Bruselj, 13.3.2020

COM(2020) 114 final

2020/0044(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

EU vse od prvih primerov okužbe z boleznijo COVID-19 neumorno podpira države članice ter njihove državljane in državljanke pri reševanju nastale krize.

Komisija je aktivirala mehanizem za krizno usklajevanje ARGUS in odbor za krizno usklajevanje se redno sestaja, da oblikuje sinergije delovanja vseh ustreznih oddelkov in služb Komisije ter agencij EU. Komisija je ustanovila tudi skupino za usklajevanje odzivanja na politični ravni, ki jo sestavlja pet komisarjev in komisark, pristojnih za področja politike, ki jih ta kriza najbolj zadeva.

Komisija bo po videokonferenci voditeljev in voditeljic EU o odzivu na izbruh COVID-19, ki je potekala 10. marca 2020, na vseh področjih še okrepila svoj odziv na izbruh koronavirusa oziroma COVID-19 in usklajevala ukrepe držav članic. Kriza, s katero se soočamo zaradi koronavirusa, ima zelo obsežno človeško razsežnost in potencialno velik gospodarski učinek. Zato je bistveno, da EU in njene države članice ukrepajo odločno in kolektivno, da omejijo širjenje virusa, pomagajo obolelim in ublažijo gospodarske posledice.

V okviru tega skupnega usklajenega odziva ima lahko Solidarnostni sklad Evropske unije pomembno vlogo pri izkazovanju solidarnosti EU do držav članic pri obvladovanju izrednih razmer.

Z instrumentom, ki je trenutno na voljo, se na ravni EU ni mogoče ustrezno odzvati na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.

Cilj te uredbe je torej razširiti področje Solidarnostnega sklada EU, da bo zajemal izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, in opredeliti posebne dejavnosti, upravičene do financiranja.

Solidarnostni sklad Evropske unije je bil ustanovljen leta 2002 v podporo državam članicam EU in državam pristopnicam v primeru večjih nesreč zaradi naravnih dogodkov, kot so poplave, nevihte, potresi, vulkanski izbruhi, gozdni požari ali suša. Sklad se lahko uporabi na podlagi vloge zadevne države, če ima dogodek razsežnost, ki upravičuje posredovanje na evropski ravni. Njegovo delovanje je konkreten izraz resnične solidarnosti EU, pri čemer se države članice dogovorijo, da se bodo medsebojno podprle z zagotovitvijo dodatnih finančnih sredstev prek proračuna EU. Vendar je sedanji Solidarnostni sklad EU strogo omejen na naravne nesreče, ki povzročajo fizično škodo, kot so poplave, nevihte, potresi in podobno. Upravičenim državam lahko dodeli finančno pomoč v višini do 500 milijonov EUR na leto v cenah iz leta 2011.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Cilj tega predloga je spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 2012/2002), da se njeno področje uporabe razširi na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.

Glavne značilnosti in vsebinske razlike:

Geografsko področje uporabe ostaja nespremenjeno: omejeno je na države članice in države, ki se pogajajo o pristopu k EU. Vendar se tematsko področje uporabe razširi, da bi zajemalo krizne razmere večjih razsežnosti, ki so posledica nevarnosti za javno zdravje.

Z revizijo uredbe o Solidarnostnem skladu EU leta 2014 so bila uvedena predplačila, ki so se začela izplačevati leta 2015. Glavna utemeljitev za njihovo uvedbo je bila, da je postopek, ki je potreben za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU in izplačilo celotne pomoči, predolg (običajno do enega leta) in da resne krizne razmere terjajo hitrejši odziv. Veljalo je tudi, da so velike zamude pri zagotavljanju pomoči slabile ugled EU.

Raven predplačil je bila določena na 10 % pričakovanega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU, z omejitvijo na največ 30 milijonov EUR. Izkazalo se je, da ta raven ni zadovoljiva. V primeru manjših nesreč, pri katerih prispevek iz Solidarnostnega sklada EU znaša nekaj milijonov EUR, predplačilo ne presega dosti več kot okrog nekaj sto tisoč evrov, kar ne more znatno vplivati na razmere. V primeru zelo velikih nesreč, kakršen je bil potres v italijanski deželi Abruci, ki je povzročil za 22 milijard EUR škode in za katerega je prispevek iz Solidarnostnega sklada EU znašal 1,2 milijarde EUR, je predplačilo v višini največ 30 milijonov EUR povsem neustrezno. V obeh primerih je predplačilo nesorazmerno glede na njegove učinke na terenu. Nedavna naknadna ocena Solidarnostnega sklada EU (2002–2017) potrjuje to analizo.

