EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.6.2020
COM(2020) 298 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Dolgoročna napoved prihodnjih prilivov in odlivov proračuna EU (2021–2025)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.6.2020
COM(2020) 298 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Dolgoročna napoved prihodnjih prilivov in odlivov proračuna EU (2021–2025)
1.Uvod
To poročilo zajema dolgoročno napoved prihodnjih prilivov in odlivov za naslednjih pet let (2021–2025), kot to zahteva člen 247(1)(c) finančne uredbe 1 . V analizi se upoštevajo načela in pogoji, določeni v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 2 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu).
Socialno-gospodarske razmere v EU so se zaradi pandemije COVID‑19 močno poslabšale. Zato je Komisija 27. maja 2020 3 predstavila revidiran predlog za okrepljen večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in ambiciozen načrt okrevanja. To poročilo o napovedi zagotavlja oceno odliva odhodkov v okviru zgornje meje naslednjega večletnega finančnega načrta in ustreznih prilivov prihodkov v naslednjih petih letih na podlagi revidiranega predloga večletnega finančnega okvira iz maja 2020.
V primerjavi z napovedjo iz preteklega leta 4 , ki je zajemala obdobje 2020–2024, nova napoved zajema eno dodatno leto (2025). Ocene plačil za prevzete obveznosti iz sedanjega finančnega okvira so posodobljene, da se upoštevajo dejanski rezultati izvrševanja za leto 2019, proračun za leto 2020 s spremembama proračuna št. 1 in št. 2 ter predlogi spremembe proračuna št. 3 do št. 6 5 in predlog proračuna za leto 2021 6 .
Plačila v zvezi s prevzetimi obveznostmi za obdobje po letu 2021 so, ker pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 še vedno potekajo, skladna s parametri, ki izhajajo iz stanja pogajanj in predloga Komisije za prihodnje finančno obdobje, kot je bil revidiran v letošnjem letu.
2.Rezultati napovedi
Na splošno se pričakuje, da bodo v prvih petih letih naslednjega finančnega okvira plačila znašala 866 milijard EUR. Ta znesek ni enakomerno porazdeljen po letih, ampak sledi pričakovanemu razvoju: 1) postopnega uvajanja plačil za nove programe porabe (približno 67 % vseh plačil v 5-letnem obdobju) in 2) plačil za neporavnane obveznosti iz obdobja 2014–2020 (preostalih 33 % plačil).
2.1. Plačila v zvezi z novimi obveznostmi
Napovedana plačila v zvezi z obveznostmi, ki bodo izvršena v letih 2021–2025, so usklajena z zneski po programih in po letih, kot je predstavljeno v predlogu Komisije za naslednji večletni finančni okvir z dne 27. maja 2020. Osnovne predpostavke napovedi ostajajo skladne s tistimi iz poročila iz preteklega leta in s predlogom Komisije za večletni finančni okvir z dne 2. maja 2018. Napredek pri pogajanjih za naslednjo generacijo porabe je bil upoštevan v največji možni meri (glej podrobnosti v oddelku 3 – Predpostavke v napovedi).
To se nanaša zlasti na pogajanja v zvezi z uredbo o skupnih določbah, ki določa hitrost izvrševanja za kohezijsko politiko, tj. največje področje porabe, ki uporablja diferencirana sredstva. Spremembe načinov izvajanja skladov kohezijske politike (npr. pravilo za sprostitev obveznosti, stopnja predhodnega financiranja, potrditev predhodnega financiranja, stopnja zadržanih sredstev) v primerjavi s predpostavkami, ki se uporabljajo za trenutno napoved, bi močno vplivale na pričakovano raven plačil za celotni proračun EU.
V skladu s tem bo natančnejša posodobitev napovedi mogoča šele po zaključku pogajanj o naslednjem finančnem okviru in povezani zakonodaji, specifični za ta sektor.
2.2. Plačila za obveznosti pred letom 2021
Napoved Komisije za plačila, ki izhajajo iz trenutnih obveznosti (vključno s tistimi, ki jih je treba še izvršiti v letu 2020), upošteva predloge za uporabo proračuna EU za leto 2020 v odziv na pandemijo COVID‑19. Ocene za leta 2021–2025 vključujejo plačila, ki izhajajo iz okrepitve programov v letu 2020, ki jih določajo svežnja naložbenih pobud v odziv na koronavirus (CRII in CRII+) in predlog spremembe proračuna št. 6. Nekateri od teh predlogov pomenijo izvršitev večjega dela plačil v prvih letih, drugi pa lahko zahtevajo dodatne zneske, ki niso bili predhodno predvideni.
