Mnenje Evropskega odbora regij – Možnosti in sinergije previdnostnega prilagajanja podnebnim spremembam za spodbujanje trajnostnega in kakovostnega življenja v regijah in občinah – kateri okvirni pogoji so za to potrebni?

(2021/C 37/06)

Poročevalec: Markku MARKKULA (FI/EPP), član mestnega sveta, Espoo Referenčni dokument: Zaprosilo predsedstva Sveta, člen 41(b)(i) poslovnika

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Izredne razmere na svetovni ravni za pospešitev ukrepanja

1.

poudarja, da bi morali politični voditelji podnebne spremembe obravnavati kot izredne razmere in svetovno grožnjo, s katerimi se je treba spopasti s skupnimi dejavnostmi in standardi ter odpravo omejitev in ovir. EU bi morala dejavno prevzeti vodilno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo in odpornejšo družbo, da se zaščitijo ugodni življenjski pogoji in uporabljajo jasni, verodostojni in enakovredni postopki za evropska podjetja ter javne in zasebne institucije na svetovni ravni;

2.

poudarja pomen dejavne vloge mest in regij, njihovo povezovanje z lokalno in mednarodno industrijo, da bi se prilagodili podnebnim spremembam in jih ublažili s sprejetjem vse bolj ambicioznih in realističnih ciljev, kakor tudi to, da je treba pospešiti ukrepanje na področju vseh ustreznih politik EU, povečati financiranje prilagajanja, skupaj razviti ustrezne metode in instrumente prilagajanja, okrepiti čezmejno sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter okrepiti odpornost in prilagoditvene zmogljivosti, rešitve, ki temeljijo na naravi, in priložnosti za inovacije;

3.

ugotavlja, da je okoli 800 regionalnih parlamentov v 17 državah članicah razglasilo izredne podnebne razmere, kar pomeni, da okoli 40 % državljanov EU živi v občinah in regijah, katerih voditelji so izrecno izpostavili, uradno sprejeli in razglasili svetovno podnebno krizo; poudarja, da je to odlična podlaga za dejavno vodilno vlogo pri prizadevanju za podnebno nevtralno Evropo s spodbujanjem pristopa od spodaj navzgor (1);

4.

poudarja, da je pandemija COVID-19 še povečala nujnost zgodnjega in usklajenega ukrepanja – sedanje izkušnje s pandemijo so pokazale, da je treba izboljšati odpornost socialnih in ekonomskih sistemov za soočanje z obsežnimi motnjami, saj nepredvidene krize ustvarjajo dodatna tveganja, zlasti za preozko usmerjena gospodarstva;

5.

poudarja, da je treba politike EU za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev bolje povezati z javnim in zasebnim sektorjem, pa tudi z dejavnostmi državljanov v sektorjih podnebne politike EU, kot so sistem trgovanja z emisijami, odločba o porazdelitvi prizadevanj ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo. EU mora pospešiti razogljičenje dejavnosti v vseh sektorjih, če hoče do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Mesta in regije imajo v partnerstvu z industrijo glavno odgovornost za sektorje iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj, zlasti za ogrevanje, hlajenje, rabo zemljišč in promet;

Povezave poddržavnih oblasti s cilji OZN za trajnostni razvoj in Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)

6.

meni, da morajo imeti poddržavne oblasti ključno vlogo pri spodbujanju globalnih podnebnih ambicij, politike prilagajanja pa bi bilo nujno uporabiti pri lokalizaciji ciljev OZN za trajnostni razvoj. EU mora oblikovati spodbude za občine pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

7.

poziva Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), naj uradno prizna vlogo poddržavne ravni ter dejavno spodbuja sodelovanje poddržavnih oblasti v politikah prilagajanja in blažitve ter predlaga, da pogodbenice sprejmejo ambiciozne cilje; opozarja na lokalne prispevke, predložene v okviru prostovoljnih lokalnih pregledov, v katerih je poudarjeno, da se učinkoviti ukrepi izvajajo v mestih in da se v njih najbolje izkoristijo sinergije in medsebojne povezave med različnimi cilji trajnostnega razvoja;

8.

