Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Trajnostne dobavne verige in dostojno delo v mednarodni trgovini

(raziskovalno mnenje)

(2020/C 429/25)

Poročevalka:

Tanja BUZEK (DE-II)

Zaprosilo	nemško predsedstvo Sveta EU, 18. 2. 2020
Pravna podlaga	člen 32(1) poslovnika
	raziskovalno mnenje
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	24. 7. 2020
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	18. 9. 2020
Plenarno zasedanje št.	554
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	216/2/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Globalne dobavne verige so ključne v gospodarskih dejavnostih po vsem svetu in v svetovni trgovini, saj podjetja v vse večji meri poslujejo čezmejno. Njihovo glavno gonilo so mednarodna podjetja, mala in srednja podjetja pa so njihov pomemben del. So kompleksne, raznolike in razdrobljene, kar prinaša številne priložnosti, pa tudi tveganja. Gospodarska rast, ustvarjanje delovnih mest in podjetništvo po drugi strani v nekaterih dobavnih verigah prinašajo negativne posledice za delovne pogoje in trajnostnost (1).

1.2

Kriza zaradi COVID-19 je razkrila skrb vzbujajočo nestabilnost ter znatna tveganja, povezana z močno razdrobljenimi in nediverzificiranimi dobavnimi verigami. Izpostavila je ranljivost delavcev in kršitve človekovih pravic ter škodljive socialne, zdravstvene in varnostne učinke poslovnih dejavnosti v sodobnih dobavnih verigah po vsem svetu.

1.3

Pandemija COVID-19 je pokazala, da morajo globalne dobavne verige postati odpornejše, bolj diverzificirane in odgovornejše. Trgovina bo morala ključno prispevati k spodbujanju trajnostnega okrevanja gospodarstva, imela pa bo tudi ključno vlogo pri omogočanju podjetjem, da ponovno vzpostavijo prekinjene vrednostne verige in jih reorganizirajo. Vendar pa bodo za izpolnitev cilja socialno in okoljsko odgovornih podjetij, trgovine in naložb potrebni močnejši instrumenti.

1.4

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva EU, naj zbere več podatkov o ranljivih dobavnih verigah, zlasti v zvezi s tveganji prekinitev gospodarske dejavnosti in odkrivanjem kršitev človekovih pravic. Poleg tega poudarja, da je treba nujno na svetovni ravni oceniti, kako mednarodni delovni standardi obravnavajo pomanjkljivosti v zvezi z dostojnim delom v globalnih dobavnih verigah, in zapolniti ugotovljene vrzeli v upravljanju.

1.5

Pokazala se je tudi potreba po političnem in dejanskem vlaganju v trajnostnost. Z ambicioznimi ukrepi je treba poskrbeti za to, da bodo globalne dobavne verige prispevale k pravičnejšemu ekonomskemu in socialnemu modelu, ki bo temeljil na trajnostnosti in dostojnem delu. Ti ukrepi morajo biti skladni z mednarodnimi in evropskimi načeli, zlasti iz Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja, temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), evropskega zelenega dogovora in evropskega stebra socialnih pravic. Tvoriti morajo osrednje elemente svetovnih, evropskih in nacionalnih odzivov na krizo zaradi COVID-19.

1.6

Agenda OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 priznava, da je trgovina gonilo vključujoče gospodarske rasti in zmanjševanja revščine ter prispeva k spodbujanju trajnostnega razvoja. Zaradi omejitev svetovne trgovine in naložb v globalne dobavne verige zaradi koronavirusne krize ter zaradi že pred krizo upočasnjenega zmanjševanja revščine je nujno treba okrepiti reforme, povečati naložbe, spodbujati trajnostno trgovino in globalne dobavne verige ter države v razvoju tesneje vključiti v odprto svetovno gospodarstvo, da bi dosegli vključujočo in trajnostno rast.

1.7

Človekove pravice, trajnostnost in družbena odgovornost podjetij postajajo vse pomembnejše za poslovno skupnost. Številna podjetja dejavno izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter druge ustrezne instrumente, ki jih podpirajo vlade, zlasti smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za mednarodna podjetja in deklaracijo MOD o večnacionalnih podjetjih. Ti prostovoljni ukrepi so sicer privedli do nekaterih pozitivnih sprememb v ravnanju z vidika spoštovanja človekovih pravic v poslovnih dejavnostih, a so še potrebni ukrepi za izboljšanje.

