OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru 1 je bila uvedena nova strategija za rast v EU, katere cilj je EU preoblikovati v pravično in uspešno družbo, izboljšati kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij, s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Evropski zeleni dogovor potrjuje namero Komisije, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.

Boj proti podnebnim spremembam je pereč izziv. Ozračje se segreva in to že zdaj vpliva na državljane. Evropski državljani doživljajo podnebne spremembe kot resen problem in si želijo odločnejšega ukrepanja 2 . Podnebne spremembe poleg naših zdravstvenih in prehranskih sistemov vse bolj vplivajo na ekosisteme in biotsko raznovrstnost našega planeta. Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov potrjuje, da se učinki podnebnih sprememb hitro povečujejo s povprečno globalno temperaturo, in navaja, da bi že pri 2 °C lahko občutili dramatične posledice zaradi podnebnih sprememb. Ocenjuje, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C ničelno stopnjo neto emisij CO2 na svetovni ravni doseči okrog leta 2050, nevtralnost za vse druge toplogredne pline pa nekoliko pozneje v tem stoletju. Ta pereč izziv od EU zahteva, da okrepi svoje dejavnosti in tako prevzame vodilni položaj pri uresničevanju podnebne nevtralnosti do leta 2050, pri čemer mora zajeti vse gospodarske sektorje in do leta 2050 poleg preostalih emisij CO2 nadomestiti druge preostale emisije toplogrednih plinov, kot je določeno v sporočilu „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ 3 ter potrjeno v sporočilu „Evropski zeleni dogovor“.

Tako Evropski parlament kot Evropski svet sta podprla dolgoročni cilj EU glede podnebne nevtralnosti.

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah 4 podprl cilj EU glede doseganja ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. V resolucijah z dne 28. novembra 2019 je poudaril, da si mora Unija s svojega vodilnega položaja in skupaj z drugimi pomembnimi svetovnimi gospodarstvi prizadevati, da bo čim prej in najpozneje do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov 5 , ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere 6 . Evropski parlament je tudi pozval Komisijo, naj v celoti oceni podnebni in okoljski vpliv vseh ustreznih zakonodajnih in proračunskih predlogov ter zagotovi, da bodo v celoti usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na raven pod 1,5 °C in ne bodo prispevali k upadu biotske raznovrstnosti, ter pripravi daljnosežno reformo kmetijske, trgovinske, prometne in energetske politike ter politike infrastrukturnih naložb. Evropski parlament je v resoluciji z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru pozval k potrebnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in naj bo to evropska zgodba o uspehu 7 .

Evropski svet je v svoji strateški agendi za obdobje 2019–2024 8 izgradnjo podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope določil za eno od glavnih štirih prednostnih nalog. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 ob upoštevanju najnovejših razpoložljivih znanstvenih dognanj in potrebe po okrepitvi podnebnih ukrepov na svetovni ravni podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma 9 . Evropski svet je priznal, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir in da bodo za prehod potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Evropski svet je tudi sklenil, da morajo biti zadevna zakonodaja in politike EU v celoti usklajene s ciljem podnebne nevtralnosti, h kateremu morajo tudi prispevati, hkrati pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje, ter je Komisijo pozval, naj preuči, ali je treba prilagoditi obstoječa pravila.

EU je vzpostavila celovit okvir politik za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Začela je tudi že modernizacijo in preoblikovanje gospodarstva, katerih cilj je podnebna nevtralnost. Med letoma 1990 in 2018 je zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 23 % 10 , medtem ko se je gospodarstvo povečalo za 61%. Sprejeti je treba dodatne ukrepe in k temu bodo morali prispevati vsi sektorji, saj se bodo po pričakovanjih sedanje politike do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšale le za 60 %. Zato bo treba v smeri podnebne nevtralnosti storiti veliko več.

V tem okviru je namen tega predloga vzpostaviti okvir za doseganje podnebne nevtralnosti EU. Njegov cilj je s potekom doseganja podnebne nevtralnosti zagotoviti usmeritev ter povečati gotovost in zaupanje podjetij, delavcev, vlagateljev in potrošnikov v zavezanost EU, kakor tudi preglednost in odgovornost, pri tem pa ohranjati blaginjo in nova delovna mesta. V ta namen se s predlogom želi v zakonodaji določiti cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 v skladu z znanstvenimi dognanji, ki sta jih poročala IPCC in Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ter prispevati k izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, vključno z njegovim dolgoročnim ciljem o omejitvi dviga temperature na svetovni ravni na precej pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in o prizadevanjih, da se dvig temperature zadrži pod 1,5°C. Hkrati pa je njegov namen prispevati k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Predlog zagotavlja tudi pogoje za določitev krivulje, ki bo Unijo vodila do podnebne nevtralnosti do leta 2050, redno ocenjevanje napredka v smeri podnebne nevtralnosti in raven ambicioznosti opredeljene krivulje ter mehanizme v primeru nezadostnega napredka ali neskladnosti s ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.

Kljub prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov podnebne spremembe že vplivajo in bodo še naprej vplivale na okolje, državljane in gospodarstvo EU. Nadaljnji in ambicioznejši ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s prizadevanji na področjih zaščite pred podnebnimi spremembami, krepitve odpornosti, preprečevanja in pripravljenosti, so bistvenega pomena, pa tudi za zagotavljanje pravičnega prehoda.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Namen predloga je dopolniti obstoječi okvir politike z določitvijo dolgoročne usmeritve in vključitvijo cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU, s krepitvijo prizadevanj za prilagajanje, vzpostavitvijo postopka za določitev in pregled krivulje do leta 2050, rednim ocenjevanjem in postopkom v primeru nezadostnega napredka ali nedoslednosti. Komisiji med drugim nalaga pregled obstoječih politik in zakonodaje Unije v zvezi s skladnostjo s ciljem podnebne nevtralnosti ter z opredeljeno krivuljo. Skladnost z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov je bila zagotovljena z vključitvijo posledičnih sprememb navedene uredbe. Sprejetih je bilo več drugih pobud evropskega zelenega dogovora, kot sta naložbeni načrt v okviru evropskega zelenega dogovora 11 in predlog uredbe o ustanovitvi Sklada za pravični prehod 12 . Pripravljajo se tudi druge pobude, ki bodo podpirale doseganje ciljev te uredbe. Vključujejo novo, ambicioznejšo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, začetek izvajanja evropskega podnebnega pakta, industrijsko strategijo EU, ki bo obravnavala dvojni izziv zelenega in digitalnega prehoda ter novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ter strategijo za trajnostno financiranje, pri čemer se bo v okvir upravljanja podjetij še naprej uvajala trajnost.

