P9_TA(2020)0257

Evropska strategija za gozdove – nadaljnji koraki

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. oktobra 2020 o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki (2019/2157(INI))

(2021/C 395/05)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640), sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020)0380) ter svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (1) in resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15) (2),

—	ob upoštevanju newyorške deklaracije o gozdovih, ki jo je Evropska unija ratificirala 23. junija 2014,

—	ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. decembra 2018 z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“ (COM(2018)0811),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor (3),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. aprila 2019 o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove in o novem strateškem okviru za gozdove (08609/2019),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (4) in nadaljnjih izvedbenih uredb s posodobitvijo seznama invazivnih tujerodnih vrst, med njimi tudi drevesnih vrst,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. oktobra 2019 o poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. decembra 2018 z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“,

—	ob upoštevanju ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) z dne 31. maja 2019,

—	ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020: znanje za prehod v trajnostno Evropo,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. aprila 2019 o izvajanju strategije EU za gozdove,

—	ob upoštevanju vmesnega pregleda strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020,

—	ob upoštevanju posodobljene strategije EU za biogospodarstvo,

—	ob upoštevanju podnebne strategije do leta 2050,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. novembra 2019 o posodobljeni strategiji EU za biogospodarstvo (5),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018 o vmesnem pregledu strategije EU za gozdove (6),

—	ob upoštevanju strategije Evropa 2020, vključno s pobudama Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za industrijo, raziskave in energijo,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A9-0154/2020),

—	ob upoštevanju obveznosti držav članic EU iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji,

ker notranjih in mednarodnih zavez EU, na primer evropskemu zelenemu dogovoru, ciljem OZN glede trajnostnega razvoja, Kjotskemu protokolu, Pariškemu sporazumu in ustvarjanju družbe brez emisij, ne bo mogoče uresničiti brez podnebnih koristi in drugih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo gozdovi in gozdarski sektor;

ker se Pogodba o delovanju Evropske unije ne sklicuje na skupno gozdarsko politiko EU in so za gozdove odgovorne države članice; ker EU že dolgo prek svojih politik in smernic, med drugim na podlagi člena 4 PDEU, kar zadeva energijo, okolje in kmetijstvo, prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in odločitvam držav članic o gozdovih;

ker so gozdovi in celotna vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih, storitve za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in zdravstvene koristi, ščitijo biotsko raznovrstnost in priložnosti za gorske, otoške in podeželske regije ter pomagajo v boju proti dezertifikaciji;

ker je za prihodnost večnamenskih gozdov EU in za celotno vrednostno verigo EU, ki temelji na gozdovih, zelo pomembno ustrezno financiranje visokokakovostnih raziskav, inovacij, zbiranja informacij, vzdrževanja in razvijanja podatkovnih zbirk ter izmenjave dobre prakse in znanja, saj so potrebe po izkoriščanju gozdov vse večje, prav tako pa je treba izrabiti številne priložnosti in sprejeti izzive, s katerimi se sooča družba;

E.	ker so gozdovi del naše naravne dediščine, ki jo moramo ohraniti in vzdrževati, in ker je dobro upravljanje te dediščine bistveno za njeno uspevanje in za to, da postane vir biotske raznovrstnosti ter gospodarskega, turističnega in družbenega bogastva;

F.	ker Sklad za razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike (SKP) zagotavlja orodja in sredstva za podporo gozdarskemu sektorju, kar bi bilo treba v okviru SKP nadaljevati po letu 2020 in se pri tem osredotočiti na trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

G.	ker je v Uniji 16 milijonov zasebnih lastnikov gozdov, ki imajo v lasti približno 60 % gozdov EU; ker je povprečna velikost gozda v zasebni lasti 13 ha, približno dve tretjini zasebnih lastnikov pa ima v lasti manj kot 3 ha gozda;

H.	ker so gozdovi, s katerimi se gospodari trajnostno, izredno pomembni za ohranjanje delovnih mest na podeželju, koristijo človekovemu zdravju, hkrati pa bistveno prispevajo k okolju in biotski raznovrstnosti;

I.	ker so ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v gozdovih tesno povezani, saj morajo biti vidiki uravnoteženi in je treba spodbujati sinergije, zlasti na področju strategij in načrtov držav članic za prilagajanje;

J.	ker se evropski gozdovi in razmere v njih med seboj razlikujejo, zato jih je treba različno obravnavati, vendar vedno z namenom izboljšanja njihove gospodarske, družbene in okoljske funkcije;

K.	ker so v najbolj oddaljenih regijah območja z izredno bogato biotsko raznovrstnostjo, kar je nujno treba ohraniti;

L.	ker ima izguba biotske raznovrstnosti v gozdovih velike okoljske, gospodarske in družbene posledice;

ker je kakovost tal bistvena za zagotavljanje ekosistemskih storitev, na primer za filtriranje in zbiranje vode, s tem pa tudi za varstvo pred poplavami in sušo, sekvestracijo CO2, biotsko raznovrstnost in povečanje biomase; ker je izboljšanje kakovosti tal, na primer s preoblikovanjem iglastih gozdov v nekaterih regijah v trajne listnate gozdove, ekonomsko zahteven proces, ki traja desetletja;

N.	ker bi bilo treba v evropski družbi, ki je vse bolj oddaljena od gozdov in gozdarstva, promovirati temeljno vlogo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter poudarjati številne koristi, ki jih gozdovi prinašajo z ekonomskega, družbenega in okoljskega ter kulturnega in zgodovinskega vidika;

O.	ker imajo gozdovi poleg sekvestracije ogljika ugoden vpliv na podnebje, ozračje, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter rečne režime in vodne poti, zaščito tal pred erozijo zaradi vode in vetra ter na druge uporabne naravne danosti;

P.	ker je skoraj 23 % evropskih gozdov uvrščenih med območja Natura 2000 – v nekaterih državah članicah ta delež presega 50 %, skoraj polovico naravnih habitatov v omrežju Natura 2000 pa predstavljajo gozdovi;

Q.	ker so gozdovi lahko vir primarnih gozdnih proizvodov, kot je les, hkrati pa nudijo dragocene sekundarne proizvode, kot so gobe, tartufi, zelišča, med in jagodičevje, ki so pomemben del gospodarskih dejavnosti v nekaterih regijah Unije;

R.	ker imajo evropski gozdovi pomembno vlogo pri izboljšanju okolja, razvoju gospodarstva, zadovoljevanju potreb držav članic po lesnih proizvodih in izboljšanju dobrega počutja prebivalcev;

ker je kmetijsko-gozdarski sistem, opredeljen kot sistem rabe zemljišč, kjer se na istem zemljišču sočasno gojijo drevesa in izvaja kmetijstvo, skupek sistemov upravljanja zemljišč, kjer se spodbuja splošna produktivnost, ustvarja več biomase, ohranjajo in obnavljajo tla ter zagotavljajo dragocene ekosistemske storitve;

T.	ker so trajnostna raba gozdov ter ohranjanje in razmnoževanje gozdnih virov zelo pomembna evropska naloga spričo njihove večnamenske vloge in pomena zagotavljanja velike raznolikosti vrst ter zaradi dejstva, da je za njihov nastanek potrebno mnogo časa;

U.	ker je družbeno in okoljsko odgovoren lov pomemben tudi za gozdove in polgozdne regije, saj se s to dejavnostjo omejuje populacija divjadi ali posledično širjenje bolezni, ki jih divjad prenaša, kot je afriška prašičja mrzlica;

V.	ker imajo gozdovi ključno vlogo pri zmanjševanju erozije tal ter dezertifikacije kopenske površine; ker študije kažejo, da drevesa v parkih in mestnem okolju prispevajo k ohranjanju nižje temperature v primerjavi z območji brez dreves;

W.	ker so v sedanjem programskem obdobju (2014–2020) v SKP določeni ukrepi za pomoč gospodarskim subjektom pri krepitvi zmogljivosti za gospodarjenje z gozdovi;

ker so nekatere gozdarske regije množično napadli škodljivi organizmi in žuželke, kot so lesni črvi in različne gljive; ker je naravno populacijo kostanjevih gozdov množično napadla Cryphonectria parasitica, ki resno ogroža preživetje teh gozdov, dolgoročno pa tudi z njimi povezane dejavnosti, ki jih izvaja človek, kot sta proizvodnja in nabiranje kostanja;

Y.	ker so razpoložljivi podatki o gozdovih na ravni EU nepopolni in različne kakovosti, kar ovira usklajevanje na ravni EU na področju gospodarjenja z gozdovi;

Z.	ker se nezakonita sečnja dogaja tudi v EU;

Preteklost – ponovni pregled dosedanjih uspehov in izzivov pri izvajanju

pozdravlja objavo poročila Komisije z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove – „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“ (COM(2018)0811);

pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele države članice in Komisija, da bi izpolnile cilje strategije EU za gozdove, in sodelovanje Stalnega odbora za gozdarstvo, skupine za civilni dialog o gozdarstvu in pluti, strokovne skupine za gozdne požare, strokovne skupine za gozdarske panoge in sektorska vprašanja, povezana z gozdovi, ter zadevnih deležnikov v okviru večletnega izvedbenega načrta za gozdove;

priznava, da je v poročilu Komisije za leto 2018 o napredku pri izvajanju sedanje strategije EU za gozdove ugotovljeno, da je bilo osem prednostnih področij strategije in eno dodatno vzpostavljenih razmeroma brez ovir, če ne upoštevamo velikih izzivov, ki se nanašajo na politiko o biotski raznovrstnosti, in aktualnih izzivov na področjih, kot sta „Katere gozdove imamo in kako se spreminjajo?“, ki zlasti zadevajo dojemanje gozdarskega sektorja in obveščenost o njem v javnosti, ter „Spodbujanje usklajevanja in komunikacije“, zlasti na področju politik, povezanih z gozdovi;

poudarja, da je bil dogovor o opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi sklenjen na mednarodni ravni v okviru vseevropske pobude Forest Europe; ugotavlja, da je bila opredelitev vključena v nacionalno zakonodajo in v prostovoljne sisteme, kot je certificiranje gozdov, ki so vzpostavljeni v državah članicah;

poudarja, da je spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v EU v okviru strategije EU za gozdove in ukrepov za razvoj podeželja, ki se izvajajo v okviru skupne kmetijske politike (SKP), večinoma pozitivno vplivalo na gozdove in gozdne razmere, na možnosti za preživljanje na podeželju ter na biotsko raznovrstnost gozdov v EU, hkrati pa je povečalo podnebne koristi, ki jih prinaša gozdarski sektor; vendar ugotavlja, da je še vedno treba uravnoteženo okrepiti trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovili izboljšanje stanja gozdov, okrepili zdravje in odpornost ekosistemov ter gozdovom omogočili, da se boljše prilagajajo na spreminjajoče se podnebne razmere, zmanjšali tveganja in vplive naravnih motenj, ter da bi sedanjim in prihodnjim generacijam omogočili, da še naprej gospodarijo z gozdovi, na primer tako, da se izpolnijo cilji lastnikov gozdov in MSP, in da bi izboljšali kakovost obstoječih gozdov in gozdnih površin; meni, da bi morala strategija EU za gozdove vključevati tudi ustrezne instrumente za doseganje teh ciljev; opozarja, da so države članice z gozdovi dolžne gospodariti trajnostno in zgledno; meni, da bi morali modeli gospodarjenja z gozdovi poleg merila večfunkcionalnosti upoštevati tudi merilo ekološke, družbene in gospodarske trajnosti, ki opredeljuje upravljanje in uporabo gozdov in gozdnih zemljišč na način in v meri, ki ohranja biotsko raznolikost, produktivnost, sposobnost regeneracije, vitalnost in zmožnost, da v tem trenutku in v prihodnje izpolnjujejo ustrezne ekološke, gospodarske in družbene funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, ter da se ne povzroča škoda drugim ekosistemom; poudarja, da je za zagotovitev dolgoročne zavezanosti trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ključno, da se priznajo in zaščitijo lastninske pravice; opozarja, da sta ohranjanje naših gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi bistvena za splošno blaginjo, saj zagotavljajo javne storitve na področju rekreacije in zdravja ter izobraževanja, ter priznava, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi prispeva k večji biotski raznovrstnosti evropskih gozdov; poziva k zaščiti primarnih gozdov z ohranjeno strukturo, bogastva vrst ter ustreznih območij, na katerih ti gozdovi še obstajajo, ugotavlja, da EU nima opredelitve za tovrstne gozdove, in poziva Komisijo, naj v prihodnji strategiji EU za gozdove uvede opredelitev, ki jo bo pripravil Stalni odbor za gozdarstvo; poudarja, da se lahko stališča o sposobnosti različnih vrst gozdov za absorpcijo CO2 razlikujejo, in zato meni, da bi morala nova strategija EU za gozdove spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi; obžaluje netrajnostno prakso in nezakonito sečnjo, ki se v nekaterih državah članicah izvaja kljub uredbi EU o lesu, in nadalje poziva države članice, naj storijo več, da bi jo odpravile, ter po potrebi izboljšajo ali okrepijo svojo nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe v zvezi s temi vprašanji, in sicer s skrbnim spremljanjem in izvrševanjem veljavne zakonodaje EU, ter poziva Komisijo, naj hitro nadaljuje postopke za ugotavljanje kršitev, kadar pride do njih, v zvezi z ugotovljenimi primeri nezakonite sečnje pa naj ukrepa prek vseh pristojnih organov; poziva Komisijo, naj nemudoma zaključi pregled ustreznosti predpisov EU proti nezakoniti sečnji;

sklepa, da so bile razlike med državami članicami ter razlike med regijami v državah članicah pomemben dejavnik pri iskanju ukrepov na ravni EU;

izraža globoko zaskrbljenost zaradi nezakonite sečnje in netrajnostnih gozdarskih dejavnosti v nekaterih delih Unije, kar je posledica neizvajanja veljavne zakonodaje EU in domnevne korupcije; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti korupciji in v celoti izvajajo obstoječo zakonodajo;

Sedanjost – stanje gozdov v EU

poudarja, da so gozdovi EU, vključno z gozdovi na čezmorskih ozemljih in najbolj oddaljenih regijah, večnamenski in je zanje značilna velika raznolikost, med drugim v smislu vzorcev lastništva, velikosti, strukture, biotske raznovrstnosti, odpornosti in izzivov; poudarja, da gozdovi, zlasti mešani, družbi zagotavljajo najrazličnejše ekosistemske storitve, vključno s habitati za živalske in rastlinske vrste, sekvestracijo ogljika, surovinami, obnovljivimi viri energije, boljšo kakovostjo zraka, čisto vodo, obnavljanjem podtalnice, obvladovanjem erozije ter zaščito pred sušami, poplavami in snežnimi plazovi, poleg tega pa so vir sestavin, ki se uporabljajo v medicini, in so pomemben del evropske kulture ter prostor za rekreacijo; ker vse to očitno ni več v celoti zagotovljeno, saj lastniki gozdov zaradi težkih gospodarskih razmer, ki so posledica podnebnih sprememb in drugih dejavnikov, ne morejo več vlagati v gozdove; ugotavlja, da je po najnovejših ocenah le 26 % gozdnih vrst in 15 % gozdnih habitatov v stanju dobre ohranjenosti; poziva države članice, naj zagotovijo varstvo ekosistemov ter po potrebi oblikujejo oziroma dopolnijo smernice v zvezi z nelesnimi gozdnimi proizvodi;

je seznanjen z napredkom pri vrednotenju ekosistemskih storitev v okviru pobude kartiranja in ocenjevanja ekosistemov in njihovih storitev; vendar poudarja, da zaenkrat ni ustreznega plačila za zagotavljanje ekosistemskih storitev, kot so sekvestracija CO2, spodbujanje biotske raznovrstnosti ali izboljšanje tal, in da gozdarji, ki svoje gozdove upravljajo v skladu s temi potrebami, kljub zagotavljanju pomembnih ekosistemskih storitev morda ustvarjajo izgubo; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za ustrezno spodbujanje in plačevanje storitev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter drugih ekosistemskih storitev, da bi omogočili ekonomsko uspešno preoblikovanje gozdov;

10.

ugotavlja, da so se v zadnjih desetletjih gozdni viri EU povečevali v smislu gozdne površine in obsega – gozdovi in druga gozdna zemljišča danes pokrivajo najmanj 43 % površine EU, tj. najmanj 182 milijonov hektarjev oziroma 5 % vseh gozdov na svetu – ter da je to rezultat pogozdovanja in naravne obnove; ugotavlja, da polovico omrežja Natura 2000 sestavljajo gozdna območja (tj. 37,5 milijona hektarov) in da je 23 % vseh gozdov v Evropi na območjih Natura 2000, v nekaterih državah članicah pa gozd pokriva več kot polovico ozemlja in so zato odvisne od gozdarstva; poudarja, kako pomembno je izboljšati seznanjenost s programom Natura 2000 in njegovimi učinki na biotsko raznolikost, gospodarjenje z gozdovi in drugo rabo zemljišč v EU; ugotavlja, da je 60 % gozdov v EU v zasebni lasti, pri čemer je velik delež malih gozdnih posesti (manj kot 3 ha), 40 % pa v javni lasti; poudarja, da je več kot 60 % proizvodnih gozdov v EU in več kot 20 % gozdov po svetu certificiranih v skladu s prostovoljnimi standardi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi; je seznanjen tudi, da je delež okroglega lesa, ki izhaja iz certificiranih gozdov in ga predela lesna industrija po vsem svetu, večji od 20 % in da ta delež v EU dosega 50 %; poudarja, da je v tem sektorju neposredno zaposlenih vsaj 500 000 (7), posredno pa 2,6 milijona ljudi v EU (8), ter da so za vzdrževanje te ravni zaposlenosti in dolgoročne konkurenčnosti sektorja potrebna stalna prizadevanja za privabljanje kvalificirane in usposobljene delovne sile in za zagotovitev ustreznega dostopa delavcev do socialne in zdravniške pomoči; ugotavlja, da so ta delovna mesta dolgoročno odvisna od odpornih in dobro upravljanih gozdnih ekosistemov; poudarja, da imajo lastniki gozdov ključno vlogo pri izvajanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter da imajo gozdovi pomembno vlogo pri ustvarjanju zelenih delovnih mest in rasti na podeželju; poleg tega poudarja, da imajo lastniki in upravljavci gozdov v EU dolgo tradicijo in izkušnje z gospodarjenjem večnamenskih gozdov; poziva Komisijo, naj v novo strategijo EU za gozdove vključi podporo za lastnike gozdov, tudi v finančnem smislu; meni, da bi moral biti pogoj za tako podporo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi se zagotovilo stalno vlaganje v sodobno tehnologijo ter okoljske in podnebne ukrepe, ki krepijo večfunkcionalno vlogo gozdov, s posebnim finančnim instrumentom za upravljanje območij v mreži Natura 2000 ter ustvarjanje dostojnih delovnih pogojev; meni, da bi morala biti ta finančna podpora rezultat trdne kombinacije finančnih instrumentov ter javnega in zasebnega financiranja; poudarja pomen preprečevanja odseljevanja s podeželja in meni, da je nujno vlagati v ekosisteme; pozdravlja obnavljanje gozdov in pogozdovanje kot primerna načina za povečanje gozdnatosti, zlasti na opuščenih zemljiščih, ki niso primerna za pridelavo hrane, blizu mestnih in primestnih območij ter na goratih območjih, kjer je to primerno; spodbuja finančno podprte ukrepe za rabo posekanega lesa glede na trajnostni prirastek ter za povečanje gozdnatosti in drugih gozdnih površin, kjer je to ustrezno, zlasti v državah članicah z nizkim deležem gozdnih površin, v ostalih državah članicah pa naj se spodbuja ohranjanje gozdne odeje v predelih s poudarjenimi ekološkimi funkcijami; poudarja, da so gozdovi pomemben del kopenske biotske raznovrstnosti Evrope;

11.

ugotavlja, da se gozdno območje v Uniji širi, med drugim zaradi pogozdovanja, ter da upravljani komercialni gozdovi bolje vežejo ogljik kot neupravljani gozdovi, pa tudi zmanjšujejo emisije in težave, ki jih povzroča slabšanje stanja gozdov; je seznanjen, da ima trajnostno gospodarjenje s komercialnimi gozdovi najboljši vpliv na podnebje in da bi bilo treba države, ki dobro gospodarijo s svojimi gozdovi, za to nagraditi;

12.

priznava, da lahko dolgoročne javne in zasebne naložbe v okrepljeno trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki se enako osredotoča na družbene, okoljske in gospodarske koristi gozdov ter na ustrezne mehanizme financiranja in nadomestil, pomagajo zagotavljati odpornost gozdov in njihovo zmožnost prilagajanja ter lahko gozdarskemu sektorju pomagajo, da bo ostal gospodarsko vzdržen in okoljsko trajnosten, hkrati pa prispevajo k doseganju številnih ciljev EU, vključno z uspešnim izvajanjem evropskega zelenega dogovora, prehodom na krožno biogospodarstvo in spodbujanjem biotske raznovrstnosti; poudarja, da so potrebni tudi drugi lahko dostopni, dobro usklajeni in ustrezni mehanizmi financiranja EU, kot so finančni instrumenti ali podpora Evropske investicijske banke za spodbujanje naložb v gozdarske projekte, usmerjene v trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter v preprečevanje in blažitev gozdnih požarov, pa tudi strukturni skladi in programi Obzorje, Erasmus+ in LIFE+, ki bi lahko podprli naložbe in storitve na področju skladiščenja in sekvestracije ogljika v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, popolnoma v skladu z zelenim dogovorom;

13.

priznava ključne koristi, ki jih imajo gozdovi in gozdarski sektor za podnebje; znova poudarja, da je treba uravnoteženo spodbujati okoljske, gospodarske in družbene vidike gozdov in gospodarjenja z njimi, hkrati pa povečati splošne podnebne koristi gozdov in vrednostne verige, ki temelji na gozdarstvu, zlasti s spodbujanjem sekvestracije CO2 in shranjevanjem ogljika v lesnih proizvodih ter nadomeščanjem materialov; poudarja, da je treba ohraniti, dodatno spodbujati in po možnosti povečati sekvestracijo CO2 v gozdovih do ravni, ki omogoča trajnostno upravljanje vseh funkcij gozdov, ter shranjevanje ogljika na kraju samem, tudi v kmetijskih gozdovih, odmrlem lesu, gozdnih tleh in lesnih proizvodih, skozi aktivno trajnostno gospodarjenje z gozdovi; opozarja, da gozdovi absorbirajo več kot 10 % emisij toplogrednih plinov EU; poudarja, da je treba spodbujati uporabo lesa kot trajnostnega gradbenega materiala, saj nam to omogoča prehod na bolj trajnostno gospodarstvo; spodbuja Komisijo, naj preuči različne tržne mehanizme, s katerimi bi spodbudila nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi surovinami, ki prinašajo koristi za podnebje; poudarja, da imajo materiali na osnovi lesa ključno vlogo pri nadomeščanju materialov na osnovi fosilnih virov in materialov z večjim okoljskim odtisom v industrijah, kot so gradbeništvo, tekstilna industrija, kemična industrija in industrija embalaže, pa tudi da je treba upoštevati vse podnebne in okoljske koristi nadomeščanja teh materialov; poleg tega poudarja prednosti, ki še niso bile dovolj izkoriščene, če se proizvodi za enkratno uporabo, zlasti plastični, nadomestijo s trajnostnimi lesnimi proizvodi; poudarja, da je treba tudi povečati krožno uporabo lesnih proizvodov, s čimer bi bolje izkoristili trajnostne vire, zmanjšali količino odpadkov in podaljšali življenjski cikel ogljika ter tako vzpostavili trajnostno in lokalno krožno biogospodarstvo;

14.

pozdravlja nadaljevanje prizadevanj za nadomestitev fosilnih surovin in goriv, konkretno za spodbujanje najučinkovitejše rabe lesa v skladu z načelom kaskadne uporabe; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo trajnostna merila za biomaso v okviru prenovitve direktive o obnovljivih virih energije ter naj se čim bolje izkoristi učinek zamenjave, tako da se nadomestijo ogljično intenzivni materiali in energija na osnovi fosilnih surovin; vendar opozarja, da je treba pri uvajanju podpornih shem za bioenergijo paziti, da ne bi prišlo do nepotrebnega izkrivljanja trga za lesne surovine; opozarja, da je treba predvideno povečanje povpraševanja po lesu in biomasi pospremiti s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi; v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati financiranje raziskav za nadomestitev fosilnih goriv in materialov iz fosilnih goriv; ugotavlja, da se lahko ostanki na koncu vrednostne verige lesa uporabijo kot biomasa, s katero se lahko nadomesti toplota iz fosilnih goriv, vendar je treba les, kjer je to mogoče, hraniti za uporabo z daljšim življenjskim ciklom, da bi povečali globalno skladiščenje ogljikovega dioksida;

15.

poudarja koristne učinke gozdnih varovalnih pasov za zaščito kmetijskih zemljišč in za povečanje kmetijske proizvodnje; odločno zagovarja metode za spodbujanje kmetov, naj razvijajo gozdne varovalne pasove;

16.

poudarja, da so cvetoča drevesa in grmovnice v naravnih ekosistemih ključne za sektor čebelarstva, hkrati pa pomaga pri naravnem procesu opraševanja ter pri konsolidaciji in zaščiti neobdelane in/ali nerodovitne zemlje; poziva k vključitvi teh dreves in grmovnic v podporne programe EU, ob upoštevanju regionalnih značilnosti;

17.

priznava, da se z gozdovi v EU resda gospodari v skladu s skupno dogovorjenim načelom trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in se je gozdna površina v EU v zadnjih desetletjih povečala, vendar obžaluje, da se je v okviru nedavno sprejete Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (9);

18.

poudarja pomen odpornih in zdravih gozdnih ekosistemov z živalstvom in rastlinstvom, da bi ohranili in okrepili številne ekosistemske storitve, ki nam jih nudijo gozdovi, kot so biotska raznovrstnost, čisti zrak, voda, zdrava tla ter les in nelesne surovine; poudarja, da prostovoljna orodja in veljavna zakonodaja, kot sta direktivi EU o pticah in habitatih, vplivajo na odločitve o upravljanju zemljišč in jih je treba ustrezno upoštevati in izvajati;

19.

ugotavlja, da so kmetje in lastniki gozdov ključni akterji na podeželskih območjih; pozdravlja, da je bila v programu SKP za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020 priznana vloga gozdarstva, kmetijskega gozdarstva in panog, ki temeljijo na gozdarstvu, in da so bile z uredbo omnibus uvedene izboljšave; spodbuja k nadaljnjemu priznavanju te vloge v okviru SKP za obdobje 2021–2027 in pri izvajanju evropskega zelenega dogovora;

20.

poudarja primernost in izvedljivost dvostopenjskega pristopa za preverjanje trajnosti gozdne biomase, kot je bilo dogovorjeno pri prenovitvi direktive o energiji iz obnovljivih virov; ugotavlja, da bi bilo to treba doseči z nadaljevanjem prekinjenega dela Stalnega odbora za gozdarstvo in Komisije v zvezi z oblikovanjem trajnostnih meril, ki niso vezana na končno uporabo;

21.

priznava vlogo gozdov v zvezi z zagotavljanjem možnosti za rekreacijske in druge dejavnosti, povezane z gozdovi, kot je nabiranje nelesnih gozdnih proizvodov, na primer gob in jagodičevja; je seznanjen z možnostmi za večje odstranjevanje biomase z namenom preprečevanja gozdnih požarov s pašo, vendar ugotavlja tudi, da paša prostoživečih živali negativno vpliva na sadike, zato poudarja, da je potrebno trajnostno gospodarjenje s pašnim živalstvom;

Prihodnost – ključna vloga strategije EU za gozdove za obdobje po letu 2020 in evropskega zelenega dogovora pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma ter agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030

22.

pozdravlja nedavno objavo Komisijinega evropskega zelenega dogovora in z zanimanjem pričakuje prihodnjo strategijo EU za gozdove po letu 2020, ki bi jo bilo treba uskladiti z evropskim zelenim dogovorom in strategijo EU na področju biotske raznovrstnosti; poleg tega meni, da je krepitev krožnega biogospodarstva bistvena za doseganje nizkoogljične družbe pri izvajanju zelenega dogovora; poudarja, da je treba še povečati potencial gozdov za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora ter razvijati krožno biogospodarstvo ob hkratnem zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev, vključno z biotsko raznovrstnostjo;

23.

pozdravlja delovni program Komisije za leto 2020 in zlasti priznanje prispevka nove strategije EU za gozdove na 26. zasedanju Konference pogodbenic (COP 26) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; v zvezi s tem poudarja, da gozdov v prihodnosti ne smemo šteti kot edino vrsto ponora CO2, saj bi to pomenilo manjšo spodbudo za druge sektorje, da bi čim bolj zmanjšali svoje emisije; poudarja tudi, da so v strategijah in načrtih za prilagajanje na podnebne spremembe potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi, ki bodo ustvarjali sinergijo med blaženjem teh sprememb in prilagajanjem nanje, to pa bo bistveno za zmanjševanje škodljivih posledic podnebnih sprememb, med katerimi so stresni dogodki, kot so gozdni požari, in negativnih učinkov za gospodarstvo na podeželju, biotsko raznovrstnost in zagotavljanje ekosistemskih storitev; poudarja, da je treba zavoljo spopadanja s posledicami podnebnih sprememb v gozdovih zagotoviti več virov in razvijati znanstveno podprto obvladovanje požarov; ugotavlja, da je odmrli les v gozdovih podlaga za mikrohabitate, od katerih so odvisne številne vrste, in opozarja na pomen teh mikrohabitatov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in funkcionalnosti gozdov ter za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kakor je priznano tudi v uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (uredba o LULUCF);

24.

znova poudarja, da gozdovi in gozdarski sektor pomembno prispevajo k razvoju lokalnega krožnega biogospodarstva v EU; poudarja ključno vlogo gozdov, gozdarskega sektorja in biogospodarstva pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in podnebne nevtralnosti do leta 2050; poudarja, da je bila vrednost trga biogospodarstva leta 2015 ocenjena na več kot 2,3 bilijona EUR ter da je zagotavljalo 20 milijonov delovnih mest, kar je bilo 8,2 % vseh zaposlenih v EU; ugotavlja, da bo vsak evro, vložen v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva v okviru programa Obzorje 2020, ustvaril okrog 10 evrov dodane vrednosti; poudarja, da ciljev EU glede okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti nikoli ne bo mogoče izpolniti brez večnamenskih in zdravih gozdov, s katerimi se na dolgi rok trajnostno gospodari, ter vzdržnih gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu; poudarja, da je treba v nekaterih okoliščinah najti kompromis med varstvom podnebja in zaščito biotske raznovrstnosti v sektorju biogospodarstva, zlasti v gozdarstvu, ki ima osrednjo vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo; je zaskrbljen, ker ti kompromisi v nedavnih političnih razpravah niso bili dovolj obravnavani; poudarja, da je treba oblikovati usklajen pristop, s katerim bosta zaščita biotske raznovrstnosti in varstvo podnebja obravnavana združeno v okviru cvetočega gozdarskega sektorja in biogospodarstva; poudarja, kako pomembno je razviti tržno biogospodarstvo v EU in zagotoviti njegovo delovanje, na primer s spodbujanjem inovacij in razvoja novih ekoloških proizvodov ter učinkovite rabe biomase v dobavni verigi; meni, da bi morala EU spodbujati rabo lesa, pridobljenih lesnih proizvodov ali gozdne biomase, da bi spodbudili trajnostno pridelavo in delovna mesta; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vračanje materialov biološkega porekla, tudi lesnih odpadkov, v vrednostno verigo, in sicer s spodbujanjem okolju prijaznega oblikovanja, dodatnim povečanjem recikliranja in spodbujanjem uporabe sekundarnih lesnih surovin za proizvode, preden se upepelijo ob koncu življenjskega cikla;

25.

vztraja, da je treba gozdarskemu sektorju zagotoviti dejansko politično podporo, in v zvezi s tem poudarja, da v obdobju po letu 2020 potrebujemo ambiciozno, neodvisno in samostojno strategijo EU za gozdove, ki bo enakovredna drugim ustreznim sektorskim strategijam; ugotavlja, da bi morala biti strategija EU za gozdove usklajena s strategijo „od vil do vilic“, saj lahko ima kmetijsko gozdarstvo značilnosti tako kmetijstva kot gozdarstva; poziva k pripravi nove strategije EU za gozdove, ki bo temeljila na celostnem pristopu k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri tem pa upoštevala vse gospodarske, družbene in okoljske vidike vrednostne verige, ki temelji na gozdarstvu, ter zagotavljala nadaljevanje večnamenske in večrazsežnostne vloge gozdov; poudarja, da je treba glede na vse večje število nacionalnih politik in politik EU, ki neposredno ali posredno vplivajo na gozdove in gospodarjenje z njimi v EU, razviti strategijo EU za gozdove, ki bo usklajena, uravnotežena, dosledna in bolje povezana z ustrezno zakonodajo EU, ki se nanaša na gozdove, na gozdno gospodarstvo, vključno z ljudmi, ki neposredno ali posredno delajo v gozdovih in gozdarstvu in od tega živijo, ter na številne storitve, ki jih zagotavljajo;

26.

poziva Evropsko komisijo, naj si pri izvajanju Sklada za razvoj podeželja prizadeva za to, da se bodo podpirale zlasti pobude za zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti v gozdovih, spodbujanje mešanih in avtohtonih drevesnih vrst in izboljšanje gospodarjenja z gozdovi, ter da bodo projekti izvedeni, sredstva pa porabljena v skladu s cilji;

27.

meni, da bi morala strategija EU za gozdove povezovati nacionalne politike za gozdove in kmetijsko gozdarstvo ter cilje EU za gozdove in kmetijske gozdove, pri čemer bi morala upoštevati, da je treba spoštovati nacionalne pristojnosti in da je treba prispevati k širšim ciljem EU, hkrati pa v enaki meri obravnavati posebnosti gozdov v zasebni in v javni lasti; poziva k ukrepom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in predvidljivosti za gozdarski sektor in celotno biogospodarstvo;

28.

poudarja pomen odločanja na podlagi dejstev, kar zadeva politike EU za gozdove ter za gozdno gospodarstvo in njegovo vrednostno verigo; poziva, naj bodo vsi z gozdovi povezani vidiki in cilji evropskega zelenega dogovora skladni s strategijo EU za gozdove za obdobje po letu 2020, zlasti da bi se zagotovil pozitiven vpliv trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na družbo, vključno s povezljivostjo in reprezentativnostjo gozdnih ekosistemov ter zagotavljanjem dolgoročnih in stabilnih koristi za podnebje in okolje, ter da bi se prispevalo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da bi bilo treba morebitne smernice EU v zvezi s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi oblikovati v okviru strategije EU za gozdove za obdobje po letu 2020;

29.

poudarja, da je treba upoštevati povezave med gozdarskim sektorjem in drugimi sektorji, vključno s kmetijstvom, ter nujnost usklajenosti med njimi v okviru krožnega biogospodarstva, pa tudi pomen digitalizacije in naložb v izobraževanje, raziskave in inovacije ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki lahko pozitivno prispevajo k nadaljnjim rešitvam za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ustvarjanje delovnih mest; ugotavlja, da so gozdovi neločljivi del trajnostnega razvoja;

30.

poudarja, kako pomembni za podeželske skupnosti so kmetijsko-gozdarski sistemi, ki pa so zelo slabo razvejani in z ekonomskega vidika komaj preživijo, njihov letni dohodek pa dopolnjujejo druge dejavnosti, kot so živinoreja, turizem in lov, ki jih je treba dovolj financirati, da se preprečita dezertifikacija in prekomerno izkoriščanje;

31.

poudarja, da se zaradi podnebnih sprememb in vplivov človekove dejavnosti že pojavljajo naravne motnje, kot so požari, suše, poplave, nevihte, napadi škodljivcev, bolezni in erozija, v prihodnje pa bodo še pogostejše in intenzivnejše, kar bo povzročalo škodo v gozdovih v EU, in da bo zato treba upravljanje tveganj in kriz prilagoditi vsakokratnemu scenariju; v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti trdno gozdarsko strategijo EU za obdobje po letu 2020 ter ukrepe za obvladovanje tveganj, kot so krepitev odpornosti Evrope na nesreče in orodja za zgodnje opozarjanje, da bi bili bolje pripravljeni in bolje preprečevali takšne dogodke, povečali odpornost gozdov, zlasti njihovo odpornost proti podnebnim spremembam, na primer z okrepljenim izvajanjem trajnostnega in aktivnega gospodarjenja z gozdovi ter z raziskavami in inovacijami, kar bo omogočilo optimizacijo prilagodljivosti naših gozdov; opozarja na navedbe Evropske agencije za okolje, da so širjenje mestnih območij in podnebne spremembe med glavnimi škodljivimi dejavniki za gozdove v EU; poudarja tudi, da je treba lastnikom gozdov ponuditi boljše podporne mehanizme ter finančna sredstva in instrumente za izvajanje preventivnih ukrepov in obnovo prizadetih območij, kot je pogozdovanje poškodovanih zemljišč, ki niso primerna za kmetijstvo, tudi z uporabo posebnih skladov za nesreče, vključno z izrednimi intervencijami, kot je Solidarnostni sklad Evropske unije; poziva, da je treba zagotoviti skladnost med strategijo EU za gozdove in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo mehanizem za izredne razmere, ter meni, da je treba v kmetijsko-gozdarske ukrepe vključiti podporo za drevesno-travnate površine (gozdnate pašne površine), države članice pa spodbujati, da jo uporabijo v naslednjem programu za razvoj podeželja; poudarja, da je treba nameniti več sredstev in razviti znanstveno podprto obvladovanje požarov ter se pred sprejetjem določitev seznaniti s tveganji, pri čemer je treba upoštevati socialno-ekonomske, podnebne in okoljske vzroke gozdnih požarov; poziva, naj se uvede komponenta za spopadanje s skupnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami;

32.

poziva države članice, naj oblikujejo pobude za ohranitev in po potrebi vzpostavitev gozdov z visoko ohranitveno vrednostjo skupaj s potrebnimi mehanizmi in instrumenti za spodbude in po potrebi nadomestila za lastnike gozdov, da bi lahko glede teh gozdov dosegli napredek v smislu znanja in znanosti, obenem pa ohranili naravne habitate;

33.

priznava vlogo biotske raznovrstnosti pri zagotavljanju, da bodo gozdni ekosistemi ostali zdravi in odporni; poudarja, kako pomembna so območja Natura 2000, v katerih je mogoče družbi zagotoviti različne ekosistemske storitve, vključno s surovinami; vendar ugotavlja, da je za upravljanje teh območij potrebno tehnično svetovanje, potrebna pa so tudi zadostna nova finančna sredstva; poudarja, da bi bilo treba gospodarske izgube, nastale zaradi varstvenih ukrepov, pošteno nadomestiti; poudarja, kako pomembno je pragmatično vključevanje ohranjanja narave v trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ne da bi se nujno povečala zaščitena območja in ne da bi se ustvarjalo dodatno upravno in finančno breme; podpira vzpostavljanje mrež v ta namen na pobudo držav članic; poziva državne ali regionalne akterje, naj po potrebi v sodelovanju s specializiranimi deležniki podprejo repopulacijo obrečnih gozdov, da bodo habitati biotsko raznovrstni in bo mogoče razvijati ekološke storitve, kot je absorpcija nevarnih snovi, prisotnih v podtalnici; izpostavlja rezultate študije o učinku SKP, v kateri je navedeno, kje bi lahko instrumenti in ukrepi SKP bolj prispevali k ciljem glede biotske raznovrstnosti, ter spodbuja k preučitvi načinov za izboljšanje obstoječih instrumentov; spodbuja tudi nadaljnje raziskave odnosa med biotsko raznovrstnostjo in odpornostjo;

34.

ugotavlja, da je skoraj 25 % celotne gozdne površine v EU vključene v omrežje Natura 2000;

35.

je seznanjen, da pogajanja Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki jih podpira Organizacija za prehrano in kmetijstvo, s katerimi naj bi dosegli pravno zavezujoč vseevropski sporazum o gozdovih, niso bila uspešna, saj je Ruska federacija izstopila iz pogajanj; se kljub temu še naprej zavzema za učinkovite instrumente za krepitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na vseevropski in svetovni ravni;

36.

poudarja, da gozdove obravnava vse več politik EU, vsaka pa ima drugačen pristop; spodbuja, naj se dokonča razvoj trajnostnega pristopa, ki ne bo vezan na končno uporabo, začetega v okviru sedanje strategije EU za gozdove, in sicer ob tesnem sodelovanju Stalnega odbora za gozdarstvo in držav članic, pri čemer naj se uporabi pristop v dveh korakih iz prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov; meni, da bi lahko pristop v dveh korakih uporabili v drugih politikah za zagotovitev meril trajnosti gozdne biomase in medsektorske skladnosti politik EU ter za nagrajevanje ekosistemskih storitev, zlasti podnebnega prispevka gozda, ki je pomemben za družbo; hkrati priznava, da gozdno gospodarstvo v EU že zdaj deluje v skladu z najvišjimi standardi trajnosti; opozarja, da mora trajnostni pristop za gozdno biomaso upoštevati potrebo po konkurenčnosti lesa v primerjavi z drugimi surovinami; poudarja, kako pomembna je uporaba orodij, razvitih na trgu, kot so veljavni sistemi certificiranja gozdov, kot ustreznih dokaznih sredstev za preverjanje trajnosti gozdnih virov, in jo spodbuja;

37.

poudarja, kako pomembni so gozdarski in kmetijsko-gozdarski ukrepi v okviru SKP ter drugi gozdarski ukrepi ter kako pomembno je zagotavljanje poštenih in konkurenčnih tržnih pogojev v EU za uspešen razvoj trajnostnega krožnega biogospodarstva ob hkratnem izvajanju strategije EU za gozdove; opozarja, da je treba v okviru SKP za obdobje 2021–2027 zagotoviti kontinuiteto ter izrecne gozdarske in kmetijsko-gozdarske ukrepe; poudarja, da bi dodatno znižanje proračuna SKP negativno vplivalo na naložbe v trajnostno gospodarjenje z gozdovi in doseganje ciljev EU v gozdarskem sektorju; meni, da bi moralo imeti trajnostno upravljanje gozdov vidno mesto v novih strateških načrtih SKP; poudarja, da je treba zmanjšati upravno breme v okviru gozdarskih ukrepov EU in državne pomoči na splošno, na primer za spodbujanje povečevanja in ohranjanja gozdne vegetacije v povezavi s krajinskimi značilnostmi in politikami, povezanimi s plačili iz prvega in drugega stebra, ter z omogočanjem skupinskih izjem, da bi se hitro odzvali na izzive za gozdove; je hkrati zaskrbljen, ker horizontalni ukrepi programa za razvoj podeželja, kot je „mladi kmet“, vsaj v nekaterih državah članicah ne vključujejo gozdarskih dejavnosti;

38.

poudarja koristi povezovanja med upravljanjem pašnikov in gozdov v smislu nižjega tveganja požarov in nižjih stroškov vzdrževanja gozdov; meni, da je v zvezi s tem ključnega pomena obveščanje o rezultatih raziskav in prenos znanja na vse, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo; poudarja, kako dragoceni so tradicionalni ekstenzivni kmetijsko-gozdarski sistemi in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo; poziva Komisijo, naj strategijo EU za gozdove uskladi s strategijo „od vil do vilic“, da bi dosegli te cilje, ter naj spodbuja specializirane programe usposabljanja na ravni EU, da bi se kmetje seznanili s koristmi in s prasko vključevanja gozdne vegetacije v kmetijstvo; je seznanjen z nizko stopnjo izvajanja številnih ukrepov iz uredbe o razvoju podeželja za obdobje 2014–2020, namenjenih podpiranju načrtnega vključevanja gozdne vegetacije v kmetijstvo; priznava, da lahko kmetijsko-gozdarski sistemi na določenih področjih povečajo splošno produktivnost biomase, in poudarja, da mešani ekosistemi proizvedejo več biomase in absorbirajo več atmosferskega ogljika;

39.

poudarja, da bi morala Unija nameniti zadostna sredstva za ukrepe za gozdno gospodarstvo, pri tem pa upoštevati nova pričakovanja tega sektorja, vključno z naložbami v razvoj gozdnih območij in v izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje, vzdrževanje omrežij gozdnih cest, gozdarsko tehnologijo, inovacije ter predelavo gozdarskih proizvodov in njihovo dajanje v uporabo;

40.

poziva države članice, naj uskladijo različne strategije in načrte za upravljanje gozdov, da bo njihove ustrezne cilje mogoče pravočasno uresničevati in po potrebi popraviti, namesto da ustvarjajo upravne mozaike, ki potem ogrožajo uresničevanje ciljev v njihovih strateških dokumentih;

41.

obžaluje, da predlog SKP za programsko obdobje 2021–2027 ne obravnava kmetijsko-gozdarskih sistemov; meni, da je bistvenega pomena, da se v naslednji uredbi o SKP priznajo koristi kmetijsko-gozdarskih sistemov in da se še naprej spodbuja in podpira njihovo vzpostavljanje, regeneracija, obnova in vzdrževanje; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k uporabi podpornih ukrepov za kmetijsko-gozdarske sisteme v njihovih strateških načrtih;

42.

pozdravlja pobudo za ogljična gozdna gospodarstva (Farm Carbon Forest), ki jo je napovedala Komisija in katere namen je nagraditi kmete, ki izvajajo projekte, katerih cilj je zmanjševanje emisij CO2 ali povečanje njegovega shranjevanja, da bi prispevali k cilju „brez emisij ogljika“ do leta 2050, v skladu z novim zelenim dogovorom;

43.

poudarja bistveno vlogo raziskav in inovacij na visoki ravni pri spodbujanju prispevka gozdov, kmetijsko-gozdarskih sistemov in gozdarskega sektorja k premagovanju izzivov našega časa; poudarja, kako pomembni so programi EU za raziskave in inovacije po letu 2020, priznava vlogo Stalnega odbora za raziskave v kmetijstvu in ugotavlja, da so raziskave in tehnologija že zelo napredovale, odkar je bila leta 2013 uvedena strategija EU za gozdove; poudarja, da je treba spodbujati nadaljnje raziskave tudi o gozdnih ekosistemih, biotski raznovrstnosti, trajnostni nadomestitvi surovin in energije na osnovi fosilnih virov, shranjevanju ogljika, lesnih proizvodih ter resnično trajnostnih praksah gospodarjenja z gozdovi; poziva k nadaljnjemu financiranju za raziskave tal in njihove vloge pri odpornosti gozdov na podnebne spremembe in prilagajanju nanje, pri varstvu in krepitvi biotske raznovrstnosti ter pri zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev in učinkov zamenjave; poziva tudi k zbiranju podatkov o inovativnih načinih za varstvo in krepitev odpornosti gozdov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so podatki o pragozdovih še vedno nepopolni; poudarja, da bi več raziskovanja in financiranja pozitivno prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb, ohranjanju gozdnih ekosistemov in spodbujanju biotske raznovrstnosti, trajnostni gospodarski rasti in zaposlovanju, zlasti na podeželju; je seznanjen s priporočilom Komisije, da bi močna kapitalizacija inovacij vzdolž vrednostne verige pripomogla k večji konkurenčnosti gozdarskega sektorja; v zvezi s tem pozdravlja napoved EIB, da bo v skladu s svojo novo podnebno usmeritvijo financirala projekte, ki odpirajo nove priložnosti v gozdarskem sektorju, ki ima pomembno vlogo pri nadomeščanju fosilnih materialov in energij; izreka pohvalo že izvedenim raziskavam in inovacijam v zvezi z gozdovi, zlasti v okviru programov Obzorje 2020 in LIFE+; pozdravlja tiste primere, v katerih rezultati prispevajo k razvoju trajnostnega biogospodarstva, pri čemer si prizadevajo za ravnovesje med različnimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in poudarjajo večnamensko vlogo gozdov; poziva Komisijo, naj vlaga v raziskave o rešitvah za širjenje škodljivcev in bolezni v gozdovih ter jih po potrebi okrepi;

44.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju s proizvajalci gozdne mehanizacije sprejme pobude za boljšo okoljsko zasnovo te mehanizacije, ki naj omogoča visoko raven zaščite in varnosti delavcev ter najmanjše možne posledice za tla in vodo v gozdovih;

45.

je zaskrbljen, ker se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja zelo zmanjšala skupna svetovna gozdna površina; poudarja, da je krčenje in propadanje gozdov po svetu velika težava; poudarja, da bi morala strategija EU za gozdove vplivati na svetovne politike in vključevati zunanje cilje in ukrepe EU za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi po vsem svetu, tako na dvostranski ravni kot z večstranskimi procesi, povezanimi z gozdovi, s poudarkom na ukrepih za zaustavitev krčenja gozdov po vsem svetu, vključno s podporo zakonitim in trajnostnim proizvodnim in dobavnim verigam, ki ne povzročajo krčenja gozdov ali kršenja človekovih pravic, ter za zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi viri; izpostavlja, da bi bilo treba oblikovati pobude politike za reševanje vprašanj zunaj EU, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na tropska območja in obenem upoštevati različne stopnje ambicioznosti v zvezi z okoljsko politiko v različnih tropskih državah ter na zunajsektorske vzroke netrajnostnih praks v gozdovih; poudarja, da je treba izvajati ukrepe za sledljivost uvoza, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj se v sodelovanju s tretjimi državami zavzamejo za uveljavitev višjih standardov trajnosti; poudarja, da je treba spodbujati izvajanje uredbe Evropske unije o lesu in akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), da bi bilo lažje preprečevati vstop nezakonito posekanega ali pridobljenega lesa na trg Unije, ki povzroča nelojalno konkurenco evropskemu gozdarskemu sektorju; znova poudarja, da je treba vzpostaviti sisteme certificiranja, v trgovinske sporazume pa je treba vključiti posebne določbe o trajnostnem upravljanju gozdov; poziva k oblikovanju skladne in sistematične razlage sistema potrebne skrbnosti iz uredbe EU o lesu;

46.

poudarja, kako pomembna je izobražena, kvalificirana in dobro usposobljena delovna sila za uspešno izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v praksi; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo ukrepe in uporabljajo obstoječe instrumente, kot so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in evropski programi usposabljanja (ET2020), da bi podprle zamenjavo generacij in nadomestile primanjkljaj kvalificirane delovne sile v tem sektorju;

47.

zahteva, da se uvoz nezakonito pridobljenega lesa vključi v trgovinske sporazume in da se v primeru kršitev naložijo sankcije;

48.

poziva države članice in lesno industrijo, naj si s konkretnimi ukrepi prizadevajo, da bo enako število območij ponovno pogozdenih, kot je bilo izkrčenih;

49.

poudarja, da je treba nadalje razvijati evropski informacijski sistem za gozdove (FISE), za katerega bodo soodgovorni vsi generalni direktorati Komisije, ki se ukvarjajo z različnimi temami, povezanimi s FISE, pri tem pa upoštevati obstoječe sisteme; meni, da bi bilo treba ta instrument usklajevati v okviru strategije EU za gozdove; poudarja, kako pomembno je zagotavljati primerjalne, znanstveno utemeljene in uravnotežene informacije v realnem času o evropskih gozdnih virih in obenem po potrebi spremljati, ali so gozdovi in naravni rezervati dobro upravljani in ohranjeni, hkrati pa si prizadevati za napovedovanje vpliva naravnih motenj, povezanih s podnebnimi spremembami, in njihovih posledic z okoljskimi in socialno-ekonomskimi kazalniki za razvoj vsake politike EU, povezane z gozdovi; je seznanjen, da so državni popisi gozdov celovito orodje spremljanja za ocenjevanje lesnih zalog in upoštevanje regionalnih premislekov; poziva EU, naj vzpostavi mrežo za spremljanje evropskih gozdov, ki bo zbirala informacije na lokalni ravni in bo povezana s programom za opazovanje Zemlje Copernicus;

50.

pozdravlja trend digitalizacije v tem sektorju in poziva Komisijo, naj premisli o uvedbi mehanizma za sledljivost lesa za vso EU, ki naj bo namenjen zbiranju podatkov, dosledni preglednosti, zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev ter zmanjšanju nekonkurenčnega ravnanja in zavestno nezakonitega ravnanja pri trgovini z lesom, tako v EU kot zunaj nje, prek sistema preverjanja; meni tudi, da bi tak sistem preverjanja zagotovil bolj dosledno upoštevanje pravil, omejil finančne goljufije in pripomogel k boju proti njim, ob tem pa otežil kartelno prakso in onemogočal logistične operacije in premike nezakonite sečnje; poleg tega spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse z državami članicami, ki so že uvedle takšne reforme na nacionalni ravni;

51.

poudarja, da imajo države članice pristojnost in osrednjo vlogo pri pripravi in izvajanju strategije EU za gozdove po letu 2020; poziva Stalni odbor Komisije za gozdarstvo, naj pri tej nalogi podpira države članice; poudarja, kako pomembna je izmenjava informacij in hkratno sodelovanje ustreznih deležnikov, vključno z lastniki in upravljavci gozdov, v skupini za civilni dialog za gozdarstvo in pluto, pomembno pa je tudi njeno redno sestajanje ter povečanje usklajenosti in sinergij s Stalnim odborom za gozdarstvo; poziva Komisijo, naj Parlament vključi v izvajanje strategije EU za gozdove, in to vsaj enkrat letno; poziva, naj se okrepi vloga Stalnega odbora za gozdarstvo, da se zagotovi usklajevanje med ustreznimi deležniki in politikami na ravni EU; poleg tega poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri krepitvi trajnostne rabe gozdov in zlasti podeželskega gospodarstva; poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med državami članicami, da bi povečali koristi nove strategije EU za gozdove; poleg tega poziva Komisijo in njene generalne direktorate, ki imajo z gozdovi povezane pristojnosti, naj si strateško prizadevajo za zagotovitev skladnosti vseh dejavnosti, povezanih z gozdarstvom, in izboljšajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

52.

spodbuja države članice, naj prednostno ohranjajo visoko raven poklicnega izobraževanja na področju lesarstva in ekološke gradnje ter naj tem področjem namenijo sredstva in javne naložbe, da bi se pripravili na prihodnje potrebe evropskega lesarskega sektorja;

53.

želi spomniti na zavezo Komisije glede ničelne tolerance za neupoštevanje okoljske zakonodaje; poudarja, da se številni postopki za ugotavljanje kršitev, ki trenutno potekajo zoper države članice, nanašajo na nenadomestljive vrednote evropskih gozdnih ekosistemov, in poziva Komisijo, naj hitro ukrepa v zvezi z njimi;

54.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z delovnimi inšpekcijskimi službami držav članic preveri, ali so stroji, ki so na trgu in se uporabljajo v lesarski industriji, skladni z Direktivo o strojih 2006/42/ES in imajo sistem za zbiranje in odstranjevanje lesnega prahu;

55.

je prepričan, da bi morala strategija EU za gozdove spodbujati in podpirati izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi z izvajanjem trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, poklicno usposabljanje gozdarskih delavcev in upravljavcev, izmenjavo rezultatov v gozdarskem sektorju ter boljše sodelovanje med državami članicami v zvezi s čezmejnimi ukrepi in izmenjavo informacij, da bi zagotovili rast zdravih evropskih gozdov; poleg tega poudarja, da je potrebno boljše komuniciranje o pomenu trajnostnega upravljanja gozdnih območij, skupaj z možnostjo razširitve, izvajanja in usklajevanja informacijskih kampanj o večfunkcionalni naravi gozdov ter o številnih gospodarskih, družbenih in okoljskih koristih upravljanja gozdov na vseh ustreznih ravneh EU, saj bi s tem državljane ozavestili o bogastvu te dediščine in o potrebi po upravljanju, vzdrževanju in trajnostni uporabi naših virov ter preprečili konflikte v družbi;

56.

spodbuja države članice, naj svoje deležnike na področju gozdarstva prepričajo, da se bodo z izobraževalnimi orodji in programi, namenjenimi šolarjem in tudi drugim starostnim skupinam, približali širšemu krogu prebivalstva ter v tem okviru poudarili pomen gozdov za človekove dejavnosti, pa tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in različnih ekosistemov;

57.

poudarja, da imajo digitalizacija in trajnostne tehnologije ključno vlogo pri zagotavljanju dodane vrednosti pri nadaljnjem razvoju na gozdu temelječega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prenos znanja in tehnologije ter izmenjavo primerov dobre prakse, na primer o trajnostnem in dejavnem gospodarjenju z gozdovi;

o o

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015.

(3) UL C 346, 21.9.2016, str. 17.

(4) UL L 317, 4.11.2014, str. 35.

(5) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14594-2019-INIT/sl/pdf

(6) UL C 361, 5.10.2018, str. 5.

(7) Podatkovna zbirka Eurostata o gozdarstvu, na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/forestry/data/database.

(8) Kratki vodnik Evropskega parlamenta o Evropski uniji in gozdovih, maj 2019.

(9) UL L 198, 22.6.2020, str. 13.