(4)Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast 5 . Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za vrnitev v normalno delovanje naših družb in gospodarstev ter trajnostne rasti, med drugim vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter ob upoštevanju vseh spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)Kriza zaradi COVID-19 je razkrila prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. Da pa bi se zagotovil hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, je treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje enotnega trga, odpraviti takoj, ko ne bodo več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala na potrebo po načrtih za pripravljenost na krize v zdravstvenem sektorju, ki vključujejo zlasti boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovne opreme. To so ključni elementi za razvoj širših načrtov za pripravljenost na krize.

(8)Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezna zakonodajna okvira 6 , da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Češka je pozvana, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč posameznikom in sektorjem, ki so jih opisani izzivi najbolj prizadeli.

(9)Socialno-ekonomske posledice pandemije bodo zaradi različne specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po regijah. Zato sedanje razmere pomenijo znatno tveganje za poglobitev regionalnih in teritorialnih razlik znotraj Češke ali ustvarjanjem novih teritorialnih razlik na podregionalni ravni, kar bi poslabšalo že opaženi trend počasnega poglabljanja razlik med regijama mest Karlovi Vari in Ústí nad Labem ter preostalimi deli države. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)Češka je 7. maja 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 30. aprila 2020 pa konvergenčni program za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)Za Češko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast.

(12)V konvergenčnem programu za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s presežka v višini 0,3 % bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2019 na primanjkljaj v višini 5,1 % BDP v letu 2020. Primanjkljaj naj bi se v letu 2021 zmanjšal na 4,1 % BDP. Glede na konvergenčni program za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 30,8 % BDP v letu 2019 povečal na 37 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(13)Češka je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na konvergenčni program za leto 2020 navedeni proračunski ukrepi znašajo 4 % BDP. Ukrepi vključujejo izravnalne davčne bonuse ter oprostitev obveznosti socialnega in zdravstvenega zavarovanja za šest mesecev za samozaposlene (1 % BDP), shemo skrajšanega delovnega časa (1 % BDP), oprostitev predplačil dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb, ki zapadejo junija 2020 (0,8 % BDP), ter ukrepe v zvezi z zdravjem (0,7 % BDP). Poleg tega je Češka napovedala ukrepe, ki sicer ne bodo imeli takojšnjih neposrednih proračunskih posledic, vendar bodo prispevali k likvidnostni podpori podjetjem. Ti ukrepi se večinoma nanašajo na jamstvene sheme za zagotavljanje posojil malim in srednjim ter velikim podjetjem. Vendar v konvergenčnem programu niso količinsko opredeljene pogojne obveznosti, ki so povezane s temi novimi ukrepi. Večina ukrepov, ki podpirajo program, je tudi vključena v pomladansko napoved Komisije 2020. Nekaj ukrepov, ki jih ni bilo mogoče količinsko opredeliti ali so bili podaljšani prek presečnega datuma, ni bilo mogoče vključiti. Ukrepi, ki jih je sprejela Češka, so na splošno v skladu s smernicami iz sporočila Komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Polno izvajanje navedenih ukrepov in nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, če gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(14)Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Češke v letu 2020 znašal –6,7 % BDP, v letu 2021 pa –4,0 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi v letih 2020 in 2021 ostal pod 60 % BDP.

(15)Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Češka v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno.