V zvezi z obstoječimi instrumenti politike s perspektivo do leta 2030 bi morala Komisija oceniti in pripraviti predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030 in s tem zagotoviti njegovo skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija bo do septembra 2020 predstavila načrt, za katerega je bila izvedena ocena učinka, ki bo podlaga za odgovorno povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za leto 2030 na najmanj 50 % in na okoli 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Komisija bo predlagala ustrezne spremembe te uredbe in do junija 2021 pregledala ter po potrebi predlagala popravke vseh ustreznih instrumentov politike.

Komisija bi bila pooblaščena, da za obdobje 2030–2050 sprejme delegirane akte, ki bi dopolnili to uredbo z določitvijo krivulje na ravni Unije za postopno doseganje cilja za leto 2050.

Svetovni izzivi podnebnih sprememb zahtevajo ukrepanje na svetovni ravni. Čeprav se EU ne more sama zoperstaviti podnebnim spremembam brez ukrepanja drugih, pri čemer je sama odgovorna za manj kot 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, je vodilna v svetu pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Glede na to, da je napredek pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma na svetovni ravni nezadosten, mora EU bolj kot kdaj koli prej prevzeti vodilno vlogo. Medtem ko EU določa svoje ambiciozne cilje, bo še naprej vodila mednarodna pogajanja, da bi pred konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah v Glasgowu spodbudila ambicije največjih onesnaževalcev. EU bo še naprej spodbujala in izvajala ambiciozno podnebno politik po vsem svetu, tudi v okviru močne podnebne diplomacije, ter bo intenzivno sodelovala z vsemi partnerji v smeri povečanja skupnih prizadevanj, pri tem pa zagotavljala enake konkurenčne pogoje.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Kakor je Komisija navedla v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, bi bilo treba povezati vse ukrepe in politike EU, da ji bodo pomagali doseči uspešen in pravičen prehod na podnebno nevtralnost in v trajnostno prihodnost. Zato je ta pobuda povezana s številnimi drugimi področji politik, vključno z zunanjimi politikami Unije. Komisija je napovedala, da bo izboljšala način, na katerega njene smernice za boljše pravno urejanje in podporna orodja obravnavajo vprašanja trajnostnosti in inovacij, s ciljem, da bodo vse druge pobude EU izpolnile zeleno prisego, ki pravi „ne škodujmo“.

Vidik priporočil Komisije državam članicam, kakor je določen v predlagani uredbi, dopolnjuje priporočila, izdana v okviru evropskega semestra. Medtem ko se evropski semester osredotoča na makroekonomska vprašanja in vprašanja strukturnih reform, ki zajemajo tudi vprašanja v zvezi s podnebjem, se ta pobuda nanaša na posebne poti, ki jih ubirajo politike, in niso skladne ciljem podnebne nevtralnosti ali krivulje v smeri podnebne nevtralnosti.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Členi od 191 do 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) potrjujejo in določajo pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb. Pravna podlaga tega predloga je člen 192(1) PDEU. Evropska unija v skladu s členom 191 in členom 192(1) PDEU med drugim prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev: ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov ter v boju proti podnebnim spremembam.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Podnebne spremembe so zaradi svoje narave čezmejni izziv, ki ga ni mogoče rešiti samo na nacionalni ali lokalni ravni. Usklajeno ukrepanje EU lahko učinkovito dopolni in okrepi nacionalne in lokalne ukrepe ter spodbudi podnebne ukrepe. Usklajevanje podnebnih ukrepov je potrebno na evropski ravni in, kjer je to mogoče, na svetovni ravni in ukrepi EU so upravičeni zaradi subsidiarnosti. Evropska unija si od leta 1992 prizadeva za razvoj skupnih rešitev in spodbujanje globalnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Natančneje, ukrepanje na ravni EU bi moralo biti usmerjeno v stroškovno učinkovito uresničevanje dolgoročnih podnebnih ciljev ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in okoljske celovitosti. Vzpostavitev zanesljivega upravljanja cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 bo pomagala zagotoviti, da EU ostane na dobri poti doseganja cilja. Ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam na ravni EU omogočajo vključevanje politik in ukrepov prilagajanja v ključne sektorje, ravni upravljanja in politike EU.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno, da se določi okvir za doseganje podnebne nevtralnosti. Cilj predloga je z umestitvijo EU na pot doseganja podnebne nevtralnosti zagotoviti usmeritev in gotovost glede zavezanosti EU, z določitvijo postopka ocenjevanja in poročanja pa povečati preglednost in odgovornost. Države članice poziva, naj sprejmejo potrebne ukrepe, ki bodo omogočili skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti, vendar ne predpisuje posebnih politik ali ukrepov, kar državam članicam omogoča prožnost, ob upoštevanju regulativnega okvira za doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Določa mehanizem za pregled obstoječih politik in zakonodaje Unije ali sprejetje dodatnih ukrepov, vendar ne vključuje podrobnih predlogov. Predlog prav tako zagotavlja prožnost, s pomočjo katere bo EU lahko izboljšala svoje zmožnosti prilagajanja na vplive podnebnih sprememb.