Zlasti se predvideva, da bosta pobudi CRII in CRII+ pospešili izvajanje kohezijske politike, s čimer bi se povečale potrebe po plačilih v letih 2020 in 2021, kar bo povzročilo manjše potrebe po plačilih v letih 2024 in 2025. Na podlagi predloga za enkratno pavšalno dohodkovno podporo kmetom se bodo v obdobju 2014–2020 tudi potrebe po plačilih za razvoj podeželja v letu 2021 povečale in v letu 2024 ustrezno zmanjšale.
Ukrepi v odziv na pandemijo COVID‑19, kot so predlagani v reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, in z njimi povezan predlog spremembe proračuna št. 6 bodo leta 2020 prinesli dodatne obveznosti v višini 11,5 milijarde EUR in 6,5 milijarde EUR plačil. Preostalih 5 milijard EUR, ki izhajajo iz tega predloga (2,5 milijarde EUR v okviru REACT EU in 2,5 milijarde EUR v okviru novega sklopa za podporo plačilni sposobnosti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe), bo izplačanih v obdobju 2021–2025, kar bo povečalo potrebe po plačilih v primerjavi z lansko napovedjo.
Vsako odstopanje od sprejetih zneskov za zgornje predloge Komisije v kombinaciji s spremembami v izvajanju načinov skladov kohezijske politike lahko vpliva na potrebe po plačilih in ga bo treba upoštevati pri pogajanjih o zgornjih mejah plačil za naslednji finančni okvir.
2.3. Plačila v letu 2021
Še zlasti pomembna je raven plačil v letu 2021. To poročilo je popolnoma v skladu z osnutkom predloga proračuna za leto 2021, ki temelji na parametrih predlogov Komisije, zlasti kar zadeva stopnje predhodnega financiranja skladov kohezijske politike za obdobje 2014–2020 (1‑odstotna stopnja predhodnega financiranja) in za obdobje 2021–2027 (0,5‑odstotna stopnja predhodnega financiranja). Povišanje teh stopenj bi imelo takojšen vpliv na potrebe po plačilih v letu 2021. Zapoznel začetek programov za obdobje 2021–2027 lahko povzroči, da se bo del predhodnega financiranja za novo generacijo kohezijske politike prestavil na leto 2022.
2.3.1.Sprostitve obveznosti
Skupni znesek napovedanih sprostitev obveznosti za obdobje 2021–2025 je 9 milijard EUR, ki so v celoti povezane s programi za obdobje 2014–2020 in pred tem. Za obveznosti, predlagane za finančni okvir za obdobje 2021–2027, se sprostitve obveznosti ne pričakujejo.
Ravni sprostitev obveznosti se po razdelkih razlikujejo, saj se pri napovedi upoštevajo že izvedene sprostitve obveznosti in tiste, ki so bile opredeljene ob pripravi predloga proračuna za leto 2021. Sprostitve obveznosti se načeloma napovejo za celotno trajanje programskega obdobja. Ker za večino programov in ukrepov ni pravil o samodejni sprostitvi obveznosti, bi bila vsaka letna razčlenitev sprostitev obveznosti zelo špekulativna. Za oceno obsega sprostitev obveznosti do leta 2025 so napovedane sprostitve obveznosti razčlenjene sorazmerno s povezanimi letnimi plačili.
Za evropske strukturne in investicijske sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020 se pripravi posebna napoved, v kateri se upoštevajo izkušnje z zaključevanjem programov za obdobje 2007–2013. Napoved za sprostitev obveznosti bo posodobljena, ko se začnejo prva zaključevanja programov za obdobje 2014–2020. Nižja dejanska raven sprostitev obveznosti bi pomenila večje potrebe po plačilih. Dejansko leto sprostitve obveznosti je odvisno od specifičnih datumov zaključka za vsak nacionalni program. Ob upoštevanju veljavnega pravila n+3 v zvezi s sprostitvijo obveznosti bodo sprostitve obveznosti verjetno segale v obdobje 2024–2026. Ker je v to poročilo zajeto le obdobje 2024–2025, se okvirno ocenjuje, da bi se v navedenem obdobju sprostili približno dve tretjini pričakovanih sprostitev obveznosti skladov ESI za obdobje 2014–2020.
V primerjavi z lanskim poročilom se je ocena 5‑letnih sprostitev obveznosti povečala za okoli 1 milijardo EUR. To je skupni učinek višje napovedi sprostitev obveznosti za programe v okviru razdelkov 1b in 2 za obdobje 2014–2020 (povečanje za 2,5 milijarde EUR) ter zmanjšanj za druge postavke (zmanjšanje za 1,5 milijarde EUR).