meni, da je 26. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP-26) ključni mejnik pri utrjevanju vodilne vloge EU na področju globalnih podnebnih ukrepov, in poudarja, da bi morale imeti sedanje dejavnosti in zaveze regij in mest na konferenci COP-26 močno in vidno vlogo; je pripravljen podpreti institucije EU pri sodelovanju z UNFCCC, da se poveča vidnost in priznavanje vloge poddržavnih oblasti v svetovni podnebni diplomaciji in s tem povezanih dejavnostih; v zvezi s tem poudarja sodelovanje z mednarodnimi skupnostmi in mrežnimi organizacijami, kot so ICLEI, Under2Coalition, Regions4, Climate Alliance in UCLG (Združena mesta in lokalne oblasti);

Na poti k bolj vplivni strategiji EU za prilagajanje, ki temelji na novih spoznanjih, učenju in inovacijah

9.

pozdravlja načrt za novo, ambicioznejšo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, ki prilagajanje postavlja na vidnejši položaj med podnebnimi cilji EU za leti 2030 in 2050 z izboljšanjem znanja, krepitvijo načrtovanja in pospeševanjem ukrepov ter priznavanjem potrebe po politikah prilagajanja na regionalni in lokalni ravni; v zvezi s tem opozarja na potrebo, da se vprašanja prilagajanja podnebnim spremembam učinkovito vključijo na vsa področja politik; poziva Komisijo, naj razvije novo prilagoditveno strategijo EU z jasnimi cilji in kazalniki v skladu z načeli aktivne subsidiarnosti in sorazmernosti;

10.

meni, da je zgled EU zelo pomemben pri podpiranju ukrepov poddržavnih oblasti za uresničevanje globalnih ciljev trajnostnega razvoja. To med drugim zajema sodelovanje z morebitnimi partnerji zunaj EU na podlagi vrednot EU;

11.

poudarja potrebo po vseevropskem sistemu za prilagajanje in dobro delujoči strukturi upravljanja na več ravneh z jasnimi odgovornostmi za ukrepanje. Pomembno je oblikovati učinkovite regionalne in lokalne mehanizme prilagajanja in blažitve z uporabo skupnih mrež javnega, zasebnega in tretjega sektorja ter izboljšanjem znanja, zmogljivosti in finančnih virov;

12.

poudarja, da je treba za prilagajanje podnebnim spremembam iskati rešitve, ki temeljijo na naravi, saj njihovo izvajanje omogoča obravnavo medsebojno povezanih podnebnih, naravnih in zdravstvenih kriz, kar prinaša družbene in tudi ekološke koristi ter hkrati spodbuja trajnostnost in odpornost. Rešitve, ki temeljijo na naravi, so lahko tudi pomemben način za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in ciljev UNFCCC, še posebej glede koriščenja sinergij med različnimi cilji trajnostnega razvoja in podnebnimi ukrepi;

13.

poudarja, da bo za prilagajanje podnebnim spremembam potrebna obsežna preobrazba, ki jo bo treba kot medsektorsko prednostno nalogo vključiti v prostorsko načrtovanje in upravljanje. Ukrepi prilagajanja imajo znatne posledice za zdravje in socialno pravičnost;

14.

ugotavlja, da je raven pripravljenosti glede prilagajanja podnebnim spremembam na lokalni ravni po svetu in tudi v Evropi različna. V občinah podnebna tveganja trenutno niso obsežno vključena v splošno načrtovanje za obvladovanje tveganj in pripravljenost nanje;

15.

poudarja, da bodo podnebni ukrepi, vključno s prilagajanjem, uspešni le, če bodo temeljili na najboljšem razpoložljivem znanju in inovacijah, da bi bili uspešni, ter da so popolnoma odvisni od podpore državljanov; lokalne in regionalne oblasti so najbolj zaupanja vredna raven upravljanja, saj najbolje vedo, kaj je potrebno in kako učinkovito obravnavati zahteve in pričakovanja evropskih državljanov;

