OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Neposredni in posredni učinki izbruha COVID-19 se v vseh državah članicah še naprej povečujejo. Trenutne razmere so brez primere in zahtevajo izredne prilagojene ukrepe.

S prvim svežnjem ukrepov, ki ga je Komisija predlagala 13. marca 2020, je bilo uvedenih več pomembnih sprememb, ki omogočajo učinkovitejši odziv na trenutne razmere. Medtem pa se posledice za naša gospodarstva in družbe še zaostrujejo. Zato je treba – z drugim sklopom ukrepov – preseči to, kar je že mogoče, in zagotoviti izredno dodatno prožnost v odgovor na trenutne razmere, ki so brez primere in so privedle do aktivacije splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast.

Da bi zagotovili, da se lahko vsa podpora iz skladov uporabi za obravnavo učinkov izbruha COVID-19 na naša gospodarstva in družbo, je kot začasen izreden ukrep in brez poseganja v pravila, ki bi se morala uporabljati v običajnih razmerah, treba začasno omogočiti 100‑odstotno sofinanciranje iz proračuna EU za izvajanje programov kohezijske politike, pa tudi dodatne možnosti prenosa sredstev med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom (ESS) in Kohezijskim skladom ter med kategorijami regij. Predlaga se tudi, da se države članice izvzamejo iz obveznosti izpolnjevanja zahtev glede tematske osredotočenosti, da se omogoči preusmeritev virov na območja, ki so najbolj prizadeta zaradi trenutne krize. To odstopanje bo omogočilo uporabo vseh razpoložljivih sredstev iz ESRR, Kohezijskega sklada in ESS za premagovanje izzivov brez primere, s katerimi se države članice spoprijemajo zaradi izbruha COVID-19. Države članice in regije bodo lahko mobilizirale več sredstev za okrepitev in razširitev shem skrajšanega delovnega časa, podporo MSP v obliki obratnega kapitala in takojšnje izdatke v zdravstvenem sektorju.

Da bi odpravili upravno breme za nacionalne in evropske javne uprave, ki v sedanjih okoliščinah ni potrebno in ki izhaja iz sprememb programov, je treba tudi prenehati spreminjati sporazume o partnerstvu ter rok za predložitev letnih poročil o izvajanju za leto 2020 in rok za poročila Komisije, ki temeljijo na njih, preložiti na pozneje. Poenostavljene bodo tudi nekatere postopkovne zahteve v povezavi z revizijami in finančnimi instrumenti. Glede na trenutne omejitve pri izvajanju potrebnih revizij bi bilo treba v primeru ESRR, ESS, ESPR in Kohezijskega sklada izrecno določiti razširitev možnosti uporabe nestatistične metode vzorčenja. Da se omogoči hitra prilagoditev finančnih instrumentov za zagotovitev učinkovitega odziva na izbruh COVID-19, se ne bi smela več zahtevati pregled in posodobitev predhodne ocene in spremnih dokumentov, ki dokazujejo, da je bila zagotovljena podpora uporabljena za predvideni namen. Poleg tega bi bilo treba možnosti za podporo za obratni kapital prek finančnih instrumentov razširiti na EKSRP.

Nazadnje se predlaga, da se omogoči podpora iz ESRR za podjetja, ki so zaradi teh posebnih okoliščin v težavah, da se tako zagotovi skladnost s pristopom na podlagi začasnega okvira za ukrepe državne pomoči za podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 ter s pravili za dodelitev pomoči de minimis.

Izbruh COVID-19 bo verjetno imel resne posledice tudi za izvajanje tekočih operacij. Nacionalni organi lahko zato razmislijo o prilagoditvi operacij (npr. rezultatov, rokov za izvršitev itd.) v skladu s svojimi nacionalnimi pravili, če je to potrebno in upravičeno, in sicer tako, da se čim bolj zmanjša vpliv izbruha COVID-19 na programe. Nacionalni organi bi lahko po potrebi razmislili tudi o možnosti izbire novih operacij ali uvedbi novih ali dodatnih razpisov za zbiranje predlogov.