Komisija zato predlaga zvišanje ravni predplačil za posamezne nesreče vseh kategorij na 25 % pričakovanega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU, z omejitvijo na največ 100 milijonov EUR.

Komisija predlaga tudi povečanje skupne ravni odobritev za predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v okviru letnega proračuna s 50 milijonov EUR na 100 milijonov EUR.

Črpanje sredstev iz sklada, kot je predvideno po sedanjem postopku, bi bilo možno samo na zahtevo upravičene države. Potem ko Komisija oceni znesek finančne pomoči, ki jo je treba dodeliti, in ga predlaga proračunskemu organu, slednji sprejme ustrezno dopolnitev proračuna. Komisija bo nato sprejela izvedbeni sklep, na podlagi katerega se bo izplačal prispevek iz Solidarnostnega sklada EU.

Upravičeni ukrepi ostanejo omejeni na nujno ukrepanje v primeru splošne nevarnosti. Razširijo se tako, da vključujejo tudi pomoč prebivalstvu v primeru kriz na področju zdravja, vključno z zdravstvenimi krizami, in ukrepe za obvladovanje nadaljnjega širjenja nalezljive bolezni.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je del ukrepov za odziv na sedanjo pandemijo COVID-19. Temelji na obstoječem instrumentu politike. Z razširitvijo področja uporabe sedanjega Solidarnostnega sklada EU se zapolnjuje vrzel v veljavni zakonodaji in omogoča celovito ukrepanje Unije v odziv na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju. Skladnost z drugimi politikami Unije, zlasti s kohezijsko politiko, je zagotovljena z vrsto zakonodajnih določb, ki med drugim izključujejo dvojno financiranje ter zahtevajo spoštovanje pravil o javnih naročilih in načela dobrega finančnega poslovodenja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Ker gre za spremembo obstoječe uredbe, predlog sledi določbam, ki so pravna podlaga za Uredbo (ES) št. 2012/2002, tj. členu 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in členu 212 PDEU, kar zadeva države, ki se trenutno pogajajo o pristopu k EU.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Namen predloga je razširiti področje uporabe Solidarnostnega sklada EU, da bi pokazali evropsko solidarnost z državami članicami, tako da bi zagotovili pomoč iz sklada za pomoč prizadetemu prebivalstvu, prispevali k hitri ponovni vzpostavitvi normalnih življenjskih razmer v prizadetih regijah in omejili širjenje nalezljivih bolezni.

Solidarnostni sklad EU temelji na načelu subsidiarnosti. To pomeni, da bi morala EU posredovati le v primerih, ko velja, da se država članica ni več sposobna sama spopadati s krizo in potrebuje pomoč. Zakonodajalec je menil, da je v primeru naravnih nesreč tak položaj prisoten, ko skupna neposredna škoda preseže določen prag. Nadaljnja ekonomska škoda ni vključena, saj se šteje, da je preveč zapletena, da bi jo bilo mogoče hitro, zanesljivo in primerljivo določiti. Prag za naravne nesreče je bil zato določen pri neposredni škodi, ocenjeni na več kot 0,6 % bruto nacionalnega dohodka (BND) ali več kot 3 milijarde EUR (v cenah iz leta 2011), pri čemer se uporablja nižji znesek. To dvojno merilo je bilo izbrano, ker enoten fiksni znesek ne bi odražal velikih razlik v gospodarski moči (in s tem povezanih zmogljivostih za odziv) držav članic ter bi povzročil velike krivice in neenako obravnavanje držav članic. Enoten odstotek bi privedel do izjemno nizkih zneskov za manjše države članice ali nedosegljivih visokih pragov za države z največjimi gospodarstvi.