16.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj podprejo razvoj: a. trajnostnega ravnanja kot nove stalnice za vse skupnosti, podjetja in posameznike; b. trajnostnega ravnanja, ogljične nevtralnosti, krožnega gospodarstva in odpornosti kot vodila pri vsem javnem in zasebnem odločanju, vključno s postopki priprave proračuna; c. načrtovanja in ukrepov, osredotočenih na trajnost, ki temeljijo na sodelovanju, znanju in dobrih praksah; d. raziskav na področju trajnosti in skupnih – večdisciplinarnih in interdisciplinarnih – dejavnosti za povečanje strokovnega znanja in izkušenj ter njihovo diverzifikacijo; e. digitalne povezljivosti za vse državljane z ustreznimi znanji in spretnostmi kot medsektorskega dejavnika, ki zagotavlja zeleno in digitalno preobrazbo; f. načinov za vključitev vseh teh elementov v vse oblike učenja v Evropski uniji; ter g. financiranja mest in regij za prekvalifikacijo in strokovno izpopolnjevanje delovne sile;

17.

se zavzema za zmanjšanje ogljičnega odtisa s čim večjim zmanjšanjem negativnih vplivov izdelkov, storitev in organizacij; poziva tudi k večji osredotočenosti na pozitivni ogljični odtis, tako da se pokaže prihodnji pozitiven učinek v smislu trajnosti, ki ga lahko ustvarijo izdelki, storitve ali organizacije;

18.

podpira razvoj lokalnih znanstvenih platform o podnebnih spremembah (ki že obstajajo v različnih regijah in imajo vlogo „lokalnega Medvladnega panela za podnebne spremembe“), da bi spodbudili sodelovanje z znanstveniki in podprli odločanje lokalno izvoljenih predstavnikov;

19.

poudarja, da je krepitev odpornosti posameznikov, skupnosti in regij ključni dejavnik prilagajanja na podnebne spremembe; poudarja pomen človeške ozaveščenosti, učenja, razvoja zmogljivosti in konceptov za krepitev kulture medregionalnega in nadnacionalnega sodelovanja, ki bi spodbudila pripravljenost na delovanje tako rekoč po vsem svetu;

20.

poziva Komisijo, naj oblikuje vseevropske instrumente sodelovanja za soustvarjanje novih rešitev za podnebne izzive ter poveča njihovo uporabo, poziva pa tudi k oblikovanju digitalnih ekip za virtualno in vzajemno mentorstvo, da bi podprli nov, inovativen regionalni in lokalni trajnostni razvoj; regije in mesta so pripravljeni biti testni poligon za razvoj novih rešitev, s katerimi bi lahko zadovoljili raznolike potrebe območij EU;

21.

poudarja koristnost mreže živih laboratorijev za zapolnitev vrzeli pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi ter za krepitev inovacij za trajnostni razvoj;

22.

poudarja vlogo kmetijstva in gozdarstva (SKP) v globalni podnebni politiki, saj imata pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti in trajnosti ter spodbujanju inovativnih rešitev na podeželju. V tem smislu je treba v skupno kmetijsko politiko vključiti cilje zelenega dogovora, zlasti strategijo za biotsko raznovrstnost in strategijo „od vil do vilic“, tako da subvencije ne bi bile več odvisne od velikosti kmetijskih zemljišč, temveč od izpolnjevanja visokih in zavezujočih standardov glede varstva podnebja, biotske raznovrstnosti, rabe pesticidov in dobrobiti živali, skrajšanja dobavne verige in spodbujanja lokalne proizvodnje;

23.

poudarja pozitivne sinergije med politikami ohranjanja biotske raznovrstnosti ter politikami blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, ki so temeljni stebri, na katerih temelji svetovni boj proti podnebnim spremembam;

24.

poudarja pomen uporabe preventivnih informacijskih sistemov, kot sta Galileo in Copernicus, pri ocenah nevarnosti in tveganj na ravni skupnosti. Za to so na regionalni in lokalni ravni potrebne bolj sistematične in celovite rešitve na področju podatkovnega rudarjenja in obdelave podatkov, na primer uporaba satelitov in senzorjev z orodji geografskega informacijskega sistema za kartiranje ranljivosti, ki so povezane z različnimi podnebnimi tveganji; spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj uporabljajo in izkoriščajo razpoložljive podatke in storitve, zlasti tiste, ki jih ponuja Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb;

25.