1.8

Za EU in države članice je ključnega pomena, da na nacionalni, evropski in mednarodni ravni delujejo dosledno, da usklajujejo pobude in zapolnjujejo ugotovljene vrzeli. EESO poziva Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ter na podlagi socialnega dialoga in večdeležniškega pristopa pripravi evropski akcijski načrt za človekove pravice, dostojno delo in trajnostnost v globalnih dobavnih verigah.

1.9

Ta akcijski načrt mora biti ambiciozen, celovit in horizontalen, da bi učinkovito obravnaval dejanske globalne dobavne verige. Njegovi glavni cilji bi morali biti spodbujanje odgovornega poslovnega ravnanja, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic ter socialnih in okoljskih ciljev EU v poslovnih dejavnostih ter povezanih dobavnih verigah, podpiranje podjetij in MSP pri sprejemanju pristopa odgovornega poslovnega ravnanja ter zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja.

1.10

Kot splošen okvir za politične in zakonodajne pobude bi moral upoštevati bistvene, različne in dopolnjevalne vloge različnih akterjev na tem področju, zlasti evropskih institucij, držav članic, mednarodnih organov, podjetij, socialnih partnerjev in deležnikov.

1.11

Njegove cilje bi morali izvajati z nacionalnimi akcijskimi načrti, ki bi morali tudi obvezno dosegati minimalne standarde izvajanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah.

1.12

Doseganje večstranskega napredka se včasih začne z ambicioznim enostranskim ukrepom. EESO meni, da je EU v edinstvenem položaju, da prevzame vodilno vlogo na področju potrebne skrbnosti, predvsem zaradi vodilnega položaja evropskih podjetij v svetu. EU in države članice poziva, naj zagotovijo učinkovitejše in zavezujoče mednarodne instrumente, in ponovno izraža svojo podporo zavezujoči pogodbi OZN o podjetjih in človekovih pravicah (2) ter se zavzema za konvencijo MOD o dostojnem delu v dobavnih verigah (3).

1.13

EESO pozdravlja, da je Komisija upoštevala njegov poziv, naj zakonodajo EU o potrebni skrbnosti (4) postavi v ospredje akcijskega načrta. Da bi se izenačili konkurenčni pogoji za evropska podjetja, bi zavezujoča medsektorska zakonodajna pobuda o potrebni skrbnosti glede človekovih pravic in o odgovornem poslovnem ravnanju morala zajemati vsa podjetja, ki imajo sedež ali so dejavna v EU, in javni sektor, pri čemer bi morala upoštevati posebne potrebe in omejitve MSP.

1.14

Zahtevati bo treba, da podjetja preventivno uvedejo učinkovite mehanizme potrebne skrbnosti. Poleg tega bo treba zagotoviti učinkovita pravna sredstva in dostop do pravnega varstva ter učinkovito izvrševanje, vključno z javnim spremljanjem, kontrolami in sankcijami. EESO bo pripravil posebno mnenje o specifični vsebini načrta, vključno z odgovornostjo podjetij (5).

1.15

Delavci in sindikati morajo biti del rešitve. Potrebna skrbnost bi morala izrecno vključevati pravice sindikatov in delavcev, zlasti pravico do kolektivnega pogajanja in kolektivnih ukrepov, pravičnih delovnih pogojev in pravičnega plačila, obveščenosti in posvetovanja ter zdravja in varnosti na delovnem mestu. Te osrednje človekove pravice so bistveni del dostojnega dela.

1.16

Izvajanje bi moral podpirati evropski medsektorski in sektorski socialni dialog ter nacionalni socialni dialog, vključno s skupnimi pobudami in projekti, smernicami, krepitvijo zmogljivosti, sporazumi, podporo podjetjem pri prevzemanju obveznosti potrebne skrbnosti in sindikatom pri razpravah in pogajanjih z vodstvom.

1.17

Da bi bil pristop akcijskega načrta res celovit in dosleden, bi moral vključevati tudi ambiciozno revizijo direktive o nefinančnem poročanju, tako da bi vključevala vsa podjetja ter upoštevala posebne potrebe in omejitve MSP ter posebne ključne kazalnike uspešnosti in cilje. Z zakonodajnimi ukrepi bi poskrbeli, da so upravni odbori na ravni EU zavezani k delovanju v interesu vseh deležnikov in da dejavnosti podjetja prispevajo k doseganju socialnih in okoljskih ciljev.

1.18

EESO predlaga, naj se v okviru novega instrumenta za okrevanje „Next Generation EU“ in drugega financiranja EU uvedejo posebni pogoji in naj se spodbude povežejo s cilji spoštovanja človekovih pravic, dostojnega dela in trajnostnosti v dejavnostih in dobavnih verigah podjetij.