V primeru izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju je težko oceniti neposredno škodo. Enak pristop kot pri naravnih nesrečah torej ni mogoč. Namesto tega Komisija predlaga, da se kot merilo upošteva finančno breme za proračune držav članic za zadovoljitev dodatnih potreb. To v veliki meri ustreza javnemu deležu neposredne škode, upravičene do financiranja (kot so stroški ponovne usposobitve javne infrastrukture, pomoči prebivalstvu, storitev reševanja itd.) v primeru naravnih nesreč. Ta upravičeni javni delež skupne škode se močno razlikuje glede na nesrečo in prizadeto državo. V povprečju znaša približno 50 % skupne škode.

Komisija zato predlaga ohranitev načel, na katerih temelji dostop do Solidarnostnega sklada EU. Zato se kot prag za dodelitev finančne pomoči minimalna raven javnih izdatkov v zvezi z javnofinančnim bremenom upravičene države zaradi odzivnih ukrepov za izredne razmere določi na 0,3 % BND oziroma 1,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2011 (upošteva se nižji znesek), kar pomeni, da je prag za polovico nižji kot v primeru naravnih nesreč.

·Načelo sorazmernosti

Predlog upošteva načelo sorazmernosti. Ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, ki so že določeni v sedanjem instrumentu.

·Izbira instrumentov

Predlaga se sprememba obstoječe Uredbe (ES) št. 2012/2002, da se uporabijo uveljavljeni postopki in prakse za pripravo in oceno vlog za pomoč ter za izvajanje pomoči in poročanje o njej.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

V naknadni oceni za obdobje 2002–2017 je bilo ugotovljeno, da je sklad dragocen instrument v naboru orodij EU za posredovanje v primeru nesreč, ki prispeva dodano vrednost EU pri odzivanju po nesrečah v državah članicah in državah pristopnicah. V oceni je bilo pozvano tudi k nadaljnjemu razmisleku o ukrepih politike, s katerimi bi se povečal potencial sklada za posredovanje.

·Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zaradi nujne čim prejšnje priprave predloga, da bi ga sozakonodajalca lahko pravočasno sprejela, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo mogoče izvesti.

·• Ocena učinka

Zaradi nujne čim prejšnje priprave predloga ni bila opravljena nobena ocena učinka.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog je v skladu z obstoječim Solidarnostnim skladom, saj zagotavlja finančno pomoč za takojšnjo pomoč na podlagi vloge države članice ali države kandidatke.

Komisija zato predlaga zvišanje ravni predplačil za posamezne nesreče vseh kategorij na 25 % pričakovanega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU, z omejitvijo na največ 100 milijonov EUR.

Komisija predlaga tudi povečanje skupne ravni odobritev za predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v okviru letnega proračuna s 50 milijonov EUR na 100 milijonov EUR. Da se zagotovi pravočasna razpoložljivost sredstev, kadar je to potrebno, bo Komisija predlagala vključitev dodatnih odobritev v proračun za leto 2020 v vrednosti največ 50 milijonov EUR.

Finančna sredstva, predvidena za sklad, z letnim zneskom 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) prav tako sledijo obstoječemu Solidarnostnemu skladu. V vsakem primeru se znesek pomoči, ki se šteje za potrebnega, mobilizira s spremembo proračuna. Tako kot sedaj bo morala biti prvega oktobra vsako leto še vedno na voljo najmanj ena četrtina tega letnega zneska, da bi se lahko krile potrebe, ki bi nastale do konca leta.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Potrebna sta največja možna preglednost in ustrezno spremljanje uporabe finančnih sredstev EU. Obveznosti poročanja za države članice in Komisijo se bodo uporabljale, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2012/2002.

2020/0044 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 2 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 3 . Sklad je bil ustanovljen za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam po večjih nesrečah kot konkreten izraz evropske solidarnosti v času stiske.

(2)V primeru izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju bi morala Unija pokazati solidarnost z državami članicami in zadevnimi prebivalci, tako da s finančno pomočjo pomaga prizadetemu prebivalstvu, prispeva k hitri ponovni vzpostavitvi normalnih življenjskih razmer v prizadetih regijah in omeji širjenje nalezljivih bolezni.