poudarja, da je treba še naprej vlagati v uporabnost vesoljske tehnologije, saj je ta z zagotavljanjem ustreznih informacij o podnebnih tveganjih in s tem povezanih prilagoditvenih ukrepih ključni element trajnostnega in odpornega razvoja; je pripravljen na tem področju sodelovati s Komisijo, Skupnim raziskovalnim središčem in Evropsko agencijo za okolje, da bi preučili ukrepe za približevanje te tehnologije lokalnim in regionalnim oblastem;

26.

poudarja, da bi bilo treba priznati, da je prilagajanje pomemben steber evropskega zelenega dogovora kot nove strategije EU za rast; pozdravlja predlagana evropska podnebna pravila kot način za zagotovitev splošnega okvira za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

Potreba po okrepitvi vloge mest in regij v politikah prilagajanja

27.

opozarja, da so mesta in regije inovatorji in pionirji pri podnebnih ukrepih in prilagajanju podnebnim spremembam, saj pogosto sodelujejo v raziskovalnih in inovacijskih projektih, na primer v okviru Obzorja 2020 in Obzorja Evropa, kar jim omogoča, da delujejo kot ambasadorji prilagajanja podnebnim spremembam povsod v Evropi in spodbujajo čezmejno sodelovanje med poddržavnimi ravnmi pri premagovanju podnebnih izzivov;

28.

ugotavlja, da so lokalne oblasti odgovorne za več kot 70 % ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb in za do 90 % ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam ter da politika prilagajanja ne bo delovala, če ne bo upoštevala potreb, stališč in strokovnega znanja regij in mest; poudarja, da je po ocenah približno 40 % mest po vsej EU, ki imajo več kot 150 000 prebivalcev, sprejelo načrte prilagajanja (2);

29.

meni, da lahko digitalne aplikacije bistveno pomagajo lokalnim in regionalnim oblastem pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev ali prilagajanju podnebnim spremembam. Zato je treba pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi vedno upoštevati trajnostne digitalne rešitve ter izmenjevati primere dobre prakse, pri tem pa vedno preverjati dejansko učinkovitost digitalnih rešitev;

30.

poudarja, da so najvidnejši učinki podnebnih sprememb v Evropi in po svetu skrajni vremenski pojavi, kot so vročinski valovi, poplave, pomanjkanje vode, požari v naravi in bolezni, ki povzročajo številne človeške žrtve, finančno škodo in poslabšanje kakovosti življenja; ugotavlja tudi, da odseljevanje podeželskega prebivalstva, izguba dostopa do rodovitne prsti in izguba biotske raznovrstnosti povzročajo socialne in gospodarske težave, ki so vse večji svetovni problem, kar bo imelo za Evropo hude posledice (3);

31.

poudarja ključni pomen dveh misij, osredotočenih na podnebne spremembe, to sta „Evropa, odporna na podnebne spremembe“ in „sto podnebno nevtralnih mest do leta 2030“; želi sodelovati s Komisijo pri spodbujanju prijav in kandidatur skupnosti, mest in regij, ki predstavljajo celotno geografsko, družbeno in gospodarsko raznolikost evropskih območij; je pripravljen v okviru teh misij, Konvencije županov in drugih partnerstev oblikovati okvir za izvajanje, da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti;

32.

priporoča, naj Evropska agencija za okolje, skupaj z različnimi strokovnimi organizacijami, kot so Skupno raziskovalno središče, partnerstvo za prilagajanje podnebnim spremembam v okviru agende za mesta (4) ter Konvencija županov za podnebje in energijo (5), redno obvešča o novih znanstvenih dognanjih in predstavlja posebne projekte v zvezi s podnebnimi spremembami, vplivi in ranljivostjo v glavnih biogeografskih regijah v Evropi;

33.

poudarja, da vpliv podnebnih sprememb ni povsod enak in da imajo teritorialni dejavniki ključno vlogo pri pravilni izbiri politike; ustreznost prilagoditvenih ukrepov je odvisna od posebnih ranljivosti, na primer v najbolj oddaljenih regijah EU, na otokih, gorskih in obalnih območjih in Arktiki;

34.