1.19

Države članice bi morale poskrbeti za popolno izvajanje in izvrševanje socialne klavzule iz direktiv o javnem naročanju. Novi predlogi Evropske komisije bi morali zagotavljati, da postopki javnega naročanja učinkovito podpirajo in spodbujajo potrebno skrbnost glede človekovih pravic in odgovorno poslovno ravnanje v poslovnih dejavnostih in dobavnih verigah, vključno z dostojnim delom.

1.20

Akcijski načrt bi moral vključevati tudi nezakonodajne ukrepe, vključno s pobudami za ozaveščanje potrošnikov, vlagateljev in drugih deležnikov ter spodbudami za odgovorna podjetja, ki presegajo pravne obveznosti, in posebno podporo za MSP, da uvedejo politike potrebne skrbnosti.

1.21

Trgovinski elementi ciljev akcijskega načrta bi se morali odražati v reviziji nove trgovinske strategije EU. Trgovinski in mednarodni naložbeni sporazumi lahko spodbudijo vlagatelje in vlade k izvajanju standardov ter zagotovijo, da jih izvajajo enotneje. Od tujih vlagateljev bi se moralo zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti potrebne skrbnosti, preden lahko izkoristijo ugodnosti mednarodnega naložbenega sporazuma. Prostotrgovinski sporazumi bi morali spodbujati dobre prakse vključevanja okoljskih in socialnih meril v javno naročanje in ne bi smeli nikakor omejevati njihove uporabe.

1.22

Nov glavni uradnik za trgovinsko skladnost mora imeti na voljo močnejše instrumente za uveljavljanje trgovinskih zavez in zavez trajnostnega razvoja. Prenovljen panel strokovnjakov bi moral imeti možnost, da sproži mehanizem za reševanje sporov med državami, ki bi vključeval možnosti za finančne kazni ali sankcije in ukrepe za oškodovano pogodbenico (6). Izvrševanje poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju bi morala dopolnjevati neodvisni sekretariat za delo in mehanizem skupinskih pritožb (7). Znatno je treba okrepiti učinek priporočil notranjih svetovalnih skupin v zvezi s preiskovanjem kršitev zavez o trgovini in trajnostnem razvoju. Pri novih pristopih k delovnim sporom bi morali proučiti pravna sredstva zoper podjetja, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, in možnost vključitve socialnega dampinga v sistem po zgledu protidampinških ukrepov EU.

1.23

Vzvodi za zagotovitev ratifikacije konvencij MOD so najmočnejši med pogajanji o sporazumih in pred njihovo sklenitvijo, zato bi to moralo biti vključeno v podpisan sporazum. Klavzula o človekovih pravicah bi morala biti razširjena tako, da bi vključevala temeljne in posodobljene konvencije MOD, ki so jih ratificirale vse države članice EU, MOD pa bi morala biti vključena v spremljanje izvajanja svojih konvencij v okviru prostotrgovinskih sporazumov (8). EESO predlaga, naj se zniževanje tarif poveže z učinkovitim izvajanjem določb o trgovini in trajnostnem razvoju.

2.   Uvod

2.1

Nemško predsedstvo Sveta EU je zaprosilo EESO, naj v tem raziskovalnem mnenju predstavi vrsto pobud za izboljšanje trajnostnosti in zagotovitev spoštovanja človekovih pravic ter dostojnega dela v globalnih dobavnih verigah. Predsedstvo je predložilo podroben seznam vprašanj, ki se lahko strnejo v naslednja: — Kako zasnovati in izvajati evropski akcijski načrt za uresničitev celovite in ambiciozne strategije za dostojno delo v globalnih dobavnih verigah, pri čemer bi bilo treba zlasti proučiti vlogo socialnega dialoga in civilne družbe ter ju podpreti? — Katere bi morale biti osrednje značilnosti evropskih predpisov o potrebni skrbnosti in kako naj se okrepi dostop do učinkovitih pravnih sredstev v primerih kršitev človekovih pravic v globalnih dobavnih verigah? — Kako ustvariti enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja ob upoštevanju njihovih izzivov in prednosti ter kako prispevati k odpornosti globalnih dobavnih verig na krize, kot je pandemija COVID-19? — Kako prispevati k skupnemu izvajanju ciljev trajnostnega razvoja in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, med drugim z vključitvijo minimalnih standardov v nacionalne akcijske načrte držav članic? — Kako okrepiti spodbujanje dostojnega dela v trajnostnih dobavnih verigah v trgovinski politiki, pri čemer je treba proučiti zlasti možnosti za boljše izvrševanje poglavij o trajnostnosti v prostotrgovinskih sporazumih?