(16)Da bi omejila posledice pandemije COVID-19, je Češka izredno stanje razglasila 12. marca 2020 in 17. maja 2020, pri čemer je zaprla šole, omejila dogodke in urnike trgovin ter znatno omejila zbiranje oseb. Med 15. marcem 2020 in 17. majem 2020 so bile delno zaprte tudi kopenske meje. Zaradi tega češki delavci niso mogli zapustiti države, tuji delavci pa vanjo niso mogli vstopati, kar je povzročilo ozka grla na lokalnih trgih dela, zlasti v proizvodnji in sezonskem delu, in prizadelo osnovne dobavne verige. Da bi gospodinjstvom in podjetjem pomagala prebroditi krizo, je vlada napovedala sveženj spodbud, ki vključuje ukrepe neposredne podpore in javna poroštva. Čeprav to lahko omogoči začasno razbremenitev, je pričakovati, da bo gospodarstvo v letu 2020 zelo prizadeto, saj zunanje povpraševanje upada, ukrepi zapore pa ovirajo gospodarsko dejavnost. Realni BDP naj bi v letu 2021 postopoma okreval, čeprav ni verjetno, da bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, vrnil na vrednost iz leta 2019. Pričakovati je znaten učinek na sektorje, kot so promet, gostinstvo in turizem. Brezposelnost se bo povečala, vendar bodo to rast zavirali predhodno tesen trg dela, sveženj spodbud in majhen delež začasnih pogodb. Za zagotovitev likvidnostne podpore so organi uvedli številne sheme državnih poroštev za podjetja vseh velikosti. Gospodinjstvom in podjetjem, ki jih je prizadela kriza, je na voljo tudi odlog potrošniškega kredita in odplačila hipotek za tri ali šest mesecev. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. Češka centralna banka je sprejela tudi razne ukrepe za ublažitev posledic krize za finančni sektor.

(17)Češka je na področju zdravstvenega varstva že zgodaj uvedla blažilne ukrepe, s čimer ji je uspelo upočasniti širjenje COVID-19 v državi. Sprejeti so bili ukrepi za povečanje zalog medicinske opreme in zagotovitev potrebne infrastrukture, da bi se zdravstveni sistem lahko pripravil na povečane potrebe. Zdravstveno stanje češkega prebivalstva se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo in približalo povprečju EU. Vendar je pričakovana življenjska doba po posameznih regijah zelo različna, kar je deloma odvisno od socialno-ekonomskih in vedenjskih dejavnikov. Medtem ko je raven neizpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi po lastnem poročanju med najnižjimi v EU, se regije še vedno zelo razlikujejo po razširjenosti virov zdravstvenega varstva in zdravstvenega osebja, ki se sooča s povečanimi pritiski. v prihodnjih letih naj bi se upokojil občuten delež delovne sile v zdravstvu. Pri nadaljnjem ukrepanju za ublažitev učinka pandemije COVID-19 je treba izboljšati odpornost in krizno pripravljenost zdravstvenega sistema, hkrati pa podpirati enak dostop do večje ponudbe primarnega zdravstvenega varstva in celostne oskrbe, da bi bilo potrebnih manj hospitalizacij. Tako bi se lahko tudi izboljšala preventiva in omilila druga zdravstvena stanja. Rešitve e-zdravja so kljub obstoju nacionalne strategije za e-zdravje za obdobje 2016–2020 še vedno omejene.

(18)Češki trg dela je bil skozi vse leto 2019 in v začetku leta 2020 trden in iz večine kazalnikov so bili razvidni pozitivni rezultati. Stopnja zaposlenosti se je višala in brezposelnost se je spustila na najnižjo raven doslej. Vendar naj bi se glede na napoved Komisije stopnja brezposelnosti v letu 2020 povišala na 5,0 %, leta 2021 pa rahlo znižala na 4,2 %. Vlada se je na izbruh COVID-19 nemudoma odzvala z uvedbo številnih ukrepov za zaščito dohodkov in zaposlitev, pri čemer je posebno pozornost namenila podjetjem in samozaposlenim. Vendar predlagani ukrepi za ublažitev posledic krize nekaterih ranljivih skupin na trgu dela (delavcev s kratkoročnimi pogodbami in delavcev, najetih prek agencij za začasno delo) ne ščitijo v celoti. Zaprtje vrtcev in šol med zaporo je morda še posebej prizadela ženske, ki imajo zaradi otrok velike obveznostmi oskrbe. Spodbujanje naložb v otroško varstvo in dolgotrajno oskrbo v kombinaciji s prožno ureditvijo dela, kot je na primer delo na daljavo, bi moralo olajšati izhod iz krize. Bolj ciljno usmerjene aktivne politike zaposlovanja ter zagotavljanje znanj in spretnosti ob posvetovanju, in sicer v posvetovanju s socialnimi partnerji, podpirajo tako ohranjanje zaposlenih kot poklicne prehode. Uspešen ponovni vstop na trg dela, zlasti za ranljive skupine, lahko olajšajo tudi javne službe za zaposlovanje, in sicer z zagotavljanjem svetovanja, smernic in povezovanja z raznimi deležniki. Lažji in hitrejši dostop do socialne zaščite bi ljudem omogočil, da se izognejo revščini in prisilnim izselitvam. Na rezultate izobraževanja še vedno močno vplivajo socialno-ekonomske neenakosti in nizke naložbe. Zagotavljanje dostopa do vključujočega kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, tudi v digitalnem okviru, lahko prispeva k izboljšanju spretnosti in znanj ter razširjanju digitalnega učenja. Spodbujanje digitalnih spretnosti in znanj, tudi s podporo in stalnim usposabljanjem učiteljev in predavateljev, je ključnega pomena. Javnofinančni odhodki na študenta na vseh stopnjah izobrazbe ostajajo razmeroma nizki. Pomanjkanje usposobljenih učiteljev kaže na potrebo po izboljšanju privlačnosti poklica, zlasti za nadarjene mlade.