(3)Unija bi morala v primeru izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju pokazati tudi solidarnost z državami, ki se pogajajo o pristopu k Evropski uniji.

(4)Zaradi izrednih razmer v javnem zdravju se lahko razvijejo krize večjih razsežnosti, zlasti v primeru uradno razglašene pandemije virusa. Sklad omogoča Uniji, da pomaga mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih razmerah za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture, da se tako omogoči ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v prizadetih regijah. Vendar je ta sklad trenutno omejen na naravne nesreče, ki povzročajo fizično škodo, in ne vključuje večjih nesreč zaradi biološke nevarnosti. Treba bi bilo predvideti možnost, da Unija posreduje v primeru izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju.

(5)Cilj ukrepa, ki ga je treba sprejeti, je dopolniti prizadevanja zadevnih držav v takih primerih, v katerih so posledice krizne situacije tako hude, da jih te države ne morejo reševati le z lastnimi sredstvi. Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko torej zaradi obsega ukrepa bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(6)V skladu z načelom subsidiarnosti je treba ukrepe iz te uredbe omejiti na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju. Te bi bilo treba opredeliti glede na javne izdatke, potrebne za njihovo obvladovanje.

(7)Pomoč Unije mora dopolnjevati napore zadevnih držav in biti uporabljena za kritje dela javnih izdatkov, namenjenih za obravnavanje najnujnejših ukrepov, ki so posledica izrednih razmer.

(8)V skladu z načelom subsidiarnosti bi se morala pomoč Unije dodeljevati le na zahtevo prizadete države. Komisija bi morala zagotoviti pravično obravnavanje vlog, ki jih predložijo države.

(9)Komisija bi morala imeti možnost sprejeti hitre odločitve za dodelitev posebnih finančnih sredstev in njihovo čim hitrejšo uporabo. Obstoječe določbe o predplačilih bi bilo zato treba okrepiti s povečanjem njihovih zneskov.

(10)Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(11)Uredbo (ES) št. 2012/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2012/2002 se spremeni:

1.člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.Na zahtevo države članice ali države, ki se z Unijo pogaja o pristopu (v nadaljnjem besedilu: upravičena država), je pomoč iz sklada mogoče uporabiti ob pojavu resnih vplivov na pogoje za življenje, zdravje ljudi, naravno okolje ali gospodarstvo v eni ali več regijah te upravičene države kot posledica večje ali regionalne naravne nesreče, ki se je zgodila na ozemlju te iste upravičene države, ali izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju na ozemlju upravičene države.

Neposredna škoda, ki je neposredna posledica naravne nesreče, šteje kot del škode zaradi navedene naravne nesreče.

2.V tej uredbi „večja naravna nesreča“ pomeni katero koli naravno nesrečo, ki v upravičeni državi povzroči neposredno škodo, ocenjeno na več kot 3 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2011 ali več kot 0,6 % njenega BND.

3.V tej uredbi „izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju“ pomenijo katero koli življenjsko nevarnost ali drugačno resno nevarnost za zdravje biološkega izvora v upravičeni državi, ki resno ogroža zdravje ljudi in zahteva odločno ukrepanje za zaustavitev nadaljnjega širjenja, kar povzroči javnofinančno breme za upravičeno državo zaradi ukrepov za odzivanje na izredne razmere, ki po ocenah presega 1 500 000 000 EUR v cenah iz leta 2011 ali več kot 0,3 % njenega BND.

4.V tej uredbi „regionalna naravna nesreča“ pomeni katero koli naravno nesrečo, ki v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar je zadevna regija, v kateri se je zgodila naravna nesreča, ena od najbolj oddaljenih regij v smislu člena 349 Pogodbe o Evropski uniji, pomeni „regionalna naravna nesreča“ katero koli naravno nesrečo, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1 % BDP te regije. Kadar naravna nesreča zadeva več regij na ravni 2 NUTS, se prag uporabi za povprečje BDP teh regij, določeno glede na delež skupne škode v vsaki regiji.

5.Pomoč iz sklada se lahko uporabi tudi za katero koli naravno nesrečo v upravičeni državi, ki je tudi večja naravna nesreča v sosednji upravičeni državi.