V nekaterih primerih se lahko okoliščine, ki so posledica izbruha COVID-19, v skladu z nacionalno zakonodajo štejejo za višjo silo in tako ustrezno utemeljujejo nezmožnost izpolnjevanja obveznosti. Komisija meni, da bi bilo treba uporabiti vso potrebno prožnost pri obravnavanju nepravočasnega izpolnjevanja obveznosti s strani upravičencev iz razlogov, povezanih z izbruhom COVID-19 (npr. zaradi nerazpoložljivosti osebja). Prav tako bo Komisija pokazala enako prožnost pri ocenjevanju izpolnjevanja obveznosti s strani držav članic. Da bi se državam članicam in regijam zagotovilo, da lahko v celoti izkoristijo podporo iz skladov, bi bilo treba pri določanju končnega plačila za operativne programe dovoliti manjše prilagoditve najvišjega zneska prispevka iz skladov za vsako prednostno nalogo in kategorijo regij.

Ti ukrepi dopolnjujejo zakonodajne spremembe, predlagane 13. marca 2020. Izhajajo iz tesnega sodelovanja z državami članicami prek delovne skupine v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus, ki je obravnavala že več kot 200 vprašanj.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je skladen s splošnim pravnim okvirom, določenim za evropske strukturne in investicijske sklade, ter je omejen na ciljno usmerjeno spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 1301/2013. Dopolnjuje predlog Komisije COM(2020) 113 z dne 13. marca 2020 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) ter vse druge ukrepe za reševanje trenutnih razmer brez primere.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je omejen na ciljno usmerjeno spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 1301/2013 ter ohranja skladnost z drugimi politikami Unije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členih 177, 178 in 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Zagotavlja možnosti za 100‑odstotno stopnjo sofinanciranja in finančno prožnost v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom ter med kategorijami regij. Zagotavlja jasnost glede upravičenosti izdatkov, na katere vplivajo ukrepi, ki se izvajajo v odziv na javnozdravstveno krizo. Nazadnje odpravlja nekatere zahteve za države članice, če te ustvarjajo upravna bremena, ki bi lahko povzročila zamudo pri izvajanju ukrepov za odziv na izbruh COVID-19. Te izredne spremembe ne posegajo v pravila, ki bi se morala uporabljati v običajnih okoliščinah.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Namen predloga je omogočiti odstopanja od nekaterih omejitev v skladu s trenutno veljavnimi določbami Unije, da se omogoči kar največja prožnost za mobilizacijo obstoječih naložbenih virov za obravnavo neposrednih in posrednih posledic, ki izhajajo iz javnozdravstvene krize brez primere zaradi izbruha bolezni COVID-19.

•Sorazmernost

Predlog pomeni omejeno in usmerjeno spremembo, ki ne presega tistega, kar je potrebno za zagotovitev dodatne prožnosti in pravne varnosti za mobilizacijo naložb v odziv na obsežno javnozdravstveno krizo, ki vpliva na potencial regij in podjetij za rast ter blaginjo širše javnosti.

•Izbira instrumenta

Uredba je ustrezen instrument za uvedbo dodatne prožnosti, ki je potrebna za obravnavo teh okoliščin brez primere.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja z zunanjimi zainteresiranimi stranmi ni bilo. Vendar predlog temelji na obsežnih posvetovanjih z državami članicami in Evropskim parlamentom v zadnjih tednih ter upošteva več kot 200 pojasnjevalnih vprašanj in vprašanj glede nasvetov, ki jih je prejela od nacionalnih organov v zvezi z njihovim ravnanjem pri ukrepih za odzivanje na krizo prek delovne skupine v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Za pripravo predlogov za Uredbo (EU) št. 1303/2013 in Uredbo (EU) št. 1301/2013 je bila opravljena ocena učinka. Te trenutno omejene in ciljno usmerjene spremembe ne zahtevajo ločene ocene učinka.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagana sprememba ne pomeni nobene spremembe letnih zgornjih mej prevzemanja obveznosti in plačil v večletnem finančnem okviru, kar je v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1311/2013. Skupna letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 ostaja nespremenjena.