poziva k nujnim ukrepom na Arktiki, kjer so zimske temperature že za 2,5 oC višje od predindustrijskih temperatur, kar pomeni, da se morski led in sneg talita hitreje kot kdaj koli prej, kar je nedavno ugotovila tudi odprava MOSAiC. Temu območju je treba zaradi njegove večje občutljivosti, t. i. polarnega ojačanja, nameniti posebno pozornost;

35.

opozarja na izjemno bogastvo narave v sredozemskem območju in njegovo veliko ranljivost za naravne nesreče, podnebne spremembe in socialno-ekonomski razvoj. Potrebni so posebni ukrepi za povečanje trajnosti naravnih virov, zlasti za zaščito biotske raznovrstnosti;

36.

poudarja, da so podnebne spremembe tesno povezane z družbeno-gospodarskimi spremembami, kot je urbanizacija; poudarja, da se evropska mestna območja, kjer živijo tri četrtine prebivalstva, soočajo s podnebnimi izzivi, ki zahtevajo prilagojene rešitve ter podporo EU in držav članic (6); poleg tega poudarja pomen podeželskih in primestnih območij, kjer je včasih še težje zmanjšati emisije, zato poziva tudi k ustreznim rešitvam za ta območja;

37.

poudarja, da lahko energetski in podnebni dialog na več ravneh postane močan instrument za učinkovito vertikalno povezovanje in razširjanje politik prilagajanja; ta pristop bi bilo treba razširiti na celoten zeleni dogovor;

38.

poudarja ključno vlogo Konvencije županov za podnebje in energijo ter podobnih pobud pri približevanju politik prilagajanja mestom in regijam ter vlogo podpisnikov konvencije pri izvajanju akcijskih načrtov za trajnostno energijo in podnebne spremembe;

39.

poudarja, da je treba okrepiti uporabo, razširitev in uvajanje inovativnih digitalnih tehnologij, ki koristijo integracijskim zmogljivostim in koheziji, ter napredovati v smeri strategije za pametne regije. Tehnologija 5G, internet stvari in podatkovna analitika so primeri teh tehnologij, ki bi jih bilo treba obravnavati kot dejavnike, ki omogočajo digitalno in zeleno preobrazbo regij in mest, in zlasti kot prelomni vzvod za digitalne javne storitve, energetsko učinkovitost, spodbujanje kulture in turizma ter socialno in teritorialno kohezijo;

40.

poudarja vlogo energetskih sistemov pri prilagajanju in njihovega povezovanja, kot je navedeno v sporočilu o strategiji EU za povezovanje energetskega sistema (7), in poziva Evropsko komisijo, naj to povezovanje dodatno preuči med nadaljnjim ukrepanjem na podlagi tega sporočila;

41.

poudarja pomen krepitve evropskih partnerstev med regijami in mesti s koncepti pametne specializacije; priporoča povečanje vloge mest in regij v platformi za prilagajanje podnebju (Climate Adapt) (8) in si želi poglobiti sodelovanje zlasti z Evropsko agencijo za okolje, skupnostjo znanja in inovacij za podnebje (Climate KIC) v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter Skupnim raziskovalnim središčem;

42.

opozarja, da je treba izboljšati izvedbene zmogljivosti v regijah in mestih ter poskrbeti, da bodo imeli dovolj delovne sile, tudi kvalificirane. Zlasti na občinski ravni je treba sistematično zagotoviti potrebno delovno silo za usklajevanje številnih področij dela in področij pristojnosti, povezanih z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ukrepov;

Financiranje in globalna pravila

43.

poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni sistemu določanja cen CO2. Za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev so v okviru podnebne preobrazbe potrebne nove naložbe, zlasti v zasebnem sektorju. Da bi pritegnili potrebne naložbe, bi bilo treba ceno CO2 določiti na predvidljivi in ustrezni ravni. S takim sistemom bi spodbudili energetska in druga podjetja, da prevzamejo pomembno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev in iskanju novih ogljično nevtralnih rešitev;

44.

poudarja, da je potreben učinkovitejši sistem določanja cen za CO2, vključno z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, da bo CO2 postal transparenten del gospodarskega sistema in da se bo spodbudil prehod na ogljično nevtralnost; s tem bi ustvarili nove enake konkurenčne pogoje za trajnostno ukrepanje in imeli ključno orodje za to, da bi CO2 postal pregleden sistem na vseh ravneh in v vseh sektorjih;