Povečanje razdelka 1b za obdobje 2014–2020 je mehanski učinek vključitve dodatnega leta (2025), ki v lanskem poročilu ni bilo vključeno. Podobno se pričakuje, da bodo sprostitve obveznosti v okviru razdelka 2 za obdobje 2014–2020 potekale najpozneje do leta 2025, saj naj bi bilo do takrat izvedeno ustrezno plačilo za zaključke programov.
Za programe v okviru razdelkov 1a, 3 in 4 za obdobje 2014–2020 je zmanjšanje posledica skupnega učinka posodobitve predpostavk za prihodnja leta v skladu s predlogom proračuna za leto 2021 in enoletnega zamika obdobja poročanja za eno leto. V letu 2019 je bilo v okviru teh treh razdelkov sproščenih za 1,3 milijarde EUR obveznosti, povezanih s programi pred letom 2014, in ta znesek ni več vključen v sedanjo napoved.
2.3.2.Gibanje ravni neporavnanih obveznosti
Kopičenje neporavnanih obveznosti (ali RAL za reste-a-liquider) je naravna posledica izvrševanja proračuna EU z diferenciranimi sredstvi in nominalnega povečanja obsega proračuna EU skozi leta. Pričakuje se, da bo RAL na začetku obdobja poročanja znašal približno 308 milijard EUR. Za primerjavo: v lanskem poročilu je bil napovedan RAL ob koncu leta 2020 v višini 303 milijard EUR.
Ta sprememba napovedi RAL je rezultat več elementov. Ob zaključku leta 2019 je dejanski RAL znašal 294 milijard EUR 7 . Do danes obveznosti v proračunu za leto 2020, vključno z okrepitvami, predlaganimi v predlogu spremembe proračuna št. 6, znašajo 184 milijard EUR, medtem ko znesek plačil znaša 161,5 milijarde EUR. To bi povzročilo dodatnih 22 milijard EUR RAL v letu 2020. Ob upoštevanju predvidenega pospeševanja kohezijske politike zaradi pobud CRII in CRII+ se lahko v letu 2020 pojavijo potrebe po dodatnih plačilih v višini 8 do 10 milijard EUR. Za namene izračuna RAL ob koncu leta je predvideno, da bo dodatni znesek plačil v višini približno 8 milijard EUR vključen v proračun naknadno v letu 2020. Dejanske dodatne potrebe je mogoče količinsko opredeliti šele po predložitvi lastnih napovedi držav članic za izvajanje njihovih operativnih programov v okviru skladov ESI, ki jih morajo predložiti do 31. julija 2020.
Na koncu leta 2025 naj bi raven RAL znašala približno 292 milijard EUR, kar pomeni 5‑odstotno zmanjšanje nominalne vrednosti v petih analiziranih letih. Letno gibanje obsega RAL ni enakomerno ter se razvija glede na razmerje med letnimi plačili in letnimi obveznostmi. Na podlagi predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 naj bi bila zgornja meja plačil v letih 2021–2025 nekoliko višja od zgornje meje obveznosti. To je posledica pospeševanja plačil v prvih letih novega programskega obdobja, ki je del podpore v odziv na pandemijo COVID‑19 iz proračuna EU. V letih 2023–2025 se ne pričakuje zmanjšanje potreb po plačilih, predvsem zaradi kombinacije prvega cilja glede samodejnih sprostitev obveznosti za nove programe v skladu z uredbo o skupnih določbah ter cilja n+3 v zvezi s sprostitvami obveznosti za zadnjo tranšo skladov ESI za obdobje 2014–2020 in zaključka teh programov. Na splošno bi plačila v petih letih, zajetih v poročilu, presegla raven obveznosti za približno 6,6 milijarde EUR. V kombinaciji s predvideno sprostitvijo obveznosti v istem obdobju bi to obrnilo trend povečevanja RAL.
2.4. Prihodki
Proračun EU se financira iz lastnih sredstev in drugih prihodkov. Skupni znesek lastnih sredstev, potreben za financiranje proračuna, se določi tako, da se od skupnih odhodkov odštejejo drugi prihodki. V skladu s tem napoved proračunskih prihodkov EU za obdobje 2021–2025 temelji na načelu, da morajo biti odhodki usklajeni s prihodki; zato morajo biti skupni prihodki enaki skupnim odhodkom.
Od leta 2021 bo Združeno kraljestvo v skladu s sporazumom o izstopu (del V) prispevalo k proračunu EU v zvezi z neporavnanimi obveznostmi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in prejšnjimi finančnimi perspektivami (RAL konec leta 2020) ter tudi v zvezi s pokojninskimi obveznostmi in drugimi elementi finančne poravnave. Prispevek Združenega kraljestva bi ustrezal njegovemu deležu pri financiranju teh obveznosti. Omenjeni prispevek bo predstavljal „druge prihodke“ v proračun EU, ki ne predstavljajo lastnih sredstev Unije.