2.2

EESO je že predložil več povezanih prispevkov. Leta 2016 je pozval Evropsko komisijo, naj „sprejme celovito in ambiciozno strategijo, da bi z vsemi svojimi notranjimi (dostop do javnega naročanja EU, označevanje itd.) in zunanjimi politikami (trgovina, razvoj, sosedska politika itd.) spodbujala dostojno delo“ v okviru globalnih dobavnih verig. Predlagal je, naj vanjo vključi „zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, najboljše prakse, finančne spodbude, dostop do usposabljanja ter krepitev zmogljivosti za socialni dialog in sindikate“ (9).

2.3

Leta 2018 je EESO pozval Komisijo, „naj bo v svojem pristopu ambicioznejša, zlasti v zvezi s krepitvijo učinkovite izvršljivosti zavez iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju,“ (10) in poudaril nujnost ratifikacije temeljnih konvencij MOD pred sklenitvijo prostotrgovinskih sporazumov. V zvezi s krepitvijo določb o delu je priporočal ustanovitev neodvisnega sekretariata za delo in mehanizma za skupinske pritožbe.

2.4

Leta 2019 je pozval Evropske institucije, naj podprejo proces sklenitve zavezujoče pogodbe OZN in začnejo pogajanja, da bi se dogovorile o potrebni vsebini zavezujoče pogodbe (11).

2.5

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je EESO nedavno zaprosil za mnenje o potrebni skrbnosti in odgovornosti gospodarskih družb (12). Evropski parlament je v številnih resolucijah pozval k sprejetju zavezujoče zakonodaje o potrebni skrbnosti in drugih pobud za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic v poslovnih dejavnostih in globalnih dobavnih verigah.

2.6

Svet EU je poudaril pomembnost učinkovitega dostopa do pravnega varstva za žrtve kršitev človekovih pravic v okviru izvajanja potrebne skrbnosti, pri čemer je priznal, da je spoštovanje človekovih pravic v podjetjih nepogrešljivo za trajnostni razvoj in doseganje ciljev trajnostnega razvoja (13). Sklenil je, da „lahko odgovorno poslovanje dolgoročno ustvari konkurenčno prednost“ (14).

2.7

Po predstavitvi študije Generalnega direktorata za pravosodje in potrošnike (GD za pravosodje) aprila 2020 se je evropski komisar Didier Reynders zavezal, da bo pripravil zavezujočo medsektorsko zakonodajno pobudo o potrebni skrbnosti glede človekovih pravic in o odgovornem poslovnem ravnanju, ki bo zajemala dobavne verige podjetij, tudi odgovornost in sankcije, in bo temeljila na celoviti opredelitvi človekovih pravic, vključno s pravicami delavcev in sindikatov (15).

3.   Globalne dobavne verige: trenutno stanje in vpliv krize zaradi COVID-19

3.1

Dejavnosti v globalnih dobavnih verigah imajo ključno vlogo v gospodarskih dejavnostih po vsem svetu in v svetovni trgovini. Multinacionalne družbe in njihove dobavne verige zaposlujejo stotine milijonov delavcev, pri čemer te mreže predstavljajo 80 % svetovne trgovine (16). V skladu s podatki MOD iz leta 2013 je bilo takrat 453 milijonov oziroma več kot ena petina delovnih mest povezanih z globalnimi dobavnimi verigami, kar je 53 % več kot v prejšnjem desetletju (17). Digitalna tehnologija, okoljsko in socialno upravljanje ter trajnostni trendi bodo imeli večstranske učinke v prihajajočem „desetletju preobrazbe“ na področju mednarodne proizvodnje (18).

3.2

„Mednarodna trgovina je bistvenega pomena za vključujočo gospodarsko rast in zmanjševanje revščine ter prispeva k trajnostnemu razvoju.“ (19). Zaradi omejitev svetovne trgovine in naložb v globalne dobavne verige zaradi koronavirusne krize ter zaradi že pred krizo upočasnjenega zmanjševanja revščine je nujno treba okrepiti reforme, povečati naložbe ter spodbujati trajnostno trgovino in globalne dobavne verige. Mednarodne organizacije in agencije so zbrale podatke glede ključnih dejavnikov zmanjševanja revščine. Razvojne banke so poudarile ključno vlogo trgovine in opozorile, da bo nadaljnje vključevanje držav v razvoju v odprto svetovno gospodarstvo bistvenega pomena za dosego cilja odprave skrajne revščine do leta 2030. Razvoj podeželskih trgov in njihovo pravično vključevanje v svetovne trge lahko na primer pomembno pripomoreta k dvigu dohodkov za revne na podeželju. Iz podatkov je razviden tudi pomen dostojnih in produktivnih delovnih mest, trajnostnih podjetij in preoblikovanja gospodarstva pri zmanjševanju revščine.