•Izbira instrumenta

Cilji tega predloga se lahko najbolje uresničijo z uredbo. Tako bo zagotovljena neposredna veljavnosti določb. Od držav članic se zahteva, da prispevajo k doseganju dolgoročnega cilja. Poleg tega se številne določbe nanašajo na Komisijo (ocenjevanje, poročanje, priporočila, dodatni ukrepi, pregled) in tudi na Evropsko agencijo za okolje, in jih zato ni mogoče izvajati z nacionalno zakonodajo. Za utrditev dolgoročnega cilja v zakonodaji EU je potreben zakonodajni in ne nezakonodajni pristop.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je pri pripravi sporočila „Čist planet za vse“ izvedla javno posvetovanje, ki je potekalo od 17. julija do 9. oktobra 2018, in je prejela več kot 2800 odgovorov številnih zainteresiranih strani. Komisija je 10. in 11. julija 2018 organizirala tudi dogodek za zainteresirane strani. Javno posvetovanje, ki ga je Komisija izvedla v okviru priprav na sporočilo „Čist planet za vse“, je pokazalo, da tako posamezniki kot organizacije močno podpirajo EU pri doseganju ravnovesja med emisijami toplogrednih plinov in odvzemi do leta 2050. Povzetek poročila o posvetovalnih dejavnostih za sporočilo „Čist planet za vse“ je priložen Poglobljeni analizi v podporo Sporočilu Komisije COM(2018) 773 13 . Sprejetje sporočila „Čist planet za vse“ je privedlo do enoletne obsežne razprave med državami članicami, institucijami, lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, podjetji, industrijo, zainteresiranimi stranmi in državljani. Ta široka družbena angažiranost je omogočila, da je razprava dozorela in zagotovila oblikovanje širokega soglasja o ambicijah EU za leto 2050 14 . Poleg tega je Komisija 28. januarja 2020 organizirala javni dogodek, na katerem so se številne zainteresirane strani zbrale v razpravi o izvajanju evropskega zelenega dogovora – evropskih podnebnih pravil. Govorniki so izmenjali mnenja o vsebini podnebnih pravil, obravnavali družbene in finančne vidike evropskega zelenega dogovora ter sodelovali pri odgovorih na vprašanja javnosti. Komisija je objavila tudi časovni načrt v zvezi s pobudo, ki je bil štiri tedne, in sicer od 9. januarja 2020 do 6. februarja 2020, na voljo za predložitev povratnih informacij. Povratne informacije so na dogodku predložile številne zainteresirane strani. Skupno je bilo prejetih 926 odgovorov. Med sodelujočimi so bila številna evropska in nacionalna združenja, ki zastopajo industrijske sektorje, kot so sektor električne energije, avtomobilski in jeklarski sektor, pa tudi zasebna podjetja, nevladne organizacije in številni državljani EU. V posvetovanju so sodelovali javni organi sedmih držav članic (Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska) ter Norveške.

•Ocena učinka

Službe Komisije so v podporo sporočilu „Čist planet za vse“ izvedle poglobljeno analizo 15 . Analiza proučuje, kako se lahko doseže podnebno nevtralnost ob obravnavi vseh ključnih gospodarskih sektorjev, vključno z energetiko, prometom, industrijo in kmetijstvom. Trenutne politike bodo po letu 2030 še naprej učinkovale s predvidenim zmanjšanjem emisij za približno 60 % do leta 2050. Vendar pa to ni dovolj, da bi EU lahko prispevala k doseganju ciljev glede temperature iz Pariškega sporazuma. Analiziran je bil portfelj scenarijev za doseganje prehoda na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki temelji na obstoječih – v nekaj primerih novih – tehnoloških rešitvah, krepitvi vloge državljanov ter usklajevalnih ukrepov na ključnih področjih, kot so industrijska politika, krožno gospodarstvo, finance ali raziskave in inovacije, ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti za pravičen prehod. Ocena temelji na znanstveni literaturi in prispevkih številnih zainteresiranih strani ter integriranem modeliranju, ki omogoča boljše razumevanje preoblikovanja sektorjev energije, industrije, stavb, prometa, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov ter zapletenih interakcij med navedenimi sektorji. Glede na to nedavno (novembra 2018) celovito analizo posledic cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in oceno strategije EU za prilagajanje ocena učinka ni potrebna.

•Temeljne pravice

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti prispeva k cilju zagotavljanja visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije 16 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Posredni učinki na proračune držav članic bodo odvisni od tega, kakšne nacionalne politike in ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter druge ukrepe za blažitev ali prilagoditev bodo države članice izbrale. Poleg tega bodo predvsem posledica morebitnih dopolnilnih predlogov za revizijo povezanih instrumentov ali uvedbo novih instrumentov za zagotovitev dodatnega potrebnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, kot bo predstavljeno v načrtu za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za leto 2030, za katerega je bila izvedena ocena učinka.