Skupna lastna sredstva EU v posameznem letu ne smejo preseči zgornje meje lastnih sredstev. Komisija je predlagala povišanje te zgornje meje na 1,40 % bruto nacionalnega dohodka držav članic EU s 1. januarjem 2021, da bi poskrbela za mehansko zmanjšanje nominalnega zneska lastnih sredstev, ki ustreza trenutni zgornji meji 1,20 % BND Unije zaradi izstopa Združenega kraljestva in gospodarskega upada zaradi pandemije COVID‑19. Dokler novi sklep o virih lastnih sredstev ne začne veljati, se bo še naprej uporabljala sedanja zgornja meja.
Nominalno 1,20 % bruto nacionalnega dohodka EU za leto 2021 znaša 168 milijard EUR. Ta raven bi med zgornjo mejo lastnih sredstev in predlagano zgornjo mejo plačil pustila le 2,4 milijarde EUR razlike. Iz pravnih razlogov zgornja meja odobritev plačil večletnega finančnega okvira ne sme presegati zgornje meje za lastna sredstva, načelo dobrega finančnega poslovodenja pa poleg tega zahteva ohranjanje varnostne rezerve. Komisija je predlagala zvišanje zgornje meje lastnih sredstev za naslednje obdobje na 1,40 % bruto nacionalnega dohodka EU, zato je pomembno, da države članice do konca leta 2020 sprejmejo in odobrijo novi sklep o virih lastnih sredstev v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami. Dokler ne bo začela uradno veljati nova zgornja meja lastnih sredstev, bo zgornja meja plačil za leto 2021 morala upoštevati sedanje omejitve.
Vendar pa so trenutna načrtovana plačila po odbitku pričakovanih drugih prihodkov tista, ki določajo dejanske potrebe po lastnih sredstvih, in ne zgornja meja plačil večletnega finančnega okvira. Za leto 2021 so lastna sredstva, potrebna za financiranje proračuna, ocenjena na 155 milijard EUR. Za kritje pogojnih obveznosti EU in drugih nepredvidenih potreb bi dejansko ostala razlika v višini 13 milijard EUR pod sedanjo zgornjo mejo lastnih sredstev v višini 1,20 % bruto nacionalnega dohodka.
3.Predpostavke v napovedi
3.1. Specifične predpostavke po glavnih elementih porabe
3.1.1.Skladi ESI za obdobje 2014–2020 in skladi kohezijske politike za obdobje 2021–2027
Napoved plačil za sklade ESI za obdobje 2014–2020 temelji na preteklih izkušnjah z zahtevki za vmesna plačila, predloženimi kot odstotek skupnih sredstev. Za vsak sklad se uporabljajo posebni plačilni profili. Poleg tega so bile upoštevane tudi posledice plačil kot rezultat predlogov v odziv na koronavirus (glej točko 2.2 – Plačila za obveznosti pred letom 2021).
Za sklade kohezijske politike za obdobje 2021–2027 so predvidena plačila odvisna od predpostavk glede ključnih parametrov za izvajanje politike, ki so trenutno del pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru. Trenutna napoved temelji na parametrih, ki izhajajo iz zadnjega stanja pogajanj (0,5 % predhodnega financiranja za vsako leto od 2021 do 2026, potrjenega ob zaključku programov, 5‑odstotna stopnja zadržanega zneska, brez rezerve za uspešnost). Profili zahtevkov za vmesna plačila so bili ocenjeni tako, da odražajo postopno uvedbo pravila n+2 v zvezi s sprostitvijo obveznosti, kot je bilo spremenjeno, da se dovolijo nekatera odstopanja za prve tranše obveznosti. Nadaljnje spremembe navedenih parametrov med trenutnimi pogajanji bi vplivale na plačila v zvezi s skladi kohezijske politike za obdobje 2021–2027.
3.1.2.Neposredna plačila in tržni ukrepi v okviru skupne kmetijske politike
Kar zadeva odobritve za Evropski kmetijski jamstveni sklad, gre večinoma za nediferencirane odobritve in večina teh odobritev, povezanih z neposrednimi plačili kmetom, je po navadi povrnjena državam članicam v prvih mesecih naslednjega proračunskega leta.
Kar zadeva razvoj podeželja, se je predlog o enkratni pavšalni dohodkovni podpori kmetom v okviru odziva EU na pandemijo COVID‑19 upošteval s prenosom plačil na zgodnejše obdobje, tj. v leto 2021.