3.3

Globalne dobavne verige so kompleksne, raznolike in razdrobljene, pri čemer imajo nekatera mednarodna podjetja več kot 100 000 neposrednih dobaviteljev. Prinašajo številne priložnosti in tveganja. Prispevale so h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in podjetništvu in lahko prispevajo k prehodu z neformalnega na formalno gospodarstvo (20), kar je ugodno za države v razvoju. Poslovne dejavnosti imajo znaten družbeni vpliv, saj vse več svetovne trgovine in naložb poteka v okviru globalnih dobavnih verig, vodilne gospodarske družbe pa oddajajo vse več dejavnosti v zunanje izvajanje in čezmejno usklajujejo globalno proizvodnjo (21).

3.4

Dolžine dobavnih verig in trajanje odnosov z dobavitelji so večplastne poslovne odločitve, ki temeljijo na najprivlačnejših poslovnih odnosih, bližini potrošniških trgov, logistiki, veščinah in znanjih itd. Vendar pa je sistematično oddajanje v zunanje izvajanje tudi stranski produkt konkurence in gospodarskih dejavnikov v poslovnem modelu, v katerem se globalne dobavne verige prepogosto same organizirajo okrog najmanjših stroškov. Poleg tega to prizadevanje podjetij za učinkovitost pri stroških dela ne pomeni vedno koristi za gospodarstva, delavce, deležnike in širšo družbo.

3.5

Trenutni okvir poslovnih dejavnosti in človekovih pravic je sestavljen predvsem iz nezavezujočih instrumentov. V dejavnostih podjetij, ki zajemajo multinacionalne družbe ter njihove dobavne in podizvajalske verige, še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, vključno s pravicami delavcev in sindikatov. Poleg tega je težko slediti negativnim posledicam teh kršitev. V pravu EU že obstajajo specifični okviri odgovornosti za podizvajalske verige. Vključeni so bili na primer v zakonodajo o javnem naročanju in napotitvi delavcev ter migracijah.

3.6

Kriza zaradi COVID-19 je razkrila skrb vzbujajočo nestabilnost ter znatna tveganja, povezana z močno razdrobljenimi in nediverzificiranimi dobavnimi verigami, ter ranljivost delavcev, ki skrbijo za njihovo delovanje. Obsežne prekinitve so pokazale, da je treba okrepiti zanesljivost in odpornost globalnih dobavnih verig, zlasti v ključnih regijah in sektorjih, tako na notranjem trgu EU kot tudi z vladami tretjih držav.

3.7

EESO predlaga, naj se zbere ali obdela več podatkov o ranljivih dobavnih verigah, tako z vidika tveganja prekinitev gospodarskih dejavnosti kot tudi z vidika ugotovljenih kršitev človekovih pravic. Letno poročilo o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov bi lahko služilo kot platforma za redno obveščanje.

3.8

Generalni sekretar OZN António Guterres je dejal, da pandemija COVID-19 pomeni izredne razmere na področju javnega zdravja, ki so se spremenile v gospodarsko in socialno krizo ter stisko ljudi, ki hitro postaja kriza človekovih pravic (22). Civilna družba je razkrila, da številne vlade niso zaščitile svojih državljanov in številna podjetja niso spoštovala človekovih pravic, kot to zahtevajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah. Delavci so pogosto prisiljeni delati brez ustrezne zaščitne opreme, ki bi jih varovala pred okužbo, ne dobijo nadomestila za bolniško odsotnost, ko zbolijo ali se morajo samoosamiti, in so odpuščeni brez odpovednega roka ali nadomestila (23). Med drugim so bila izpostavljena tveganja v zvezi s prisilnim delom v podjetjih, ki so dejavna v dobavnih verigah za proizvodnjo rokavic in druge osebne zaščitne opreme, za katero naročila prihajajo iz Evrope in ZDA (24).

3.9

Delovna skupina OZN za podjetja in človekove pravice je v pomembni izjavi priznala, da je treba v boju proti COVID-19 izbrati trajnostno pot, osredotočeno na ljudi. Ta boj ne sme privesti do znižanja standardov niti ga vlade ali poslovni akterji ne smejo uporabiti kot izgovor, da zaobidejo mednarodne zaveze v zvezi s človekovimi pravicami. Resničen napredek pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah nas bo bolje pripravil na naslednjo krizo, med drugim tudi na skupno reševanje podnebne krize in drugih izzivov na področju človekovih pravic, ki izhajajo iz krivic in vse večjih neenakosti (25).