Predlog bo pospešil izvajanje programov, zaradi česar bo treba prej izvršiti tudi odobritve plačil.

Komisija bo skrbno spremljala učinek predlagane spremembe na odobritve plačil v letu 2020, pri čemer bo upoštevala tako izvrševanje proračuna kot tudi popravljene napovedi držav članic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje izvajanja ukrepov in poročanje o tem bosta potekala v okviru splošnih mehanizmov poročanja, določenih v Uredbi (EU) št. 1303/2013.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlaga se sprememba Uredbe (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah), da se državam članicam zagotovi, da lahko zahtevajo spremembe operativnih programov, da se omogoči 100‑odstotna stopnja sofinanciranja EU za ustrezne operativne programe za obračunsko leto 2020–2021 (člen 25a(1)). Komisija bo izvedla oceno in lahko na tej podlagi predlaga razširitev tega ukrepa.

Poleg tega je treba za spremembe operativnih programov po začetku veljavnosti te uredbe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ zagotoviti možnost neomejenega prenosa sredstev za leto 2020 med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom (člen 25a(2)). Taki prenosi ne bi smeli vplivati na sredstva v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, dodatne dodelitve za najbolj oddaljene regije, podporo pobudi za zaposlovanje mladih in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Da bi se upoštevale potrebe držav članic pri reševanju trenutnih posebnih izzivov, bi morale države članice imeti možnost, da zaprosijo za prenos sredstev za leto 2020 med kategorijami regij. Da se zagotovi nadaljnja osredotočenost na manj razvite regije, bi morale države članice najprej proučiti druge možnosti za prenos finančnih sredstev, preden uporabijo sredstva iz proračuna za manj razvite regije, saj bi taki prenosi lahko imeli negativne posledice za bistvene naložbe v regiji izvora ali za dokončanje operacij, izbranih pred zahtevkom za prenos (člen 25a(3) in (4)). Za spremembe operativnih programov, predloženih po začetku veljavnosti te uredbe, se zahteve glede tematske osredotočenosti ne bi smele uporabljati (člen 25a(5)).

Da bi se države članice lahko osredotočile na potreben odziv na izbruh COVID-19 in zmanjšale upravna bremena, bi bilo treba poleg tega poenostaviti nekatere postopkovne zahteve v povezavi z izvajanjem programov in revizijami. Sporazumi o partnerstvu se ne bi smeli več spreminjati (člen 25a(6)), rok za predložitev letnega poročila o izvajanju bi bilo treba preložiti na pozneje (člen 25a(8)), izrecno pa bi bilo treba določiti tudi razširitev možnost uporabe nestatistične metode vzorčenja za sklade in ESPR (člen 25a(12)). Poleg tega so določeni posebni postopki za sklicevanje na višjo silo v okviru prenehanja obveznosti (člen 25a(8)).

Za zaključene ali v celoti izvedene operacije, ki spodbujajo zmogljivosti odzivanja na krizne razmere v okviru izbruha COVID-19 (člen 25a(7)), se izjemoma dovoli tudi upravičenost izdatkov. Take operacije se lahko izberejo, še preden Komisija odobri potrebne spremembe programa.

Poleg tega se v primeru, da so potrebne prilagoditve finančnih instrumentov, da se zagotovi učinkovit odziv na javnozdravstveno krizo, ne bi smela zahtevati pregled in posodobitev predhodne ocene in spremnih dokumentov, ki dokazujejo, da je bila zagotovljena podpora uporabljena za predvideni namen. Razširiti bi bilo treba tudi možnosti za podporo za obratni kapital v okviru EKSRP (člen 25a(10) in (11)).

Predlaga se tudi, da se ob zaključku programov omogoči dodatna prožnost, da se zagotovi čim večja uporaba razpoložljivih virov (člen 1(3)).