45.

podpira poziv Evropskega parlamenta k določitvi neto proračuna za emisije toplogrednih plinov za EU-27 na podlagi najnovejših znanstvenih izračunov, ki jih uporablja IPCC, ki bo predstavljal pravičen delež Unije v preostalih svetovnih emisijah glede na cilje Pariškega sporazuma in bo vodilo pri začrtanju poti Unije k nevtralnosti emisij toplogrednih plinov do leta 2050;

46.

poziva EU, naj prevzame trdno vodilno vlogo v svetu pri razvoju potrebnih sistemov za oblikovanje cen in pripravo proračuna CO2 do leta 2030 in se o podobnih elementih pogaja s svojimi svetovnimi trgovinskimi partnerji;

47.

predlaga spodbujanje dolgoročnih naložb v infrastrukturo, povezano s prilagajanjem, ki bi jih financirala EU; poudarja, da je pomembno imeti ustrezne možnosti financiranja prilagajanja podnebnim spremembam na vseh ravneh upravljanja, pa tudi preučiti morebitne nove možnosti za sedanje zmogljivosti ter poiskati nove in inovativne rešitve;

48.

priporoča, naj EU in vlade držav članic zagotovijo stabilno in sistematično javno financiranje za prilagajanje, na primer za javne storitve, službe za nujno pomoč in reševanje ter za zdravstveno oskrbo. Previdnostno prilagajanje zahteva celovite naložbe v infrastrukturo in instrumente za reševanje, pri katerih je prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje zajeto v splošne trajnostne ukrepe;

49.

pozdravlja napoved zelenih obveznic za financiranje podnebnih ukrepov; opozarja, da javna sredstva morda ne bodo dovolj za financiranje/zadovoljila vseh potreb po prilagajanju in da bi bilo treba spodbujati zasebno financiranje prilagoditvenih prizadevanj; merila taksonomije in praktično upravljanje tega, kar se šteje za trajnostno in neškodljivo, morajo biti zasnovana tako, da se z njimi ne nalaga upravno breme tistim, ki želijo vlagati trajnostno. To velja še zlasti, kadar ti vidiki presegajo veljavno zakonodajo EU in držav članic;

50.

priznava, da se bo novi finančni okvir za obdobje 2021–2027 močno osredotočal na pametnejšo, inovativno in bolj zeleno Evropo brez ogljika; poziva k večji vlogi OR pri usmerjanju uporabe mešanice instrumentov za regionalne javno-zasebne naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev; to vključuje podpiranje lokalno vodenih strategij in krepitev vloge lokalnih organov pri upravljanju sredstev EU ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih skladov; poudarja, da morajo evropski programi spodbujati ustvarjanje in izmenjavo dobrih podnebnih rešitev v korist občin različnih velikosti;

51.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti najbolje poznajo potrebe državljanov in izzive, s katerimi se soočajo, ter so odgovorne za izvajanje politik EU na lokalni in regionalni ravni. Zato morajo države članice lokalne in regionalne oblasti vključiti v postopek odločanja v zvezi z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. OR spodbuja države članice, naj na lokalne in regionalne oblasti prenesejo upravljanje sredstev in finančnih instrumentov na podlagi načela subsidiarnosti;

52.

opozarja na novo raven zaveze Evropske investicijske banke (EIB), da do leta 2025 poveča delež finančnih sredstev, namenjenih podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti, ter pripravi časovni načrt za podnebno banko (9); pozdravlja uvedbo sistema EIB za oceno tveganja podnebnih sprememb za sistematično ocenjevanje fizičnih podnebnih tveganj;

53.

poudarja, da mora razvoj nove prilagoditvene strategije EU temeljiti na načelih evropskega zelenega dogovora; poziva Komisijo, naj prizna mesta in regije kot polnopravne partnerje v tem okviru in naj bolje odpravlja vrzel med lokalnimi strategijami prilagajanja od spodaj navzgor in nacionalnimi strategijami prilagajanja;

Boljša usklajenost in delovanje po vsej Evropi

54.