6.Za namene tega člena se uporabljajo usklajeni statistični podatki, ki jih zagotavlja Eurostat.“;

2.v členu 3 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.Pomoč se zagotovi v obliki finančnega prispevka iz sklada. Za vsako upravičeno nesrečo se dodeli enkratni finančni prispevek upravičeni državi.

2.Cilj sklada je dopolnjevati prizadevanja zadevnih držav in kriti del njihovih javnofinančnih odhodkov, da se upravičeni državi pomaga pri izvedbi, odvisno od vrste upravičene nesreče, naslednjih bistvenih nujnih operacij in operacij za okrevanje:

(a)ponovna usposobitev infrastrukture in naprav na področju energetike, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;

(b)zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb za zadovoljitev potreb prizadetega prebivalstva;

(c)zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepov za varstvo kulturne dediščine;

(d)ureditev prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli, po potrebi v skladu z ekosistemskimi pristopi, ter takojšnjo obnovo prizadetih naravnih predelov, da bi preprečili takojšnje učinke zaradi erozije tal;

(e)ukrepi za hitro zagotavljanje pomoči, tudi medicinske, prebivalstvu, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, in za zaščito prebivalstva pred tveganjem izpostavljenosti, vključno s preprečevanjem, spremljanjem ali nadzorom širjenja bolezni, odpravljanjem hudih tveganj za javno zdravje in blažitvijo njihovega vpliva na javno zdravje.

V točki (a) „ponovna usposobitev“ pomeni obnovitev infrastrukture in naprav v stanje pred naravno nesrečo. Kadar zakonsko ni mogoče ali ekonomsko ni upravičeno vzpostaviti enakega stanja kot pred naravno nesrečo ali kadar država prejemnica sklene preseliti ali izboljšati funkcionalnost poškodovane infrastrukture ali naprave, da bi jo bolje zaščitila pred prihodnjimi naravnimi nesrečami, se lahko prispevki iz sklada namenijo za stroške obnove le do predvidenih stroškov vzpostavitve prvotnega stanja.

Stroške, ki so višji od stroškov iz drugega pododstavka, krije država prejemnica sama ali s prispevki iz drugih skladov Unije, kadar je to mogoče.

V točki (b) „začasna nastanitev“ pomeni nastanitev, ki traja toliko časa, da se prizadeto prebivalstvo lahko vrne na svoje prvotne domove po popravilu ali obnovi.“;

3.v členu 4a se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.Znesek predplačila ne presega 25 % zneska pričakovanega finančnega prispevka in ni v nobenem primeru višji od 100 000 000 EUR. Ko se določi dokončni znesek finančnega prispevka, Komisija pred izplačilom razlike finančnega prispevka upošteva vsoto predplačila. Komisija izterja neupravičeno izplačana predplačila.“;

4.v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.Država prejemnica najpozneje v šestih mesecih po izteku osemnajstmesečnega roka iz odstavka 1 predloži poročilo o izvajanju finančnega prispevka iz sklada z izjavo, ki utemeljuje odhodke, v kateri navede vse druge vire financiranja, ki ga je prejela za zadevne operacije, vključno s plačili zavarovalnine in povračili škode s strani tretjih oseb.

Poročilo o izvajanju glede na naravo upravičene nesreče podrobno navaja:

(a)preventivne ukrepe, ki jih je država prejemnica sprejela ali predlagala, da bi omejila prihodnjo škodo in v čim večjem obsegu preprečila ponovitev podobnih naravnih nesreč ali izrednih razmer v javnem zdravju, vključno z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za ta namen;

(b)stanje pri izvajanju ustrezne zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč;

(c)izkušnje, pridobljene na podlagi nesreče, in sprejete ali predlagane ukrepe za zagotavljanje varstva okolja ter pripravljenosti na podnebne spremembe, naravne nesreče in izredne razmere v javnem zdravju, ter

(d)vse druge ustrezne informacije o sprejetih preventivnih ukrepih in ukrepih za blažitev, povezanih z naravo naravne nesreče ali izrednih razmer v javnem zdravju.

Poročilu o izvajanju je v skladu s členom 59(5) in členom 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi, ki potrjuje, da izjava, ki utemeljuje odhodke, prikazuje verodostojno in pošteno sliko, ter da je finančni prispevek iz sklada zakonit in pravilen.