(19)Češka sodi med države, ki bi lahko posebej močno občutile tehnološke spremembe in potrebujejo znatne naložbe na tem področju. Digitalna preobrazba bo zahtevala podporo prek ciljno usmerjenih naložb v pametne rešitve ter znanja in spretnosti, tudi v industrijskem in storitvenem sektorju. Cilj popolne pokritosti s fiksnimi širokopasovnimi povezavami je bil sicer dosežen, vendar so mobilne širokopasovne povezave sorazmerno drage. Zamude pri razvoju infrastrukture bi lahko vplivale zlasti na ranljive skupine in strukturno šibke regije, pri katerih obstaja večje tveganje izolacije. To bi lahko imelo tudi negativne posledice za spremljanje in nadzor pandemije. Za zadostitev potreb po povezljivosti so potrebne naložbe v zelo visokozmogljiva omrežja, fiksna in mobilna, ter ustrezni ukrepi na strani povpraševanja. Za dosego tega bo bistvena pravočasna dodelitev spektra 5G pod predvidljivimi pogoji, ki pritegujejo naložbe. Uporabo storitev ultrahitrih širokopasovnih povezav upočasnjuje nizko povpraševanje, ki ga povzročajo razni dejavniki, kot so vpisna cena ter kupna moč, starost in izobrazba prebivalstva. Organi so zavezani razvoju in vključevanju novih digitalnih tehnologij, vendar ta proces zavirajo vztrajno nizke ravni znanj in spretnosti. Organi so zavezani spodbujanju rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, vendar Češka v smislu raziskav in patentnih dejavnosti na tem področju še vedno zaostaja za državami članicami, ki vodijo na tem področju.