3.10

EESO je pozval k oživitvi trgovinskih tokov, ki bi temeljila na trdni zavezanosti socialnim in delovnim standardom ter njihovemu učinkovitemu izvrševanju. Motnje v dobavnih in proizvodnih procesih so pokazale, kako pomembno je, da so vzpostavljeni ukrepi za zdravje in varnost pri delu ter da se ti učinkovito izvajajo, pa tudi da se zagotavljata varnost in zdravje delavcev, da je svet mogoče oskrbovati z blagom in storitvami. Ratifikacija, izvajanje in izvrševanje temeljnih konvencij MOD o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih so skupaj z vsemi temeljnimi in posodobljenimi konvencijami MOD ključnega pomena za zagotavljanje varnih in dostojnih delovnih pogojev (26).

4.   Izhodišče: glavni obstoječi mednarodni instrumenti in opredelitve

4.1

Mednarodne dobavne verige so obravnavane v številnih mednarodnih instrumentih. V njih so zagotovljene opredelitve odgovornega poslovnega ravnanja, mehanizmi potrebne skrbnosti in obveznosti podjetij v zvezi z njihovimi dobavnimi verigami, pa tudi vloge, obveznosti in zaveze držav, da zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, vključno z učinkovitim preprečevanjem, nadzorom, pravnimi sredstvi in sankcijami.

4.2

17 ciljev trajnostnega razvoja je temelj agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Organizacija globalnih dobavnih verig in vloga zasebnega sektorja sta ključni pri spodbujanju in doseganju njenih ciljev in podciljev, vključno s trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rastjo in produktivno zaposlenostjo (cilj 8), vključujočo in trajnostno industrializacijo (cilj 9), zmanjšanjem neenakosti (cilj 10), zagotovitvijo trajnostnih načinov proizvodnje in porabe (cilj 12) ter krepitvijo partnerstev za trajnostni razvoj (cilj 17). Cilja 9 in 12 sta posebej osredotočena na dobavne verige, cilj 17 pa na ravnanje podjetij.

4.3

V vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011 je poudarjena „dolžnost držav, da varujejo pred kršitvami človekovih pravic na svojem ozemlju in/ali jurisdikciji ter jasno opredelijo pričakovanje, da vsa podjetja, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in/ali jurisdikciji, v svojih dejavnostih spoštujejo človekove pravice“. Odgovornost podjetij, da spoštujejo človekove pravice, od njih zahteva, da „pri svojih dejavnostih preprečujejo povzročanje negativnih učinkov na človekove pravice ali prispevanje k njim“ in „si prizadevajo preprečevati ali zmanjševati negativne učinke na človekove pravice, ki so neposredno povezani z njihovimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami prek poslovnih odnosov, tudi če niso sama prispevala k tem učinkom“. „Podjetja morajo imeti vzpostavljene politike in procese“, med drugim „postopke potrebne skrbnosti glede človekovih pravic, da bi ugotovila, preprečila in ublažila kršitve ter bila odgovorna za svoj učinek na človekove pravice“, pa tudi dejavno podpirala „popravne ukrepe za vsakršne negativne učinke na človekove pravice, ki jih povzročijo ali h katerim prispevajo“. V skladu s komentarji k vodilnim načelom OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v zvezi z negativnimi učinki, ki jih podjetje ni povzročilo ali prispevalo k njim, vendar so neposredno povezani z njegovimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami prek poslovnih odnosov, „odgovornost za spoštovanje človekovih pravic ne pomeni, da podjetje samo zagotovi popravne ukrepe, vendar pa lahko pri tem prevzame vlogo“ (27). Poleg tega je v komentarjih k vodilnim načelom OZN navedeno, da podjetja, ki izvajajo primerno skrbnost, „ne bi smela sklepati, da bodo samo zaradi izvajanja takšne primerne skrbnosti samodejno in popolnoma odvezana odgovornosti za kršitve človekovih pravic ali prispevanje k tem kršitvam“ (28). V vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah sta vloga javnega naročanja pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic in možnost odgovornega umika kot skrajne možnosti poudarjeni kot ključni v upravljanju dobavnih verig.