3.1.3.Drugi programi in skladi
Za vse druge postavke porabe (npr. raziskave in inovacije, obsežni infrastrukturni projekti, notranje in zunanje politike) napovedi za plačila za prevzete obveznosti, odobrene v sedanjem finančnem okviru, temeljijo na predlogu proračuna za leto 2021 in priloženih načrtih plačil po posameznih proračunskih vrsticah.
V predpostavkah, ki se uporabljajo za oceno plačil, potrebnih za novo generacijo programov porabe, ni sprememb v primerjavi z lansko napovedjo. Letne potrebe po plačilih so bile izračunane z uporabo statističnih podatkov za dejansko izvajanje ustreznih sedanjih programov in z njimi povezanih predhodnih programov za obdobje 2007–2013 v 10 letih. Za programe, za katere ni povezanih predhodnih programov, ocena plačil temelji na izkušnjah pri izvajanju podobnih vrst dejavnosti, prilagojenih glede na posebne elemente novih programov. Vendar pa so za letošnjo napoved odobritve za prevzem obveznosti za vsak program, na podlagi katerih so napovedana plačila, posodobljene, da odražajo revidiran predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir.
3.1.4.Uprava
Upravni odhodki (2021–2027, razdelek 7) temeljijo na nediferenciranih sredstvih; predlagane zgornje meje odhodkov za razdelek 7 za obdobje 2021–2025 se v celoti preoblikujejo v plačila.
Isto velja tudi za subvencije decentraliziranim agencijam, ki se financirajo zunaj upravnega razdelka.
3.2.Predpostavke za napovedovanje prihodkov
3.2.1.Zakonodaja, ki se uporablja
Komisija je s svojim predlogom za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev v letu 2018 predlagala nova pravila za lastna sredstva Unije 8 . Za sprejetje novega sklepa sta potrebna soglasje vseh držav članic in odobritev v skladu z nacionalnimi ustavnimi zahtevami. Ko bo nov sklep začel veljati, se bo uporabljal od 1. januarja 2021. Če bo datum začetka veljavnosti poznejši od januarja 2021, se bo sklep uporabljal retroaktivno. Zaradi tega napoved prihodkov, predstavljena v tem poročilu, temelji na parametrih predloga Komisije iz leta 2020 za novi sklep Sveta o sistemu lastnih virov sredstev za vsa leta obdobja poročanja (2021–2025). Nasprotno predlog proračuna za leto 2021 odraža trenutno veljavne parametre sklepa o virih lastnih sredstev 9 iz leta 2014.
3.2.2.Tradicionalna lastna sredstva
Carine naj bi se z začetne ravni, predvidene v predlogu proračuna za leto 2021, v obdobju 2022–2025 povečevale po enaki stopnji kot nominalni bruto nacionalni dohodek vsake države članice 10 .
Pri oceni prihodkov v tem poročilu je predpostavljeno, da bodo države članice zadržale 10 % carinskih dajatev za stroške zbiranja, kot je navedeno v predlogu Komisije za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev 11 . Trenutna stopnja znaša 20 %. Nova stopnja je predmet pogajanj o svežnju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Morebitno povečanje stopnje zadržanega zneska nad tisto, ki jo predlaga Komisija, bi znižalo raven tradicionalnih lastnih sredstev, kar bi bilo treba nadomestiti z višjimi nacionalnimi prispevki.
3.2.3.Nacionalni prispevki in prihodki iz novih virov lastnih sredstev
Nacionalni prispevki (v obliki lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka in lastnih sredstev iz naslova DDV) ter možni novi viri lastnih sredstev zapolnjujejo vrzel za uravnoteženje prihodkov z napovedanimi odhodki.
Poleg tega je Komisija maja 2018 predlagala diverzifikacijo virov prihodkov s košarico novih virov lastnih sredstev, ki naj bi prispevali k prednostnim nalogam EU, kot so podnebne spremembe, krožno gospodarstvo in pravična obdavčitev. Ta košarica vključuje prihodke, povezane s sistemom trgovanja z emisijami, nacionalni prispevek, izračunan na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže, in vir sredstev, ki temelji na skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Poleg tega je Komisija napovedala, da bo pozneje v obdobju 2021–2027 predlagala tudi dodatne nove vire lastnih sredstev 12 .
Točen obseg nacionalnih prispevkov in prihodkov iz novih virov sredstev bo znan šele, ko se bodo države članice dogovorile o naslednjem dolgoročnem proračunu in sistemu virov lastnih sredstev.