Komisija ob koncu tega postopka iz prvega pododstavka ustavi pomoč iz sklada.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.    Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju

1.2.    Zadevna področja 

13. Regionalna politika; 13 06 01. Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo

1.3.    Utemeljitev predloga/pobude

1.3.1.    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.3.2.    Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Namen ustanovitve Solidarnostnega sklada EU je bil izkazati solidarnost do držav članic, ki jih je prizadela huda kriza zaradi velike naravne nesreče, ki naj bi presegla zmogljivost proračunskega odziva držav članic. Ta predlog razširja isto logiko na finančno breme, ki je posledica izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju.

1.3.3.    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Solidarnostni sklad EU se je izkazal za zelo učinkovit instrument za zagotavljanje pomoči državam članicam po naravnih nesrečah, kot je razvidno tudi iz obsežne ocene sklada 4 .

1.3.4.    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Ta uredba ostaja v okviru sredstev, ki so v večletnem finančnem okviru dodeljena za Solidarnostni sklad EU, in je zato združljiva z večletnim finančnim okvirom.

1.3.5.    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

S to uredbo se ne bodo povišala najvišja dodeljena sredstva za Solidarnostni sklad EU. Prispevek Unije za posredovanje se bo financiral iz splošnega proračuna Unije.

1.4.    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

Časovno neomejen predlog.

Upošteva se zgornja meja najvišje dodelitve sredstev iz Solidarnostnega sklada EU za leto 2020 v skupni višini (597,546 milijona EUR in 552,978 EUR, prenesenih iz leta 2019).

1.5.    Načrtovani načini upravljanja 5  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

subjektom javnega prava,

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

ni relevantno

2.    UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002 (za naravne nesreče).

2.2.    Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.    Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002.

2.2.2.    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002.

2.2.3.    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002.

2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Enako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002.

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

– Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif. 6  

držav Efte 7

držav kandidatk 8

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

Razdelek 9: posebni instrumenti

13 06 01 – Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo

dif.

NE

NE

NE

NE

3.2.    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

   Ta uredba nima finančnih posledic.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, ki ostanejo v okviru najvišjih dodeljenih sredstev za Solidarnostni sklad Evropske unije v večletnem finančnem okviru.

EUR



Razdelek
večletnega finančnega okvira

9

Posebni instrumenti

2019

2020

2021

2022

2023

nadaljnja leta

SKUPAJ

Odobritve za poslovanje

13 06 01 – Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo

obveznosti

(1a)

plačila

(2a)

Odobritve SKUPAJ

obveznosti

= 1a + 1b + 3

plačila

= 2a + 2b

+ 3





Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

plačila

(5)

• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz RAZDELKA 9
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

= 4 + 6

plačila

= 5 + 6

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:



Razdelek
večletnega finančnega okvira

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

GD <…….>

• Človeški viri

• Drugi upravni odhodki

GD <…….> SKUPAJ

odobritve

Odobritve iz RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 9

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

plačila

3.2.2.    Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

Leto
2020

Leto

Leto

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta 10

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 11

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3.    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

   Za predlog niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 12

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

HEADING 5
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi upravni odhodki

Seštevek za
RAZDELEK 5

večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 13
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

3.2.3.1.    Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto
N

Leto
N+1

Leto N+2

Leto N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

XX 01 01 02 (delegacije)

XX 01 05 01/11/21 (posredne raziskave)

10 01 05 01/11 (neposredne raziskave)

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 14  

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

XX 01 04 yy  15

– na sedežu

– na delegacijah

XX 01 05 02/12/22 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

10 01 05 02/12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Zunanji sodelavci

3.2.4.    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

   se lahko v celoti financira znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

     zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

   zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

X ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v EUR




3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

X    Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice X    

v EUR



Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

ni relevantno

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    UL C , , str. .
(2)    UL C , , str. .
(3)    UL L 311, 14.11.2002, str. 3.
(4)    SWD(2019) 187.
(5)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx
(6)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(7)    EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(8)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
(9)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
(10)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
(11)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.
(12)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
(13)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(14)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(15)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).