4.4

Številni instrumenti in pobude MOD obravnavajo dobavne verige in dostojno delo, vključno z odgovornostjo držav članic in podjetij. Koncept dostojnega dela MOD zajema štiri strateške cilje: — spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja spretnosti in trajnostnih temeljev preživljanja, — zagotavljanje pravic na delovnem mestu, zlasti za prikrajšane in revne delavce, — razširitev socialne zaščite za moške in ženske, da bi se v primeru izgube ali zmanjšanja prihodka zagotovilo ustrezno nadomestilo in da bi se zagotovil dostop do ustreznega zdravstvenega varstva, — spodbujanje socialnega dialoga z vključevanjem močnih in neodvisnih organizacij delavcev in organizacij delodajalcev.

4.5

V resoluciji MOD o dostojnem delu v globalnih dobavnih verigah iz leta 2016 je omenjena vloga vlad, ki morajo zahtevati, da podjetja izvajajo postopke potrebne skrbnosti v svojih dobavnih verigah, zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in spodbujati odgovorno poslovno ravnanje, tudi s politikami javnega naročanja.

4.6

V tristranski deklaraciji o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko je na podlagi vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah in povezanega postopka potrebne skrbnosti pojasnjeno, da bi se v tem postopku morala upoštevati osrednja vloga svobode združevanja in kolektivnih pogajanj, pa tudi odnosov med delodajalci in delojemalci ter socialnega dialoga kot trajnega procesa.

4.7

V smernicah OECD za mednarodna podjetja, ki so obvezne za njene države članice, so določene podrobne smernice za odgovorno poslovno ravnanje in priporočena je potrebna skrbnost na podlagi tveganja, od držav pa se zahteva, da vzpostavijo nacionalne kontaktne točke s ciljem spodbujanja skladnosti s smernicami, vključno z ozaveščanjem in sprejemanjem pritožb v primerih njihovih kršitev. EESO je predhodno pozval države članice, naj zagotovijo, da so nacionalne kontaktne točke „neodvisne in zasnovane tako, da bi socialni partnerji sodelovali kot njeni člani ali pa da bi imele nadzorni odbor. Nacionalnim kontaktnim točkam bi bilo treba zagotoviti ustrezno osebje, usposabljanje in financiranje“ (29). Podjetja bi si morala v okviru svojih dobavnih verig „prizadevati, da preprečijo ali ublažijo negativne učinke, tudi če niso prispevala k temu učinku, kadar je učinek kljub temu prek poslovnega odnosa neposredno povezan z njihovim poslovanjem, proizvodi ali storitvami. Namen tega ni prenesti odgovornost s subjekta, ki je povzročil negativni učinek, na podjetje, s katerim ima poslovni odnos.“ (30)„Če podjetje v okviru svoje dobavne verige ugotovi, da obstaja tveganje negativnih učinkov, bi moralo sprejeti potrebne ukrepe za ustavitev ali preprečitev tega učinka. Če podjetje ugotovi, da obstaja tveganje, da bo prispevalo k negativnemu učinku, mora sprejeti potrebne ukrepe, da ustavi ali prepreči svoj prispevek in uporabi svoj vpliv za čim večje zmanjšanje morebitnih preostalih učinkov.“ (31) V nobenem primeru to ne posega v kakršno koli odgovornost, ki jo EU ali države določijo za podjetja v zvezi s kršitvami človekovih pravic in drugimi škodljivimi učinki njihovih dejavnosti ter dobavne in podizvajalske verige, vključno s kršitvami obveznosti potrebne skrbnosti.

5.   Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja

5.1

Številna podjetja so zavezana in vključena v posamezne pobude, ki so privedle do spremembe ravnanja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v njihovih poslovnih dejavnostih. Sektorske pobude vključujejo amfori, Together for Sustainability, Chemie3 in Bettercoal. Evropska podjetja imajo velik ugled tudi zunaj Evrope, povezan z njihovimi zavezami in prispevki k trajnostnemu razvoju z njihovo lokalno prisotnostjo. Vendar pa ti prostovoljni ukrepi niso privedli k potrebni spremembi vseh oblik ravnanja (32).

5.2

V nedavni študiji (33), ki jo je opravil GD za pravosodje, je predstavljena učinkovita in celovita analiza trenutnega stanja, v kateri je samo ena tretjina anketiranih podjetij navedla, da izvaja potrebno skrbnost v zvezi z učinki na človekove pravice in okolje, pri čemer jo večina izvaja samo za svoje neposredne dobavitelje. Poudarjena je potreba po zavezujoči evropski medsektorski zakonodaji o potrebni skrbnosti glede človekovih pravic in o odgovornem poslovnem ravnanju. Trenutna kriza je še okrepila podporo ukrepom.