Nazadnje se predlaga sprememba Uredbe (EU) št. 1301/2013, da se omogoči podpora iz ESRR za podjetja, ki so zaradi teh posebnih okoliščin v težavah, da se tako zagotovi skladnost s pristopom na podlagi začasnega okvira za ukrepe državne pomoči za podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 ter s pravili za dodelitev pomoči de minimis (člen 2).

2020/0054 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 1301/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 177, 178 in 322(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 2 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Države članice še niso doživele take krize, kot jo pomeni izbruh COVID-19. Kriza ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja javnih naložb, ki so potrebne v zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s specifičnimi ukrepi.

(2)V odziv na posledice krize sta bili uredbi (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1301/2013 že spremenjeni, da se je omogočila večja prožnost pri izvajanju programov, ki se podpirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: skladi) ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Da bi prispevali k učinkovitemu odzivu na sedanjo krizo, je bil obseg podpore iz ESRR precej razširjen.

(3)Vendar postajajo resni negativni učinki na gospodarstva in družbe EU vedno hujši. Zato je treba državam članicam zagotoviti izredno dodatno prožnost, da se bodo lahko odzvale na to krizo brez primere, in sicer z razširitvijo možnosti uporabe celotne neporabljene podpore iz skladov.

(4)Da bi zmanjšali breme za javne proračune in se odzvali na krizne razmere, bi bilo treba državam članicam izjemoma omogočiti, da za programe kohezijske politike zaprosijo za 100‑odstotno stopnjo sofinanciranja za obračunsko leto 2020–2021, in sicer v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Na podlagi ocene uporabe te izredne stopnje sofinanciranja lahko Komisija predlaga razširitev tega ukrepa.

(5)Da bi državam članicam zagotovili večjo prožnost pri prerazporeditvi sredstev za zagotovitev prilagojenih odzivov na javnozdravstveno krizo, bi bilo treba v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ uvesti ali okrepiti možnosti prenosov finančnih sredstev med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom. Poleg tega bi bilo treba zaradi splošnega vpliva javnozdravstvene krize za države članice izjemoma povečati tudi možnosti prenosa sredstev med kategorijami regij, ob tem pa upoštevati cilje Pogodbe na področju kohezijske politike. Taki prenosi ne bi smeli vplivati na sredstva v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, dodatne dodelitve za najbolj oddaljene regije, podporo pobudi za zaposlovanje mladih in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(6)Da bi se državam članicam omogočila hitra uporaba razpoložljivih sredstev za odziv na izbruh COVID-19 in glede na to, da je izvajanje programov za obdobje 2014–2020 v pozni fazi, tako da lahko prenos zadeva le sredstva, ki so na voljo za načrtovanje programov za leto 2020, je upravičeno, da se države članice do konca programskega obdobja izjemoma izvzame iz obveznosti izpolnjevanja zahtev glede tematske osredotočenosti.

(7)Da bi se države članice lahko osredotočile na potreben odziv na izbruh COVID-19 in zmanjšale upravna bremena, bi bilo treba poenostaviti nekatere postopkovne zahteve v povezavi z izvajanjem programov in revizijami. Sporazumi o partnerstvu se do konca programskega obdobja ne bi smeli več spreminjati niti zaradi upoštevanja predhodnih sprememb operativnih programov niti zaradi uvajanja kakršnih koli drugih sprememb. Rok za predložitev letnih poročil o izvajanju za leto 2019 bi bilo treba preložiti na pozneje, tako kot tudi predložitev zbirnega poročila Komisije na podlagi teh letnih poročil o izvajanju. V zvezi s skladi in ESPR bi morala biti za obračunsko leto 2019–2020 izrecno določena tudi razširjena možnost za revizijske organe, da uporabijo nestatistično metodo vzorčenja.

(8)Primerno je tudi določiti, da se za zaključene ali v celoti izvedene operacije, ki spodbujajo zmogljivosti odzivanja na krizne razmere v okviru izbruha COVID-19, izjemoma dovoli upravičenost izdatkov. Take operacije se lahko izberejo, še preden Komisija odobri potrebne spremembe programa. Poleg tega je treba določiti posebne postopke za sklicevanje na višjo silo v okviru prenehanja obveznosti.

(9)Poleg tega zaradi zmanjšanja upravnih bremen in zamud pri izvajanju, kjer so potrebne spremembe finančnih instrumentov za zagotovitev učinkovitega odziva na javnozdravstveno krizo, revizija in posodabljanje predhodnih ocen in posodobljenih poslovnih načrtov ali enakovrednih dokumentov kot spremnih dokumentov, ki dokazujejo, da je bila zagotovljena podpora uporabljena za predvideni namen, do konca programskega obdobja ne bi smela biti več potrebna. Razširiti bi bilo treba tudi možnosti za podporo za obratni kapital prek finančnih instrumentov v okviru EKSRP.

(10)Da bi se državam članicam zagotovilo, da lahko v celoti izkoristijo podporo iz skladov ali ESPR, bi bilo treba zagotoviti dodatno prožnost za izračun končnega plačila ob koncu programskega obdobja.

(11)Za olajšanje prenosov, odobrenih s to uredbo, se pogoj iz člena 30(1)(f) finančne uredbe v zvezi z uporabo odobritev za isti cilj ne uporablja za prenose, predlagane v skladu s to uredbo.

(12)Da bi se zagotovila skladnost med pristopom na podlagi začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu zaradi izbruha COVID-19 in pomočjo de minimis na eni strani ter pogoji za zagotavljanje podpore podjetjem v težavah v okviru ESRR na drugi strani, je treba Uredbo (EU) št. 1301/2013 spremeniti, da se omogoči dodeljevanje podpore takim podjetjem v teh posebnih okoliščinah.

(13)Ker cilja te uredbe, tj. odziva na učinek javnozdravstvene krize z uvedbo ukrepov za prožnost pri dodeljevanju podpore iz strukturnih in investicijskih skladov, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)Uredbo (EU) št. 1303/2013 in Uredbo (EU) št. 1301/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)Zaradi resnosti razmer v povezavi z izbruhom COVID-19 je primerno, da začne ta uredba veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(16)Zaradi izbruha COVID-19 in nujnosti reševanja s tem povezane javnozdravstvene krize je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 1303/2013

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(1)v naslovu II drugega dela se doda naslednje novo poglavje:

„POGLAVJE V

Izredni ukrepi za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

Člen [25a]
Izredni ukrepi za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

1.Z odstopanjem od člena 60(1) ter prvega in četrtega pododstavka člena 120(3) se lahko na zahtevo države članice uporabi 100‑odstotna stopnja sofinanciranja za izdatke, prijavljene v zahtevkih za plačilo v obračunskem letu, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, za eno ali več prednostnih osi v programu, ki ga podpirajo ESRR, ESS ali Kohezijski sklad.

Zahtevki za spremembo stopnje sofinanciranja se vložijo v skladu s postopkom za spremembo programov iz člena 30, priložijo pa se jim tudi revidirani programi. 100‑odstotna stopnja sofinanciranja se uporablja le, če Komisija odobri ustrezno spremembo programa najpozneje pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo v skladu s členom 135(2) uredbe o skupnih določbah.

Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021, države članice posredujejo preglednico iz člena 96(2)(d)(ii) in potrdijo stopnjo sofinanciranja, ki se je v obračunskem letu, ki se je končalo 30. junija 2020, uporabljala za zadevne prednostne naloge, in sicer z začasnim povečanjem na 100 %.

2.V odgovor na izbruh COVID-19 se lahko sredstva, ki so na voljo za načrtovanje programov za leto 2020 za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, na zahtevo držav članic prenesejo med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom ne glede na odstotke iz točk (a) do (d) člena 92(1).

Za namen teh prenosov se zahteve iz člena 92(4) ne uporabljajo.

Prenosi sredstev ne vplivajo na vire, ki so dodeljeni pobudi za zaposlovanje mladih v skladu s členom 92(5) in pomoči za najbolj ogrožene v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ v skladu s členom 92(7).