poudarja, da cilji podnebnega pakta temeljijo na aktivni subsidiarnosti in upravljanju na več ravneh. OR je pripravljen nuditi politično podporo pri izvajanju podnebnega pakta (10) in ga razširiti na vsa mesta in regije v Evropi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj med ukrepe za to pomembno pobudo uvrsti prilagoditvene ukrepe;

55.

poudarja potencial evropskega podnebnega pakta kot inovativnega orodja upravljanja, ki krepi sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter evropskimi institucijami, in kot krovne pobude za spodbujanje oblikovanja lokalnih podnebnih paktov po vsej EU in za lažjo uporabo dobre prakse, tudi na področju prilagajanja podnebnim spremembam;

56.

ponovno poudarja, da je treba politike prilagajanja vključiti v teritorialno infrastrukturo ter načrtovanje in upravljanje krajine (11) – mesta in regije se morajo zelo potruditi;

57.

pozdravlja predlog za ambiciozen načrt podnebnih ciljev do leta 2030 in poziva Komisijo, naj v ta okvir vključi tudi prilagoditvene ukrepe in cilje;

58.

poudarja, da številne pobude, kot so dialogi z državljani, ocene teritorialnega učinka, energetski in podnebni dialog na več ravneh, mreža RegHub in evropska pobuda za mesta v okviru kohezijske politike po letu 2020, lahko podprejo tako oceno prilagoditvenih ukrepov kot oblikovanje strateških agend, saj vključujejo tiste, na katere neposredno vplivajo podnebne spremembe in ukrepi za prilagajanje;

59.

pozdravlja zagon vala prenove kot v prihodnost usmerjene pobude za okrepitev prizadevanj EU na enem od ključnih področij za doseganje naših podnebnih ciljev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še poveča pomen prenove stavb pri krepitvi ciljev prilagajanja in povečanju odpornosti grajenega okolja;

60.

poudarja, da se vpliv podnebnih sprememb na državljane razlikuje glede na njihovo socialno in ekonomsko ranljivost, starost in spol; socialni vidik politik prilagajanja bi bilo zato treba v novi strategiji EU skrbno preučiti na podlagi dela, ki ga na tem področju pripravlja Evropska agencija za okolje (12);

61.

poudarja, da države članice trenutno pripravljajo različne prekrivajoče se načrte in strategije, kot so strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, nacionalni energetski in podnebni načrti, dolgoročne nacionalne strategije in strategije trajnostnega razvoja, ter druge sektorske politike na področjih, kot so biotska raznovrstnost, gozdarstvo, kmetijstvo in gospodarjenje z zemljišči; poudarja, da lahko s tem nastane zmeda za mesta in regije, ter poziva Evropsko komisijo, naj ponovno razmisli o splošnem okviru za celovitejši pristop;

62.

poziva Komisijo, naj državam članicam močno priporoči, da poddržavne oblasti vključijo v pripravo svojih strategij prilagajanja in spodbujanje razvoja regionalnih in lokalnih strategij ter regionalne razčlenitve nacionalnih strategij; OR je zato pripravljen organizirati energetske in podnebne dialoge na več ravneh.

---

(1)  https://climateemergencydeclaration.org/climate-emergency-declarations-cover-15-million-citizens/

(2)  Poročilo o izvajanju strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2018) 738 final.

(3)  https://www.eea.europa.eu/sl/themes/prilagajanje-podnebnim-spremembam

(4)  https://ec.europa.eu/futurium/en/climate-adaptation

(5)  https://www.konvencijazupanov.eu/

(6)  https://www.konvencijazupanov.eu/

(7)  COM(2020) 299 final.

(8)  https://climate-adapt.eea.europa.eu/

(9)  https://www.eib.org/en/about/partners/cso/consultations/item/cb-roadmap-stakeholder-engagement.htm

(10)  Glej mnenje 1360/2020 o evropskem podnebnem paktu (UL C 440, 18.12.2020, str. 99), ki ga je pripravil Rafał Trzaskowski (PL/EPP), na voljo na https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opId=CDR-1360-2020

(11)  https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/adaptation/what/docs/swd_2013_137_en.pdf

(12)  https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts