika EU za obravnavanje strukturnih sprememb v evropskih regijah. Zagotavlja finančno podporo za naložbe na številnih področjih, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in k rasti, pri tem pa deluje v partnerstvu z akterji na terenu.

Uporablja tudi celosten lokalni pristop, ki zagotavlja sinergije in skladnost med naložbami, ki se podpirajo v okviru Sklada za pravični prehod, in naložbami, ki se podpirajo v okviru glavnih programov kohezijske politike. To bo pospešilo gospodarski razvoj in preusmeritev zadevnih regij.

Poleg tega zagotavlja odgovornost držav članic in regij. To je ključnega pomena za Sklad za pravični prehod, ki mora temeljiti na prilagojenih strategijah teritorialnega prehoda, s katerimi se bodo na celovit način obravnavali številni socialni, okoljski in gospodarski izzivi, ki jih prinaša prehod.

Pri kohezijski politiki je izbira instrumenta uredba Evropskega parlamenta in Sveta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz odstavka 3 člena 175 Pogodbe.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

n.r.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja z zunanjimi zainteresiranimi stranmi ni bilo. Vendar pa predlog odraža razprave z državami članicami in Evropskim parlamentom, ki so potekale v zadnjih tednih v okviru pogajanj o predlogu o ustanovitvi Sklada za pravični prehod.

Tako osnutek poročila poročevalca odbora za regionalni razvoj kot mnenje odbora za proračun sta predlagala znatno povečanje proračuna Sklada za pravični prehod.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

n.r.

•Ocena učinka

Ocena učinka 3 , opravljena za pripravo predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu 4 , je podprla cilje in glavne značilnosti Sklada za pravični prehod.

Predlagane spremembe predloga o Skladu za pravični prehod upoštevajo vse večje izzive, s katerimi se območja soočajo zaradi nedavne pandemije COVID-19. Razen povišanja sredstev so spremembe omejene in ne spreminjajo strukture in temeljev prvotnega predloga. Zato ni bila opravljena samostojna ocena učinka.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

n.r.

•Temeljne pravice

n.r.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Dodatna sredstva iz proračunskih odobritev v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bodo omogočila dodatne obveznosti v letih 2021–2027 in plačila v letih 2022–2027 in po letu 2027.

Dodatna sredstva, ki se bodo financirala v okviru predloga o evropskem instrumentu za okrevanje, bodo omogočila dodatne obveznosti v letih 2021, 2022, 2023 in 2024 ter plačila v letih od 2021 do 2027, ki bodo temeljila na zunanjih namenskih prejemkih.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagane spremembe predloga o Skladu za pravični prehod so osredotočene na naslednje elemente:

·povečanje sredstev z dodatnimi proračunskimi sredstvi in zunanjimi namenskimi prejemki,

·brez obveznosti za dopolnitev teh dodatnih sredstev, financiranih v okviru evropskega instrumenta za okrevanje, s prerazporeditvami iz ESRR in ESS +,

·sprememba Priloge I, da se ta prilagodi višji ravni predlaganih sredstev.

2020/0006 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Sklada za pravični prehod

Predlog Komisije COM(2020) 22 se spremeni:

1.preambula se spremeni:

(a)prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 322(1)(a) Pogodbe,“;

(b)vstavi se nov šesti odstavek:

„ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča 5 ,“;

2.vstavi se naslednja uvodna izjava (8 a):

„(8a) Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.“;

3.vstavi se naslednja uvodna izjava (9a):

„(9a) V skladu z uredbo [o evropskem instrumentu za okrevanje, v nadaljnjem besedilu: ERI] in v mejah sredstev, dodeljenih z uredbo, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Sklada za pravični prehod, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19.  Takšna dodatna sredstva je treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [ERI].“;

4.člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.    Sredstva Sklada za pravični prehod v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 11 270 459 000 EUR v tekočih cenah ter se lahko v določenih primerih povečajo z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.

0,35 % zneska iz prvega pododstavka se na pobudo Komisije dodeli za tehnično pomoč.“;

5.vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje

1.Ukrepi iz člena 2 uredbe [ERI] se izvajajo v okviru Sklada za pravični prehod v višini 32 803 000 000 EUR v tekočih cenah zneska iz točke (vi) člena 3(2)(a) navedene uredbe in ob upoštevanju člena 4(3), (4) in (8) navedene uredbe.

Ta znesek se šteje za druge vire iz člena 3(2) in pomeni zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Ti viri se poleg skupnih sredstev iz člena 3 dajo na voljo za proračunske obveznosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za leta od 2021 do 2024, kot sledi:

–2021: 7 954 600 000 EUR;

–2022: 8 114 600 000 EUR;

–2023: 8 276 600 000 EUR;

–2024: 8 441 600 000 EUR.

Poleg tega se 15 600 000 EUR v tekočih cenah sredstev iz prvega pododstavka da na razpolago za upravne odhodke.

2.0,35 % zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 se na pobudo Komisije dodeli za tehnično pomoč.

3.Letna razčlenitev zneska iz odstavka 1 po državah članicah v skladu z metodologijo iz Priloge I se vključi v sklep Komisije iz člena 3(3).

4.Z odstopanjem od člena [21a] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] znesek iz odstavka 1 ne zahteva dopolnilne podpore iz ESRR ali ESS +.

5.Z odstopanjem od člena 14(3) finančne uredbe se pravila o sprostitvi obveznosti iz poglavja IV naslova VII Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] uporabljajo za proračunske obveznosti, ki temeljijo na sredstvih iz odstavka 1. Z odstopanjem od člena 12(4)(c) finančne uredbe se ta sredstva ne uporabijo za naslednika zadevnega programa ali ukrepa.“;

6.člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Prednostna naloga ali prednostne naloge Sklada za pravični prehod zajemajo sredstva Sklada za pravični prehod, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev iz navedenega sklada za države članice, ter sredstva, prerazporejena v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prerazporejen na Sklad za pravični prehod, je najmanj enak enainpolkratniku zneska podpore iz Sklada za pravični prehod za to prednostno nalogo, brez sredstev iz odstavka 1 člena 3a, vendar ne presega trikratnika navedenega zneska.“;

7.Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k temu predlogu. 

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude 

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

◻ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 6  

X Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude 

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic 

X Časovno omejeno

◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

X    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2027 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2021,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 7  

X Neposredno upravljanje – Komisija (za 0,35 % dodelitve za tehnično pomoč)

X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

◻    prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Predlagani razdelki večletnega finančnega okvira in nove odhodkovne proračunske vrstice 

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
		dif./nedif. 8	držav Efte 9	držav kandidatk 10	tretjih držav	po členu [21(2)(b)] finančne uredbe
3	09 01 02 Odhodki za podporo Skladu za pravični prehod	nedif.	NE	NE	NE	NE
3	09 03 02 Sklad za pravični prehod – Operativna tehnična pomoč	dif.	NE	NE	NE	NE
3	09 03 03 – Sklad za pravični prehod, financiran iz evropskega instrumenta za okrevanje	dif.	NE	NE	NE	NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

3

Predlog bo podlaga za dodatne obveznosti v letih od 2021 do 2027 ter plačila v letih od 2021 do 2027 ter po letu 2027.

Od teh dodatnih sredstev bi se moralo 2 810 048 000 EUR v tekočih cenah črpati iz proračunskih sredstev, s čimer bi se skupna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru povišala na 11 270 459 000 EUR v tekočih cenah; ta sredstva bi bilo treba razporediti tekom tekočih pogajanj na ravni Evropskega sveta.

Preostala dodatna sredstva bodo namenjena za obdobje od leta 2021 do leta 2024 in se štejejo za zunanje namenske prejemke, ki izhajajo iz evropskega instrumenta za okrevanje na podlagi zunanjih namenskih prejemkov. Zneski, ki so na voljo kot zunanji namenski prejemki, so v skladu s členom 21(5) finančne uredbe in izhajajo iz operacij najemanja posojil Unije, kot je določeno v Uredbi (EU) XXX/XX (uredba o evropskem instrumentu za okrevanje). Od zunanjih namenskih prejemkov se lahko do 15 600 000 EUR nameni za upravne odhodke, vključno s stroški za zunanje sodelavce.

Okvirna razčlenitev odobritev, financiranih znotraj večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, je naslednja:

			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve za poslovanje	obveznosti	(1)	416,600	413,025	408,037	402,684	396,953	390,832	381,917		2 810,048
	plačila	(2)		60,055	343,229	444,024	343,665	409,011	461,055	749,008	2 810,048
Odobritve SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 3	416,600	413,025	408,037	402,684	396,953	390,832	381,917		2 810,048
	plačila	= 2 + 3		60,055	343,229	444,024	343,665	409,011	461,055	749,008	2 810,048

Okvirna razčlenitev odhodkov iz zunanjih namenskih prejemkov je naslednja:

			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Odhodki za poslovanje, ki se financirajo iz zunanjih namenskih prejemkov evropskega instrumenta za okrevanje	obveznosti	(1)	7 954,600	8 114,600	8 276,600	8 441,600				32 787,400
	plačila	(2)	7 310,645	7 726,658	7 212,000	6 294,109	4 243,988			32 787,400
Odhodki za upravno podporo, ki se financirajo iz zunanjih namenskih prejemkov evropskega instrumenta za okrevanje	obveznosti = plačila	(3)	2,400	2,400	2,400	2,400	2,000	2,000	2,000	15,600
Odhodki skupaj, ki se financirajo iz zunanjih namenskih prejemkov evropskega instrumenta za okrevanje	obveznosti	= 1 + 3	7 957,000	8 117,000	8 279,000	8 444,000	2,000	2,000	2,000	32 803,000
	plačila	= 2 + 3	7 313,045	7 729,058	7 214,400	6 296,509	4 245,988	2,000	2,000	32 803,000

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri		1,500	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500		10,500
Drugi upravni odhodki
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500		10,500

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira
Človeški viri	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500	1,500	10,500
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira
Človeški viri	2,400	2,400	2,400	2,400	2,000	2,000	2,000	15,600
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira	2,400	2,400	2,400	2,400	2,000	2,000	2,000	15,600

SKUPAJ

3,900

3,900

3,900

3,900

3,500

3,500

3,500

26,100

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leta		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Sedež in predstavništva Komisije		10	10	10	10	10	10	10
Delegacije
Raziskave
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa  11	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave
Drugo (namenski prejemki)		30	30	30	30	25	25	25
SKUPAJ		40	40	40	40	35	35	35

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Dodatno osebje bo le zunanje osebje in se bo financiralo izključno iz namenskih prejemkov.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanje osebje	Pogodbeni uslužbenci, ki pomagajo pri pogajanjih o novih programih, spremljajo izvajanje programov, vključno z revizijo in finančnim poslovodenjem, in sodelujejo v postopku zaključevanja programov

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Posledice predloga/pobude
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije). 

[…]

(1)    COM(2020) 22 final

(2)    COM(2020) 23 final

(3)    SWD(2018) 282 final

(4)    COM(2018) 372 final

(5)    UL C , , str.

(6)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(7)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb:     https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx

(8)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(9)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(10)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(11)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.5.2020

COM(2020) 460 final

PRILOGA

k

Spremenjenemu predlogu

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Sklada za pravični prehod

PRILOGA

„PRILOGA I

Metoda dodeljevanja sredstev Sklada za pravični prehod

Finančna sredstva se za vsako državo članico določijo po naslednjih korakih:

(a)    delež vsake države članice se izračuna kot ponderirana vsota deležev, določenih v skladu z naslednjimi merili, ponderiranih, kot je navedeno:

(i)    emisije toplogrednih plinov industrijskih obratov v regijah na ravni NUTS 2, pri katerih je ogljična intenzivnost, kot je določena z razmerjem emisij toplogrednih plinov industrijskih obratov, ki jih sporočijo države članice v skladu s členom 7 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 1 , in bruto dodane vrednosti industrije, dvakrat višja od povprečja EU-27. Kadar ta raven ni presežena v nobeni regiji na ravni NUTS 2 v dani državi članici, se upoštevajo emisije toplogrednih plinov industrijskih obratov v regiji na ravni NUTS 2 z najvišjo ogljično intenzivnostjo (uteževanje 49 %),

(ii)    zaposlenost v rudarjenju premoga in lignita (uteževanje 25 %),

(iii)    zaposlenost v industriji v regijah na ravni NUTS 2, ki se upoštevajo za namene točke (i) (uteževanje 25 %),

(iv)    pridobivanje šote (uteževanje 0,95 %),

(v)    pridobivanje naftnega skrilavca (uteževanje 0,05 %),

(b)    dodelitve, ki izhajajo iz uporabe točke (a), se prilagodijo, da se zagotovi, da nobena država članica ne prejme zneska, ki bi presegal 8 milijard EUR (v cenah iz leta 2018). Zneski, ki presegajo 8 milijard EUR na državo članico, se proporcionalno prerazporedijo na dodelitve za vse druge države članice. Deleži držav članic se ustrezno preračunajo;

(c)    deleži držav članic, ki izhajajo iz uporabe točke (b), se negativno ali pozitivno prilagodijo s koeficientom, ki je zmnožek 1,5 in razlike med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca te države članice (merjenim v pariteti kupne moči) za obdobje 2015–2017, kot se uporablja za kohezijsko politiko v okviru pogajanj o MFF za obdobje 2021–2027, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca v državah članicah EU-27 (povprečje izraženo kot 100 %).

Ta prilagoditev se ne uporablja za države članice, za katere je bila dodelitev omejena v skladu s točko (b);

(d)    dodelitve, ki izhajajo iz uporabe točke (c), se prilagodijo, da se zagotovi, da intenzivnost pomoči na prebivalca pri končnih dodelitvah iz Sklada za pravični prehod (merjenih na podlagi celotnega prebivalstva dane države članice), znaša vsaj 32 EUR (v cenah iz leta 2018) prek celotnega obdobja.

Zneski, ki zagotavljajo najmanjšo intenzivnost pomoči, se proporcionalno odštejejo od dodelitev vseh drugih držav članic, razen tistih, za katere je bila dodelitev omejena v skladu s točko (b).

Dodelitev Sklada za pravični prehod se doda dodelitvi, ki izhaja iz odstavkov 1 do 16 Priloge XXII k [predlogu nove uredbe o skupnih določbah] in ni vključena v osnovo za dodelitve, za katero se uporabljajo točke 10 do 15 Priloge XXII [k predlogu nove uredbe o skupnih določbah].“.

(1)      Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).