Sredstva, ki se v skladu s tem odstavkom prenesejo med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom, se izvršujejo v skladu s pravili sklada, v katerega se sredstva prerazporedijo.

3.Z odstopanjem od člena 93(1) in poleg možnosti iz člena 93(2) se lahko sredstva, ki so na voljo za načrtovanje programov za leto 2020, na zahtevo držav članic prenesejo med kategorijami regij v odziv na izbruh COVID-19.

4.Zahtevki za prenose sredstev iz odstavkov 2 in 3 se vložijo v skladu s postopkom za spremembo programov iz člena 30 ter so ustrezno utemeljeni, priloženi pa so jim tudi spremenjeni programi, v katerih so opredeljeni preneseni zneski po skladih in kategorijah regij, če je to primerno.

5.Z odstopanjem od člena 18 in uredb za posamezne sklade se za finančna sredstva, določena v predloženih zahtevkih za spremembe programov, in prenose, sporočene v skladu s členom 30(5), na [datum začetka veljavnosti te uredbe] ali po tem datumu, ne uporabljajo zahteve glede tematske osredotočenosti iz te uredbe ali uredb za posamezne sklade.

6.Z odstopanjem od člena 16 se od [datum začetka veljavnosti te uredbe] sporazumi o partnerstvu ne spreminjajo, spremembe programov pa ne pomenijo sprememb sporazumov o partnerstvu.

Z odstopanjem od členov 26(1), 27(1), 30(1) in 30(2) se od [datum začetka veljavnosti te uredbe] ne preverja skladnost programov in njihovega izvajanja s sporazumom o partnerstvu.

7.Za operacije, ki spodbujajo zmogljivosti za odzivanje na krizne razmere v okviru izbruha COVID-19 iz drugega pododstavka člena 65(10), se člen 65(6) ne uporablja.

Z odstopanjem od člena 125(3)(b) se lahko take operacije izberejo za podporo iz ESRR ali ESS pred odobritvijo spremenjenega programa.

8.Kadar se izbruh COVID-19 navaja kot višja sila, se za namene člena 87(1)(b) informacije o zneskih, za katere ni bilo mogoče vložiti zahtevka za plačilo, zagotovijo na skupni ravni po prednostnih nalogah za operacije s skupnimi upravičenimi stroški, nižjimi od 1 000 000 EUR.

9.Letno poročilo o izvajanju programa iz člena 50(1) za leto 2019 se za vse evropske strukturne in investicijske sklade predloži do 30. septembra 2020, z odstopanjem od rokov, določenih v uredbah za posamezne sklade. Predložitev zbirnega poročila, ki ga je leta 2020 pripravila Komisija v skladu s členom 53(1), se lahko v skladu s tem preloži na pozneje.

10.Z odstopanjem od člena 37(2)(g) se ne zahteva pregled ali posodobitev predhodnih ocen, če so spremembe finančnih instrumentov nujne za zagotovitev učinkovitega odziva na izbruh COVID-19.

11.Kadar finančni instrumenti zagotavljajo podporo MSP v obliki obratnega kapitala v skladu z drugim pododstavkom člena 37(4) [vstavljeno s spremembo CRII], se kot spremni dokumenti ne zahtevajo novi ali posodobljeni poslovni načrti ali enakovredni dokumenti in dokazi, s katerimi bi se preverjalo, ali je bila podpora, zagotovljena prek finančnih instrumentov, uporabljena za predvideni namen.

Z odstopanjem od Uredbe (EU) št. 1305/2013 se lahko taka podpora zagotovi tudi iz EKSRP v okviru ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki so relevantni za izvajanje finančnih instrumentov. Taki upravičeni izdatki ne presegajo 200 000 EUR.

12.Za namene drugega pododstavka člena 127(1) je izbruh COVID-19 ustrezno utemeljen razlog, na katerega se lahko na podlagi strokovne presoje sklicujejo revizijski organi pri uporabi nestatistične metode vzorčenja za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2019 in konča 30. junija 2020.