Za izvajanje tega predloga bo treba prerazporediti človeške vire znotraj Komisije, potrebna pa bo tudi manjša okrepitev osebja Evropske agencije za okolje, kar je predstavljeno v priloženi oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Pregledno in redno poročanje držav članic, ki ga spremljajo zanesljive ocene Komisije, ter mehanizmi za zagotovitev, da bo napredek ocenjen, so bistveni za zagotovitev, da EU ostane na dobri poti doseganja cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Pobuda temelji na postopku, ki je osnovan na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter na strogem okviru preglednosti za emisije toplogrednih plinov in drugih informacijah iz Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Komisija bo kot osnovo za svoje redno ocenjevanja napredka med drugim uporabila informacije, ki so jih v skladu z uredbo o upravljanju predložile in sporočile države članice. Te vključujejo informacije o emisijah toplogrednih plinov, politikah in ukrepih, projekcijah in prilagajanju. Komisija bo te informacije uporabila tudi za preglede izvajanja okoljske politike in spremljanje okoljskih akcijskih programov. Informacije, pridobljene od držav članic, se lahko dopolnijo s sistematičnimi opazovanji ozračja s pomočjo opazovanj in situ kot tudi z daljinskim zaznavanjem, kot so opazovanja, ki jih zagotavlja program Copernicus. Komisija bo tudi redno ocenjevala, ali krivulja zahteva posodobitev, ter bo pregledovala politike in zakonodajo ter v primeru nezadostnega napredka ukrepala.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 2 določa cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, ki zajema vse sektorje in vse emisije toplogrednih plinov – ne le CO2 – in ga je treba doseči na ravni EU. Odraža dejstvo, da bi morale razvite pogodbenice v skladu s členom 4(4) Pariškega sporazuma še naprej imeti vodilno vlogo pri sledenju ciljem absolutnega zmanjšanja emisij, ki zajemajo celotno gospodarstvo. Priznava, da medtem ko bi se bilo treba prednostno izogibati emisijam toplogrednih plinov pri izviru, bodo odvzemi toplogrednih plinov potrebni za nadomestitev preostalih toplogrednih plinov iz sektorjev, kjer je razogljičenje največji izziv. Ohraniti ter dodatno povečati bi bilo treba naravni ponor gozdov, tal, kmetijskih zemljišč in mokrišč ter doseči stroškovno učinkovitost tehnologij za odstranjevanje ogljika, kot je zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida ter zajemanje in uporaba ogljikovega dioksida, ter jih uporabljati. Člen tudi zahteva, da Evropski parlament, Svet in Komisija ter države članice skupaj ustrezno ukrepajo tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni in tako omogočijo skupno doseganje tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo predstavljali pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.

Določitev krivulje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na ravni Unije bo v pomoč pri zagotavljanju doseganja cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 (člen 3). Komisija bo v skladu s Pariškim sporazumom vsakih pet let pregledala krivuljo EU. V okviru Pariškega sporazuma pogodbenice redno preverjajo izvajanje Pariškega sporazuma in v okviru „pregleda globalnega stanja“ ocenjujejo skupni napredek pri doseganju njegovega namena in dolgoročnih ciljev. Komisija bo najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja pregledala še krivuljo.

Člen 4 zadeva prilagajanje podnebnim spremembam. Kljub prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb so podnebne spremembe že ustvarile in še naprej ustvarjajo velik pritisk v Evropi, čedalje večja prizadevanja za izboljšanje sposobnosti prilagajanja, krepitev odpornosti in zmanjšanje ranljivosti pa so bistvenega pomena, in sicer na podlagi zakonodaje Unije, ki že obravnava posebne cilje prilagajanja na podnebne spremembe. S tem v zvezi sta bistvenega pomen razvoj in izvajanje strategij in načrtov za prilagajanje. Nova strategija EU za prilagajanje bo usmerjena neposredno v pomoč pri doseganju tega cilja.

Komisija bo vsakih pet let ocenila napredek glede na časovni okvir iz Pariškega sporazuma (členi 5 do 7). Komisija bo pred vsakim pregledom globalnega stanja ocenila skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali o prilagajanju, skladnosti ukrepov Unije s ciljem podnebne nevtralnosti ali zadostnosti izboljšanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti ter o tem poročala. Komisija bo sprejela potrebne ukrepe, kadar ocena pokaže, da so ukrepi Unije neskladni ali neustrezni ali da napredek ni zadosten. Komisija bo tudi redno ocenjevala ustrezne nacionalne ukrepe in izdajala priporočila, kadar ugotovi nedoslednosti ali neustreznost ukrepov.

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 17 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 18 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ 19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.

(2)Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov 20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov. V globalnem poročilu o oceni za leto 2019 21 , ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti 22 .

(3)Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).

(4)V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj, da se dvig globalne temperature omeji na precej pod 2 °C nad predindustrijsko raven in se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad predindustrijsko raven 23 , poudarjen je pomen prilagajanja negativnim vplivom podnebnih sprememb 24 in usklajevanja finančnih tokov s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in z razvojem, odpornim na podnebne spremembe 25 .

(5)Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb.

(6)K doseganju podnebne nevtralnosti bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.

(7)Unija si prizadeva za ambiciozno politiko na področju podnebnih ukrepov in je vzpostavila regulativni okvir za doseganje svojega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Zakonodaja, ki izvaja ta cilj, med drugim obsega Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 26 , ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji, Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , ki je uvedla nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta 28 , ki od držav članic zahteva, da uravnotežijo emisije toplogrednih plinov in odvzeme zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.

(8)Poleg tega je Komisija v svojem sporočilu z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ predstavila vizijo za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 s socialno pravičnim in stroškovno učinkovitim prehodom.

(9)Unija si s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“ 29 prizadeva za ambiciozno agendo za razogljičenje, zlasti z izgradnjo trdne energetske unije, kar vključuje cilje za leto 2030 za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov iz direktiv 2012/27/EU 30 in (EU) 2018/2001 31 Evropskega parlamenta in Sveta, ter s krepitvijo ustrezne zakonodaje, vključno z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta 32 .

(10)Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo.

(11)Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu, 33 ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere 34 . Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 35 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

(12)Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.

(13)Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).

(14)Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje.

(15)Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.

(16)Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.

(17)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990.

(18)Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.

(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.

(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se določi krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 37 Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(22) V skladu z zavezanostjo Komisije načelom o boljši pripravi zakonodaje bi si bilo treba prizadevati za skladnost instrumentov Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Sistem merjenja napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ter skladnosti sprejetih ukrepov s tem ciljem bi moral temeljiti na okviru upravljanja iz Uredbe (EU) 2018/1999 in biti skladen z njim. Zlasti bi bilo treba sistem rednega poročanja ter sosledje ocen in ukrepov Komisije na podlagi poročanja uskladiti z zahtevami za predložitev informacij in poročil držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999. Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba spremeniti, da se v ustrezne določbe vključi cilj podnebne nevtralnosti.