3.2.4.Drugi prihodki
„Drugi prihodki“ za proračun EU tradicionalno vključujejo prispevke osebja, prihodke iz upravnega delovanja institucij, prispevke in povračila v zvezi s sporazumi in programi Unije, zamudne obresti in denarne kazni, prihodke iz najemanja in dajanja posojil in razne prihodke, pa tudi presežke iz prejšnjih let. Glede na njihovo nestanovitno naravo je večino teh elementov težko napovedati. Zato se predpostavlja, da bo znesek, predviden v proračunu za leto 2020 (tj. 2 milijardi EUR), v obdobju poročanja (2021–2025) ostal nominalno nespremenjen.
Od leta 2021 bodo poleg zgoraj omenjenih postavk drugi prihodki v proračun EU vključevali tudi prispevek Združenega kraljestva, ki izhaja iz sporazuma o izstopu v zvezi z neporavnanimi obveznostmi (RAL) in pokojninskimi obveznostmi, ter elementi finančne poravnave, če je to primerno 13 . Predlagano financiranje predloga proračuna za leto 2021 odraža prispevek Združenega kraljestva za leto 2021.
Prispevek Združenega kraljestva v zvezi z neporavnanimi obveznostmi v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in prejšnjimi finančnimi perspektivami 14 se določi tako, da se začasni delež Združenega kraljestva, ki je opredeljen 15 kot razmerje med lastnimi sredstvi, ki jih mora zagotoviti Združeno kraljestvo v obdobju 2014–2020, in tistimi lastnimi sredstvi, ki so jih v tem obdobju dali na razpolago vse države članice in Združeno kraljestvo, uporabi za predvideno raven plačil v primerjavi z RAL za vsako leto iz obdobja 2021–2025. Pri letnem prispevku Združenega kraljestva se upoštevajo načini plačila, določeni v členu 148 sporazuma o izstopu.
Kar zadeva plačila v zvezi s pokojninskimi obveznostmi, ni mogoče napovedati nobenega zneska, saj se prispevek določi vsako leto na podlagi dejanskih upravičencev, zbranih pravic po koncu zaposlitve in drugih posebnih elementov, kot je določeno v členu 142 osnutka sporazuma o izstopu. Izjema je obveznost glede pokojninskih pravic, navedena v členu 142(5), ki je začasno količinsko opredeljena in vključena v prispevek Združenega kraljestva za obdobje 2021–2025.
4.Zaključek
Letošnja napoved zajema prvih pet let naslednjega večletnega finančnega okvira, o katerem še potekajo pogajanja. Napoved plačil zato temelji na spremenjenem predlogu proračuna Komisije za naslednji finančni okvir iz maja 2020 in tudi na okrepitvi programov v letu 2020, ki jih določajo naložbeni pobudi v odziv na koronavirus (CRII in CRII+), in spremembi proračuna št. 1 in št. 2 ter predlog spremembe proračuna št. 6.
Na podlagi teh predlogov se bodo plačila v prvih letih novega programskega obdobja povečala v primerjavi z lanskimi ocenami in bodo dosegla raven nad predlaganimi zgornjimi mejami obveznosti. To bo omogočilo obrnitev trenda naraščanja neporavnanih obveznosti (RAL). Na podlagi predlogov Komisije naj bi se do konca leta 2025 RAL znižal za 5 %.
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti plačilom v letu 2021. Povečanje stopenj predhodnega financiranja v okviru kohezijske politike bi takoj vplivalo na potrebe po plačilih. Toda, dokler trenutna zgornja meja lastnih sredstev v višini 1,20 % bruto nacionalnega dohodka ne bo uradno nadomeščena z novo, ne bi bilo mogoče dvigniti zgornje meje plačil za leto 2021 nad raven, predlagano v predlogu Komisije, kar bi neposredno vplivalo na ustvarjanje neobičajnih zaostankov pri plačilih.