(20)Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Češka v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu poroča o pomembnih potrebah po naložbah za uspešen podnebni in energijski prehod ter prizadevanje v smeri podnebne nevtralnosti. To velja zlasti za spodbujanje obnovljivih virov energije, energijske učinkovitosti, infrastrukture in delov prenosnega sistema. Učinki podnebnih sprememb so že vidni v obliki suš in poplav, ki povzročajo občutne gospodarske izgube. Stalen problem je tudi onesnaženost zraka. Kljub temu so davki na onesnaževanje zelo nizki. Premog še vedno prevladuje v energetskem sektorju in ostaja pomembno gonilo gospodarske dejavnosti v treh čeških regijah. Šibka razvojna zmogljivost nosilcev projektov ter omejena svetovalna podpora, ki jo zagotavljajo organi, ostajata znatno ozko grlo za razvoj učinkovite priprave projektov, ki izvajajo med seboj povezana podnebni in digitalni prehod v teh regijah. Na splošno se pričakuje, da bo opuščanje premoga imelo znatne družbeno-gospodarske posledice, vendar kaže, da je bilo doslej malo zanimanja za naložbe v tehnologije z ničnimi in nizkimi emisijami toplogrednih plinov. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pod povprečjem EU. Sektor bi za nadaljnji razvoj potreboval več finančnih spodbud in ustrezen pravni in institucionalni okvir. Zdi se, da je ozaveščenost o širših koristih energijske učinkovitosti nizka. Prehod na elektromobilnost je dokaj počasen in cestni prevoz postaja eden od glavnih porabnikov energije. Davki na prevoz so nizki in ne temeljijo na emisijah CO2. Infrastruktura za napajanje električnih vozil je na začetni stopnji. Uspešnost pri ravnanju z odpadki ostaja zmerna glede na ambicioznejše cilje. Celovita strategija za razvoj potenciala krožnega gospodarstva ne obstaja. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Češki lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi 7 . To bi Češki omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(21)Dostop do konvencionalnega financiranja je nad povprečjem EU, vendar je financiranje tveganja manj razvito. Za domača podjetja z visokim tveganjem je na voljo premalo financiranja, zlasti v začetni in pozni fazi razvoja. Medtem ko je na trg prišlo nekaj uspešnih inovativnih pobud, je financiranja tveganega in lastniškega kapitala še vedno zelo malo. Raziskave in inovacije na Češkem ovira odsotnost sistemske reforme. Čeprav se stalna rast zasebnih naložb v raziskave in razvoj nadaljuje, velika podjetja, ki so večinoma v tuji lasti, vlagajo v neopredmetena sredstva, kot so raziskave in razvoj, bistveno bolj kot mala in srednja domača podjetja. Srednje- in visokotehnološki sektor nima dovolj strokovno usposobljene delovne sile, ker je premalo diplomantov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter ker usposabljanje diplomantov ni ustrezno. Poleg tega je malo spodbujanja in podpiranja podjetništva, kar ovira rast produktivnosti. Zaradi visoke stopnje razdrobljenosti raziskovalnega sektorja je financiranje za raziskave in razvoj preveč razpršeno. Javno-zasebno sodelovanje ovirajo trenutne prakse ocenjevanja poklicne poti raziskovalcev. Tesnejše sodelovanje med akademsko sfero in podjetji, zlasti prek oddeljenih podjetij, bi lahko pospešilo prenos tehnologije in širjenje inovacij.

(22)Ukrepi zapore zaradi COVID-19 so obremenili dobavne verige, številna podjetja pa niso mogla delovati, pri čemer tudi niso imela zadostnih likvidnostnih rezerv. Avtomobilski in storitveni sektor sta bila najbolj prizadeta. Dejavnosti nadzora trga so razpršene med preveč organov, njihovo sodelovanje in usklajevanje pa nista optimalna. Prošnje za državna poroštva iz uradnih shem so presegle predvidevanja. Usklajevanje in hitrost postopkov za usmerjanje podpore podjetjem bi se lahko izboljšala. Nekateri deležniki menijo, da so ukrepi, ki so jih organi sprejeli za ublažitev učinka krize zaradi COVID-19, birokratski in se prepočasi izvajajo v realnem sektorju. Analizo podatkov, potrebnih za hitre, informirane in optimalne odločitve o ciljno usmerjenih strategijah in ukrepih gospodarskega okrevanja, bi bilo mogoče izboljšati. Na splošno poslovni sektor meni, da hitro spreminjajoča se zakonodaja in zapleteni upravni postopki ovirajo naložbe. Upravno breme je posebej problematično za zagonska podjetja, in sicer pri pridobivanju licenc in dovoljenj. Dolgotrajni in težki postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so velika ovira. Predlagana nova gradbena zakonodaja je deležna kritike. Češka je po uporabi digitalnih javnih storitev med najmanj razvitimi državami članicami. Število uporabnikov e-uprave je še vedno daleč pod povprečjem EU. Država izvaja svoj načrt za e-upravo. Od leta 2020 ima novo „digitalno ustavo“, ki bo najpozneje od leta 2025 zagotavljala pravico do pridobitve skoraj vseh javnih storitev v elektronski obliki. Vendar le okrog 10 % občin ponuja spletne rešitve. Parlament trenutno razpravlja o spremembi davčnega zakonika, katere cilj je večja digitalizacija davčnega sistema, pri čemer je stopnja vložitev elektronskih prijav za določene davke dokaj nizka.

(23)Medtem ko se letošnja priporočila za posamezne države osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila iz leta 2019, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019, zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.