(23) Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba vzpostavlja okvir za trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji.

Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.

Ta uredba se uporablja za antropogene emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 po naravnih ali drugih ponorih.

Člen 2

Cilj podnebne nevtralnosti

1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo.

2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami.

3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do 30. septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter preuči možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.

Člen 3

Krivulja za doseganje podnebne nevtralnosti

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 za dopolnitev te uredbe z določitvijo krivulje na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do leta 2050. Komisija najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma pregleda krivuljo.

2. Krivulja izhaja iz cilja Unije na področju podnebja za leto 2030 iz člena 2(3).

3. Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:

(a) stroškovno in ekonomsko učinkovitost;

(b) konkurenčnost gospodarstva Unije;

(d) energijsko učinkovitost, cenovno dostopnost in zanesljivo oskrbo z energijo;

(e) pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih;

(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;

(g) naložbene potrebe in priložnosti;

(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda;

(i) mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

(j) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).

Člen 4

Prilagajanje podnebnim spremembam

1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.

2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.

Člen 5

Ocena napredka in ukrepov Unije

1. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let skupaj z oceno, predvideno v členu 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999, oceni:

(a) skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);

(b) skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.

2. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let pregleda:

(a) skladnost ukrepov Unije s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);

(b) ustreznost ukrepov Unije za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.

3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1).

4. Komisija pred sprejetjem oceni vsak osnutek ukrepa ali zakonodajni predlog glede na cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1), in to analizo vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa objavi rezultate navedene ocene.

Člen 6

Ocena nacionalnih ukrepov

1. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let oceni:

(a) skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali dvoletnih poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1);

(b) ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.

2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.

3. Kadar se v skladu z odstavkom 2 izda priporočilo, veljajo naslednja načela:

(a) zadevna država članica ustrezno upošteva priporočilo v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami;

(b) v prvem poročilu o napredku, predloženem v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, zadevna država članica predstavi, kako je ustrezno upoštevala priporočilo. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, to obrazloži Komisiji;

Člen 7

Skupne določbe o oceni Komisije

1. Poleg nacionalnih ukrepov iz člena 6(1)(a) Komisija svojo oceno iz členov 5 in 6 utemelji vsaj na naslednjem:

(a) informacijah, predloženih in sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;

(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA);

(d) najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); ter

(e) vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.

2. EEA pomaga Komisiji pri pripravi ocene iz členov 5 in 6 v skladu s svojim letnim delovnim programom.

Člen 8

Sodelovanje javnosti

Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.

Člen 9

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UL: datum začetka veljavnosti te uredbe].

3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 10

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1999

Uredba (EU) 2018/1999 se spremeni:

(1) v členu 1(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila] ter ciljev in ciljnih vrednosti energetske unije, za prvo desetletno obdobje od leta 2021 do leta 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030;“

(2) v členu 2 se točka 7 nadomesti z naslednjim:

„(7) „projekcije“ pomeni napovedi antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov ali razvoja energetskega sistema vključno z vsaj kvantitavnimi ocenami za zaporedje prihodnjih šestih let, ki se končajo na 0 ali 5 neposredno po letu poročanja;“

(3) v členu 3(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b) tega odstavka, vključno z njihovo skladnostjo s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], z dolgoročnimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Pariškega sporazuma in dolgoročnimi strategijami iz člena 15;“

(4) v členu 8(2) se doda naslednja točka (e):

„(e) načina, na katerega obstoječe politike in ukrepi ter načrtovane politike in ukrepi prispevajo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila].“;

(5) člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Podnebni in energetski dialog na več ravneh

Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi podnebni in energetski dialog na več ravneh, v katerem bodo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge zadevne zainteresirane strani ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] ter različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, predvidenih za energetsko in podnebno politiko, in ocenili napredek, razen če že ima strukturo, ki služi istemu namenu. V okviru takšnega dialoga se lahko razpravlja o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.“;

(6) v členu 15(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzemov po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];“

(7) del 1 Priloge I se spremeni:

(a) v točki 3.1.1. oddelka A se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i) Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2018/842, iz točke 2.1.1, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo (EU) 2018/841, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzemov, ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila]“;

(b) v oddelku B se doda naslednja točka 5.5:

„5.5. Prispevek načrtovanih politik in ukrepov k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila]“;

(8) v Prilogi VI se točka (viii) točke (c) nadomesti z naslednjim:

„(viii) oceno prispevka politike ali ukrepa k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe.../... [podnebna pravila] in k doseganju dolgoročne strategije iz člena 15;“.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

KAZALO

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

1.2. Zadevna področja (programski sklop)

1.3. Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4. Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2. Dodana vrednost ukrepanja Unije

1.4.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4. Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5. Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.6. Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Pravila o spremljanju in poročanju

2.2. Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1. Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3. Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol

2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2. Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2. Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

3.2.3. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3. Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (evropska podnebna pravila)

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Podnebni ukrepi

Naslov 34 (MFF 2014/20) – Naslov 9 (MFF 2021/27)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

☑ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 38

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Evropski zeleni dogovor potrjuje namero Komisije, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Tako Evropski parlament kot Evropski svet sta podprla dolgoročni cilj EU glede podnebne nevtralnosti. Namen tega predloga je vzpostaviti okvir za doseganje podnebne nevtralnosti EU ter določiti potek. Ustrezne institucije Unije in države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje predloga. Države članice morajo nadalje vključiti dolgoročno perspektivo v svoje načrte in poročila, ki jih pripravljajo v okviru uredbe o upravljanju. Komisija izvaja različne naloge, kot so pregled cilja za leto 2030 in vseh ustreznih instrumentov povezanih politik, da bi dosegla revidirani cilj, določitev krivulje, ocena skladnosti obstoječega političnega okvira, petletna ocena, izdaja priporočil in dodatni ukrepi na ravni EU.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno) Podnebne spremembe so čezmejni izziv, ki ga ni mogoče rešiti samo na nacionalni ali lokalni ravni.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno) Usklajeno ukrepanje EU lahko učinkovito dopolni in okrepi nacionalne in lokalne ukrepe ter spodbudi podnebne ukrepe.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