Priloga 1
Tabela 1 – Dolgoročna napoved prihodnjih prilivov in odlivov proračuna EU v obdobju 2021–2025
|
V milijardah EUR, v tekočih cenah |
Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 |
||||||||||||||||||
|
|
Predlog prorač. 2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
||||||||||||||
|
ODLIVI |
|
|
|
|
|
||||||||||||||
|
Zgornje meje za obveznosti |
164,9 |
167,1 |
171,8 |
176,1 |
181,4 |
||||||||||||||
|
Zgornja meja plačil |
165,6 |
170,1 |
174,5 |
178,0 |
181,6 |
||||||||||||||
|
Odobritve za prevzem obveznosti |
163,1 |
167,1 |
171,8 |
176,1 |
181,4 |
||||||||||||||
|
Odobritve plačil |
161,8 |
170,1 |
174,5 |
178,0 |
181,6 |
||||||||||||||
|
od tega plačila za obveznosti, prevzete pred letom 2021 |
97,2 |
82,3 |
52,0 |
32,6 |
18,4 |
||||||||||||||
|
1. Enotni trg, inovacije in digitalno |
13,4 |
8,8 |
6,4 |
4,6 |
3,8 |
||||||||||||||
|
2. Kohezija in vrednote |
57,5 |
49,9 |
28,7 |
22,4 |
10,7 |
||||||||||||||
|
od tega 2a. Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
56,6 |
49,3 |
28,4 |
22,3 |
10,7 |
||||||||||||||
|
3. Naravni viri in okolje |
15,9 |
14,2 |
9,0 |
1,0 |
1,0 |
||||||||||||||
|
Od tega: Tržni ukrepi in neposredna plačila |
0,1 |
0,1 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
||||||||||||||
|
4. Migracije in upravljanje meja |
1,5 |
1,0 |
0,5 |
0,3 |
0,1 |
||||||||||||||
|
5. Odpornost, varnost in obramba |
1,3 |
0,7 |
0,6 |
0,2 |
0,1 |
||||||||||||||
|
6. Sosedstvo in svet |
7,6 |
7,7 |
6,7 |
4,2 |
2,6 |
||||||||||||||
|
7. Evropska javna uprava |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
||||||||||||||
|
od tega plačila za obveznosti v obdobju 2021–2025* |
64,7 |
87,8 |
122,5 |
145,4 |
163,2 |
||||||||||||||
|
1. Enotni trg, inovacije in digitalno |
4,2 |
12,4 |
14,7 |
17,0 |
18,5 |
||||||||||||||
|
2. Kohezija in vrednote |
5,1 |
7,2 |
28,7 |
42,7 |
55,5 |
||||||||||||||
|
od tega 2a. Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
2,1 |
2,5 |
22,8 |
35,0 |
46,8 |
||||||||||||||
|
3. Naravni viri in okolje |
40,4 |
47,1 |
54,5 |
56,6 |
56,9 |
||||||||||||||
|
Od tega: Tržni ukrepi in neposredna plačila |
40,1 |
41,1 |
41,5 |
41,9 |
41,7 |
||||||||||||||
|
4. Migracije in upravljanje meja |
1,2 |
2,8 |
3,4 |
3,7 |
4,2 |
||||||||||||||
|
5. Odpornost, varnost in obramba |
0,5 |
1,3 |
1,6 |
1,9 |
2,4 |
||||||||||||||
|
6. Sosedstvo in svet |
2,8 |
5,7 |
8,0 |
11,4 |
13,2 |
||||||||||||||
|
7. Evropska javna uprava |
10,4 |
11,2 |
11,7 |
12,1 |
12,4 |
||||||||||||||
|
Drugi posebni instrumenti** |
1,7 |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
||||||||||||||
|
Odobritve plačil skupaj, vključno s posebnimi instrumenti |
163,5 |
170,1 |
174,5 |
178,0 |
181,6 |
||||||||||||||
|
PRILIVI |
|
|
|
|
|
||||||||||||||
|
Zgornja meja lastnih sredstev v % bruto nacionalnega dohodka EU |
1,40 % |
1,40 % |
1,40 % |
1,40 % |
1,40 % |
||||||||||||||
|
Zgornja meja lastnih sredstev, izražena v milijardah EUR*** |
196,0 |
202,9 |
210,1 |
217,8 |
223,9 |
||||||||||||||
|
Lastna sredstva skupaj****: |
154,6 |
157,4 |
164,8 |
171,2 |
176,6 |
||||||||||||||
|
od tega neto znesek tradicionalnih lastnih sredstev |
19,7 |
19,9 |
20,6 |
21,4 |
22,0 |
||||||||||||||
|
od tega nacionalni prispevki in nova lastna sredstva**** |
134,8 |
137,4 |
144,1 |
149,8 |
154,6 |
||||||||||||||
|
Drugi prihodki (vklj. z začasnim prispevkom Združenega kraljestva) |
8,9 |
12,7 |
9,7 |
6,8 |
4,9 |
||||||||||||||
|
Prihodki skupaj |
163,5 |
170,1 |
174,5 |
178,0 |
181,6 |
||||||||||||||
|
* 2022–2025: V seštevek za vsak razdelek so se dodala plačila za potencialno uporabo razlik do zgornjih meja, tako da so se ta plačila začasno razdelila sorazmerno s plačili do zgornjih meja razdelkov. |
|||||||||||||||||||
|
** Naslednji zneski ustrezajo plačilom, predvidenim v predlogu proračuna za leto 2021 za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, solidarnost in rezervo za nujno pomoč. Zaradi njihove posebne narave ni mogoče napovedati uporabe navedenih instrumentov po letu 2021.