13.Za namene uporabe člena 30(1)(f) finančne uredbe se za prenose iz odstavkov 2 in 3 ne uporablja pogoj glede uporabe odobritev za isti cilj.“;

(2)v členu 130 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Z odstopanjem od odstavka 2 prispevek iz skladov ali ESPR prek končnih plačil za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij v končnem obračunskem letu ne presega za več kot 10 % prispevka iz skladov ali ESPR za vsako prednostno nalogo za sklad in kategorijo regij, kot je določen v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.

Prispevek iz skladov ali ESPR prek končnih plačil v končnem obračunskem letu ne presega upravičenih prijavljenih javnih izdatkov in prispevka iz vsakega sklada in kategorije regij za vsak operativni program, kot je določen v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.“

Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) št. 1301/2013

Točka (d) člena 3(3) Uredbe (EU) št. 1301/2013 se nadomesti z naslednjim:

„podjetij v težavah, kot je določeno v pravilih Unije o državnih pomočeh; podjetja, ki prejemajo podporo v skladu z začasnim okvirom za ukrepe državne pomoči 3 ali uredbami Komisije (EU) št. 1407/2013 4 , (EU) št. 1408/2013 5 in (EU) št. 717/2014 6 , se za namene te točke ne obravnavajo kot podjetja v težavah;“;

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 1301/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prilagodljivosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 7

4 Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

13 Regionalna in mestna politika

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 8 .

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Ni relevantno.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št.

Ni relevantno.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Ni relevantno.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Ni relevantno.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Ni relevantno.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Ni relevantno.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Ni relevantno.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ni relevantno.

1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Ni relevantno.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–⌧ trajanje predloga/pobude od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2021

–⌧ finančne posledice med letoma 2020 in 2025

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 9

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

⌧ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ni relevantno.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Ni relevantno.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Ni relevantno.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol

Ni relevantno.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Ni relevantno.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Ni relevantno.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
[poimenovanje………………...……………]

dif./nedif. 10

držav Efte 11

držav kandidatk 12

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1b Pametna in vključujoča rast:

Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad

4 Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

13 Regionalna in mestna politika

dif.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
[poimenovanje………………...……………]

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

[XX YY YY YY]

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Predlagana sprememba ne pomeni nobene spremembe letnih zgornjih mej prevzemanja obveznosti in plačil v večletnem finančnem okviru, kar je v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1311/2013.

Skupna letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad ostaja nespremenjena.

V skladu s predlogom se bodo odobritve plačil za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, izplačevala v začetku obdobja, kot je ocenjeno v nadaljevanju.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek
večletnega finančnega okvira

Številka

Pametna in vključujoča rast

GD: EMPL, REGIO

2020

2021

2022

2023

2024

2025

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

1b: Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad

obveznosti

(1)

0,000

	plačila	(2)		8 500,000	6 100,000	0,000	–7 300,000	–7 300,000	0,000	0,000
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 13
Ni relevantno.			(3)
Odobritve za GD EMPL in REGIO SKUPAJ	obveznosti		= 1 + 1a + 3	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila		= 2 + 2a + 3	8 500,000	6 100,000	0,000	–7 300,000	–7 300,000	0,000	0,000

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila	(5)	8 500,000	6 100,000	0,000	–7 300,000	–7 300,000	0,000	0,000
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz PODRAZDELKA 1b večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	= 4 + 6	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
	plačila	= 5 + 6	8 500,000	6 100,000	0,000	–7 300,000	–7 300,000	0,000	0,000

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	obveznosti	= 4 + 6
	plačila	= 5 + 6

Razdelek
večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
GD <…….>
• Človeški viri
• Drugi upravni odhodki
GD <…….> SKUPAJ	odobritve

Odobritve iz RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N 14	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti
	plačila

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebne obstoječe odobritve za poslovanje (brez sprememb):

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 15

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 16 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

STROŠKI SKUPAJ

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–⌧ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 17

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 18 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–⌧ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa:: EPDČ) 19
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy 20	– na sedežu
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 21
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….