EU je vzpostavila celovit okvir politik za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Začela je tudi že modernizacijo in preoblikovanje gospodarstva, katerih cilj je podnebna nevtralnost. Med letoma 1990 in 2018 je zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 23 %, medtem ko se je gospodarstvo povečalo za 61%. Pričakuje pa se, da bodo sedanje politike do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšale le za 60 %. Zato bo treba v smeri podnebne nevtralnosti storiti veliko več.

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻ od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2020 z neomejenim trajanjem,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Komisijo bo pri pripravi poročil ter spremljanju in ocenjevanju napredka glede prilagajanja v okviru te uredbe podprla Evropska agencija za okolje (EEA) v skladu s svojim letnim delovnim programom.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Predlog raje temelji na strogem okviru preglednosti za emisije toplogrednih plinov, na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter na vseh drugih podnebnih informacijah npr. iz uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, kot pa da bi državam članicam nalagal dodatne tokove poročanja. Časovni okvir ocene Komisije je bil usklajen z roki iz Pariškega sporazuma in pregledom, predvidenim v uredbi o upravljanju. Postopek iz priporočil Komisije je povezan s to petletno oceno Komisije.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ni relevantno – predlog ne izvaja finančnega programa, temveč oblikuje dolgoročno politiko. Načini upravljanja, mehanizmi za financiranje izvajanja, načini plačevanja in strategija kontrole v zvezi s stopnjami napake niso relevantni. Za izvajanje tega predloga bo treba prerazporediti človeške vire znotraj Komisije, potrebna pa bo tudi manjša okrepitev osebja Evropske agencije za okolje. Vzpostavljeni so ustrezni postopki.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Države članice morda zamujajo s svojimi obveznostmi načrtovanja in poročanja iz uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Zaradi že obstoječih in dobro uveljavljenih sistemov poročanja o podnebnih informacijah (v okviru uredbe o mehanizmu za spremljanje in uredbe o upravljanju) so vzpostavljeni postopki, ki zagotavljajo, da so poročila o emisijah toplogrednih plinov pravočasna, pod nadzorom kakovosti, da je mogoče odpravljati vrzeli in da je državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti poročanja, mogoče pomagati.

Ukrepi na ravni Unije in na nacionalni ravni so morda neustrezni za doseganje podnebne nevtralnosti, kakor je lahko nezadosten tudi napredek. Zato predlog predvideva redno ocenjevanje napredka, pregled, priporočila in dodatne ukrepe. Predlog med drugim predvideva oceno in predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030 ter določitev krivulje.

Ta pobuda ne prinaša novih večjih tveganj, ki jih obstoječi okvir notranjih kontrol še ne zajema.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Ta pobuda ne prinaša novih večjih kontrol/tveganj, ki jih obstoječi okvir notranjega nadzora še ne zajema.

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Niso predvideni posebni ukrepi, ki presegajo uporabo finančne uredbe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Številka 5 (7)

[Razdelek Evropska javna uprava]

dif./nedif. 39

držav Efte 40

držav kandidatk 41

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

34 01 01 01 / 20 02 01 02

34 01 02 01 / 20 02 06 01

nedif.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

Razdelek večletnega finančnega
okvira

5 (7)

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri		0,300	0,450	0,600	0,600	0,600	0,600	0,600	0,600		4,350
Drugi upravni odhodki		0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050		0,400
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,350	0,500	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650		4,750

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	0,350	0,500	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650		4,750
	plačila	0,350	0,500	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650		4,750

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 5 (7) večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,300	0,450	0,600	0,600	0,600	0,600	0,600	0,600	4,350
Drugi upravni odhodki	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,400
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,350	0,500	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650	0,650	4,750

SKUPAJ

0,350

0,500

0,650

4,750

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leta			2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
	•Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
sedež in predstavništva Komisije			2	3	4	4	4	4	4	4
delegacije
raziskave
	• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 42 razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira		– na sedežu
		– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa 43		– na sedežu
		– na delegacijah
raziskave
Drugo (navedite)
SKUPAJ			2	3	4	4	4	4	4	4

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

To povpraševanje po dodatnih človeških virih (4 EPDČ do leta 2022 – upravni uslužbenci) je omejeno na pripravo osnutka, medinstitucionalno odobritev in nadaljnje spremljanje s strani GD podnebnih pravil v ožjem smislu („stricto sensu“), pri čemer je izključena razsežnost usklajevanja/komuniciranja. Vendar pa so nadaljnje obremenitve v smislu zakonodajnih in nezakonodajnih pobud, ki izhajajo iz podnebnih pravil, veliko širše in se bodo odražale drugje.

Zunanji sodelavci

Ni relevantno.

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☑ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za druge prihodke.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA– „AGENCIJE“

Evropska agencija za okolje (EEA)

KAZALO

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

1.2. Zadevna področja

1.3. Ukrep, na katerega se predlog nanaša

1.4. Cilji

1.4.1. Splošni cilji

1.4.2. Specifični cilji

1.4.3. Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4. Kazalniki smotrnosti

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Unije

1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4. Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5. Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6. Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7. Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Pravila o spremljanju in poročanju

2.2. Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1. Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3. Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol

2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2. Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve [organa]

3.2.3. Ocenjene posledice za človeške vire [organa]

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3. Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA– „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (evropska podnebna pravila)

1.2.Zadevna področja

Podnebni ukrepi

Naslov 34 (MFF 2014/20) Naslov 09 (MFF 2021/27)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša

☑ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 44

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ združitev enega ali več ukrepov za oblikovanje drugega/novega ukrepa

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Namen predlagane uredbe je vzpostaviti okvir za doseganje podnebne nevtralnosti EU z zavezujočim ciljem podnebne nevtralnosti EU za leto 2050, ki bo določal pregled obstoječega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030 in določitev krivulje do leta 2050, ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam ter postopek upravljanja, da bi EU ostala na dobri poti k doseganju cilja.

Predlog je v središču evropskega zelenega dogovora, ki je ena od šestih glavnih ambicij političnih usmeritev predsednice Ursule von der Leyen.

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj št. 1: Podnebna nevtralnost, dosežena z dobro delujočim trgom ogljika EU in pravično delujočim okvirom za države članice EU za zmanjšanje emisij v drugih sektorjih

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB Evropski zeleni dogovor

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Namen tega predloga je vzpostaviti okvir za doseganje podnebne nevtralnosti EU. Poglobljena analiza v podporo sporočilu „Čist planet za vse“ proučuje, kako je mogoče podnebno nevtralnost doseči z vključevanjem vseh ključnih gospodarskih sektorjev. Učinki na te sektorje bodo sledili poznejšim možnim dopolnilnim predlogom za revizijo obstoječe zakonodaje in politik ali za dodatne politike. Kar zadeva nacionalno raven, bosta narava in obseg nacionalnih ukrepov, ki jih bodo države članice izbrale za izvajanje te politike, določala, katere zainteresirane strani bodo prizadete.

Z nadgradnjo postopkov spremljanja in poročanja v zvezi z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov bi se moralo čim bolj zmanjšati upravno breme za države članice, hkrati pa izboljšati kakovost informacij in preglednost. Namen predloga je tudi uskladiti ocenjevanje s časovnim načrtom iz Pariškega sporazuma.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Izvajanje predloga bi moralo zagotoviti, da so EU in države članice na dobri poti, da do leta 2050 dosežejo podnebno nevtralnost EU in okrepijo svoja prizadevanja za prilagajanje.

Posebni kazalniki za spremljanje izvajanja so:

raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU (kot je navedeno v Uredbi (EU) 2018/1999)

ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam (kot je navedeno v Uredbi (EU) 2018/1999) in število držav članic s strategijami in načrti prilagajanja (kot je določeno v predlogu)

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Ustrezne institucije Unije in države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje predloga. Države članice morajo nadalje vključiti dolgoročno perspektivo v svoje načrte in poročila, ki jih pripravljajo v okviru uredbe o upravljanju. Komisija izvaja različne naloge, kot so pregled cilja za leto 2030 in vseh ustreznih instrumentov povezanih politik, da bi dosegla revidirani cilj, določitev krivulje, ocena skladnosti obstoječega političnega okvira, petletna ocena, izdaja priporočil in dodatni ukrepi na ravni EU.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Podnebne spremembe so čezmejni izziv, ki ga ni mogoče rešiti samo na nacionalni ali lokalni ravni. Usklajeno ukrepanje EU lahko učinkovito dopolni in okrepi nacionalne in lokalne ukrepe ter spodbudi podnebne ukrepe.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

EU je vzpostavila celovit okvir politik za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Začela je tudi že modernizacijo in preoblikovanje gospodarstva, katerih cilj je podnebna nevtralnost. Med letoma 1990 in 2018 je zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 23 %, medtem ko se je gospodarstvo povečalo za 61%. Pričakuje pa se, da bodo sedanje politike do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšale le za 60 %. Zato bo treba v smeri podnebne nevtralnosti storiti veliko več.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

–

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2020 z neomejenim trajanjem,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

Komisijo bo pri pripravi poročil o petletni oceni napredka na poti k podnebni nevtralnosti ter pri spremljanju in ocenjevanju napredka glede prilagajanja v okviru te uredbe podprla Evropska agencija za okolje (EEA) v skladu s svojim letnim delovnim programom. Evropska agencija za okolje bo to delo opravljala v okviru svojega sedanjega mandata in v skladu z „enotnim programskim dokumentom“, ki določa večletni in letni delovni program Evropske agencije za okolje (člen 32 Uredbe št. 2019/715 – finančna okvirna uredba).

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Predlog raje temelji na strogem okviru preglednosti za emisije toplogrednih plinov ter na drugih podnebnih informacijah iz uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, kot pa da bi državam članicam nalagal dodatne tokove poročanja. Časovni okvir ocene Komisije je bil usklajen z roki iz Pariškega sporazuma in pregledom, predvidenim v uredbi o upravljanju. Postopek za priporočila Komisije je povezan s to petletno oceno Komisije.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Kar zadeva strategijo kontrol za dodatne odhodke Agencije, vse decentralizirane agencije tesno sodelujejo s Službo Komisije za notranjo revizijo, da bi zagotovile izpolnjevanje ustreznih standardov na vseh področjih okvira notranje kontrole. Ta ureditev se bo uporabljala tudi za vlogo agencij v zvezi s sedanjim predlogom.

Evropski parlament poleg tega vsako leto po priporočilu Sveta in ob upoštevanju ugotovitev Evropskega računskega sodišča prouči, ali agencijam podeli razrešnico za izvrševanje njihovega proračuna.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

V zvezi z zakonito, gospodarno, učinkovito in uspešno uporabo odobritev, ki izhajajo iz ukrepov, ki naj bi jih izvajala Evropska agencija za okolje v okviru tega predloga, ta pobuda ne prinaša novih večjih tveganj, ki jih obstoječi okvir notranjih kontrol še ne zajema. Ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru tega predloga, se bodo začeli izvajati leta 2022 v sklopu novega večletnega finančnega okvira.

Sistemi upravljanja in kontrole so določeni v uredbah, ki trenutno urejajo delovanje EEA. Ta organ tesno sodeluje s Službo Komisije za notranjo revizijo, da se zagotovi upoštevanje ustreznih standardov na vseh področjih v okviru notranje kontrole.

Evropski parlament vsako leto po priporočilu Sveta Evropski agenciji za okolje podeli razrešnico za izvrševanje njenega proračuna.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim veljajo za EEA brez kakršnih koli omejitev določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). EEA ima posebno strategijo boja proti goljufijam in akcijski načrt, ki temelji na njej. Poleg tega Uredba o ustanovitvi Evropske agencije za okolje vsebuje določbe o izvajanju in nadzoru proračuna EEA ter veljavnih finančnih pravilih, vključno s tistimi, katerih namen je preprečevanje goljufij in nepravilnosti.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif.

držav Efte 45

držav kandidatk 46

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

02 (03)

07 02 06 00 (09 10 02)

34 02 03 (09 02 03)

dif.

·Zahtevane nove proračunske vrstice Ni relevantno.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

2 (3)

Razdelek 2: Trajnostna rast; Naravni viri

(Razdelek 3: Naravni viri in okolje – od leta 2021)

EEA: 07 02 06 (09 10 02)			2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)	0,000	0,000	0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,870
	plačila	(2)	0,000	0,000	0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,870
Naslov 2:	obveznosti	(1a)	0,000	0,000	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,300
	plačila	(2 a)	0,000	0,000	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,050	0,300
Naslov 3:	obveznosti	(3 a)
	plačila	(3b)
Odobritve SKUPAJ za [EEA]	obveznosti	=1+1a+3a	0,000	0,000	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	1,170
	plačila	= 2 + 2a +3b	0,000	0,000	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	1,170

Razdelek večletnega finančnega
okvira

5 (7)

„Upravni odhodki“ – ločeni računovodski izkaz z učinkom na GD CLIMA

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV od 1 do 5 (1 do 7) večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	0,000	0,000	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	1,170
	plačila	0,000	0,000	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	0,195	1,170

* Upoštevajte, da se dodatne potrebe EEA krijejo s prenosom proračuna programa LIFE na proračunsko vrstico agencije.

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve EEA

–☑ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire EEA

3.2.3.1.Povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Začasni uslužbenci (razredi AD)
Začasni uslužbenci (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci*			0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,870
Napoteni nacionalni strokovnjaki
SKUPAJ			0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,145	0,870

* Na podlagi povprečnih stroškov v višini 55 000 EUR za pogodbeno osebje, za katerega se uporabi korekcijski koeficient za EEA, tj. 1 319*55 000 = 72,545 EUR brez splošnih stroškov iz naslova 2

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

	2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Začasni uslužbenci (razredi AD)
Začasni uslužbenci (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci*			2	2	2	2	2	2
Napoteni nacionalni strokovnjaki
SKUPAJ			2	2	2	2	2	2

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v ločeni oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

		2020	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
·Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		2	3	4	4	4	4	4	4
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)

• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 47
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD v delegacijah)
XX 01 04 yy 48	– na sedežu 49
	– na delegacijah
XX 01 05 01 (PU, NNS, ZU – posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU – neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		2	3	4	4	4	4	4	4

34 je zadevno področje ali naslov v letu 2020.

09 je zadevno področje ali naslov v obdobju 2021–2027.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–☑ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–☑ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za druge prihodke.

– ◻ navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

(1) COM(2019) 640 final.

(2) Glede na posebni Eurobarometer 490, Podnebne spremembe, april 2019, 93 % državljanov EU podnebne spremembe doživlja kot resen problem, znatna večina prebivalstva EU pa si želi okrepitev ukrepov na področju podnebnih sprememb.

(3) COM(2018) 773 final.

(4) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom (2019/2582(RSP)).

(5) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP 25) (2019/2712(RSP)).

(6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).

(7) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).

(8) https://www.consilium.europa.eu/media/39914/a-new-strategic-agenda-2019-2024-en.pdf.

(9) EU ga je ratificirala 5. oktobra 2016, veljati pa je začel 4. novembra 2016.

(10) V zvezi z vsemi sektorji gospodarstva, razen mednarodnega ladijskega prometa, SWD(2019)396.

(11) COM(2020) 21 final z dne 14. januarja 2020.

(12) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (COM(2020) 22 final).

(13) Priloga 7.1 k Poglobljeni analizi v podporo Sporočilu Komisije COM(2018) 773 (In-depth analysis in support of the Commission Communication COM(2018)773), https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/docs/pages/com_2018_733_analysis_in_support_en_0.pdf.

(14) V posebni raziskavi Eurobarometra št. 490 o podnebnih spremembah iz aprila 2019 se je 92 % vprašanih ter več kot osem od desetih v vsaki državi članici strinjalo, da je treba emisije toplogrednih plinov zmanjšati na minimum, hkrati pa izravnati preostale emisije, da bi lahko do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost gospodarstva EU.

(15) Poglobljena analiza v podporo Sporočilu Komisije COM(2018) 773 (In-depth analysis in support of the Commission Communication COM(2018)773), https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/docs/pages/com_2018_733_analysis_in_support_en_0.pdf.

(16) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.

(17) UL C , , str. .

(18) UL C , , str. .

(19) Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

(20) IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5° C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (ur.)].

(21) IPBES 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.

(22) Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).

(23) Člen 2.1.a Pariškega sporazuma.

(24) Člen 2.1.b Pariškega sporazuma.

(25) Člen 2.1.c Pariškega sporazuma.

(26) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(27) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(28) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(29) COM(2016) 860 final z dne, 30. novembra 2016.

(30) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(31) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(32) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

(33) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).

(34) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).

(35) Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.

(36) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(37) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(38) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(39) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(40) EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(41) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(42) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(43) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(44) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(45) EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(46) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(47) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(48) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(49) Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).