|
|||||||||||||||||||
|
*** Izračunana na podlagi najnovejše gospodarske napovedi za bruto nacionalni dohodek v EU‑27 za obdobje 2021–2025. |
|||||||||||||||||||
|
**** Tradicionalna lastna sredstva so ocenjena na podlagi 10‑odstotne stopnje zadržanih zneskov za stroške zbiranja. Nacionalni prispevki vključujejo lastna sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka, prenovljena lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost in nova lastna sredstva, vključena v predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.
|
|||||||||||||||||||
Tabela 2 – Napoved sprostitev obveznosti za obdobje 2021–2025
|
v milijardah EUR, v tekočih cenah |
|
|
Sprostitev obveznosti |
2021–2025 |
|
1. Enotni trg, inovacije in digitalno |
–1,0 |
|
2. Kohezija in vrednote |
–5,1 |
|
od tega: Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija |
–5,0 |
|
3. Naravni viri in okolje |
–2,1 |
|
4. Migracije in upravljanje meja |
–0,6 |
|
5. Odpornost, varnost in obramba |
–0,1 |
|
6. Sosedstvo in svet |
–0,1 |
|
7. Evropska javna uprava |
0,0 |
|
SKUPAJ |
–9,0 |
|
* V zvezi z obveznostmi, predlaganimi za finančni okvir za obdobje 2021–2027, se sprostitve obveznosti ne pričakujejo. |
|
Tabela 3 – Sprememba skupnih neporavnanih obveznosti od leta 2021 do leta 2025
|
v milijardah EUR, v tekočih cenah |
|||||
|
RAL konec leta 2020* |
Obveznosti v obdobju 2021–2025 |
Plačila v obdobju 2021–2025 |
Sprostitve obveznosti |
RAL konec leta 2025 |
|
|
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(a+b–c+d) |
|
|
307,9 |
859,4 |
866,1 |
–9,0 |
292,3 |
|
|
od tega v: |
|||||
|
VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU ZA OBDOBJE 2014–2020 |
|
|
|
|
|
|
307,9 |
n. p. |
282,6 |
–9,0 |
16,3 |
|
|
VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU ZA OBDOBJE 2021–2027 |
|
|
|
|
|
|
n. p. |
859,4 |
583,5 |
– |
275,9 |
|
|
* V RAL niso vključene neporavnane obveznosti, ustvarjene z zunanjimi namenskimi prejemki. |
|||||
Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in njena pravila uporabe, Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 z dne 30. julija 2018.
UL C 66 I, 19.2.2019, str. 1.
COM(2020) 442 final z dne 27. maja 2020.
COM(2019) 305 final z dne 26. junija 2019
Št. 1 2020/536, UL L 126, 21.4.2020, št. 2: 2020/537 UL L 126, 21.4.2020, št. 3 COM(2020) 180 final z dne 15. aprila 2020, št. 4 COM(2020) 190 final z dne 30. aprila 2020, št. 5 COM(2020) 421 final z dne 3. junija 2020, št. 6 COM(2020) 423 final z dne 3. junija 2020.
COM(2020) 300 z dne 24. junija 2020.
Ta znesek ne vključuje 3,5 milijarde EUR RAL, ustvarjenih s prispevki tretjih držav, ker so bila ustrezna plačila že na voljo v proračunu EU.
COM(2018) 325 final z dne 2. maja 2018, kakor je bil spremenjen s COM(2020) 445 final z dne 28. maja 2020.
Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, 2014/335/EU, Euratom: UL L 168, 4.6.2014, str. 105.
Vključno s carinami, ki jih bo Združeno kraljestvo določilo novembra in decembra 2020 ter ki jih mora v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 (MAR) plačati le Združeno kraljestvo 20. januarja 2021 in 22. februarja 2021. Na podlagi člena 136(1) in člena 136(3)(b) sporazuma o izstopu se te carine še vedno štejejo kot lastna sredstva za leto 2021.
COM(2018) 325 final z dne 2. maja 2018, kakor je bil spremenjen s COM(2020) 445 final z dne 28. maja 2020.
COM(2020) 442 final z dne 27. maja 2020.
Vsi elementi prispevka Združenega kraljestva so navedeni v členu 148 sporazuma o izstopu. Izračuni vključujejo samo elemente prispevka Združenega kraljestva, ki bi jih bilo mogoče na tej stopnji količinsko ovrednotiti, in sicer začasni prispevek Združenega kraljestva za financiranje plačil za RAL pred letom 2021 in pokojninske obveznosti iz člena 142(5) sporazuma o izstopu.
Z izjemo neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz predlaganega predloga spremembe proračuna št. 6 k proračunu za leto 2020.
Delež Združenega kraljestva je opredeljen v členu 139 sporazuma o izstopu.