5.3

Glede na njihove pomembne izkušnje z izvajanjem učinkovitih in ambicioznih politik potrebne skrbnosti, ki pogosto temeljijo na sporazumih, sklenjenih s sindikati, bi evropskim podjetjem res koristili enaki konkurenčni pogoji in poštena konkurenca, ki bi temeljila na skupnih minimalnih standardih, ki bi veljali tudi za podjetja, ustanovljena v tretjih državah in dejavna v EU. Dober ugled blagovne znamke EU pri poslovanju temelji tudi na njenem regulativnem okolju z visokimi standardi.

5.4

Za upravljanje dobavnih verig ter spoštovanje človekovih pravic in dostojnega dela so pomembni različni predpisi EU, zlasti Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34) o nefinančnem poročanju, ki večjim podjetjem javnega interesa nalaga obveznost poročanja o učinkih in tveganjih njihovih dejavnosti ter o morebitnih politikah za njihovo zmanjšanje, vključno s postopki potrebne skrbnosti. Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (35) o lesu in Uredba (EU) št. 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta (36) o konfliktnih mineralih sta določili zahteve glede potrebne skrbnosti v dobavnih verigah podjetij v teh sektorjih.

5.5

Tudi različni nacionalni zakoni so nedavno uvedli potrebno skrbnost, zlasti francoski zakon o dolžnosti skrbnosti podjetij (37). Ta zagotavlja ambiciozen nacionalni pravni okvir, v skladu s katerim morajo velika podjetja opredeliti, objaviti in izvajati načrt skrbnosti za ugotavljanje in preprečevanje kršitev človekovih pravic ter negativnih učinkov svojega delovanja na okolje v dejavnostih, ki jih podjetja neposredno ali posredno nadzorujejo, in dejavnostih zunanjih izvajalcev ter dobaviteljev, s katerimi imajo vzpostavljen poslovni odnos. Vključuje okvir odgovornosti, v skladu s katerim so podjetja odgovorna, kadar zaradi njihove neizpolnitve obveznosti potrebne skrbnosti pride do škode ali kršitve človekovih pravic.

5.6

Ta razdrobljeni pravni okvir škodi podjetjem, ki morajo izpolnjevati različne sklope pravil. Spopadajo se z nelojalno konkurenco, pravno negotovostjo in upravnimi stroški, ki bi jih bilo treba preprečiti. Številna podjetja in vlagatelji zato pozivajo k obveznim instrumentom potrebne skrbnosti (38).

5.7

Poleg tega trenutno stanje ne nagrajuje odgovornih podjetij, ker ni skupne minimalne zahteve, primerljivi postopki, ustrezne spodbude javnih organov, učinkovito izvrševanje veljavnih pravil ter ozaveščenost med vlagatelji, deležniki in potrošniki.

6.   Evropski akcijski načrt za človekove pravice in dostojno delo v globalnih dobavnih verigah

6.1   Vzpostavitev učinkovitega regulativnega okvira

6.1.1

Dostojno delo, spoštovanje človekovih pravic in trajnostnost v globalnih vrednostnih in dobavnih verigah so visoko na političnem dnevnem redu svetovnih, evropskih in nacionalnih institucij in vse pomembnejši za poslovno skupnost. Vendar pa je za doseganje teh ciljev, spodbujanje svetovnih in evropskih socialnih in okoljskih ciljev ter lojalne konkurence med gospodarskimi subjekti, pa tudi za podporo evropskih gospodarskih dejavnosti nujno potreben učinkovitejši in doslednejši regulativni okvir.

6.1.2

Ključnega pomena je razviti ambiciozno, celovito in prečno strategijo, ki bo izhajala iz pobud, ki so jih številna evropska podjetja že sprejela in ki potrjujejo njihov svetovni vodilni položaj na tem področju, ter bo učinkovito povezala pobude in zapolnila ugotovljene vrzeli. „Prostovoljni in zavezujoči ukrepi niso medsebojno izključujoči, ampak se morajo med seboj dopolnjevati“ (39).

6.1.3

Evropski akcijski načrt bi moral biti zasnovan kot splošni okvir za zakonodajne in nezakonodajne pobude na področju človekovih pravic, dostojnega dela in trajnostnosti v dejavnostih in dobavnih verigah podjetij. Upoštevati mora bistvene, različne in dopolnjevalne vloge različnih akterjev na tem področju, zlasti evropskih institucij, držav članic, mednarodnih organov, podjetij, socialnih partnerjev in deležnikov. Da bi zagotovili njegov uspeh, morajo biti vsi akterji v celoti vključeni v doseganje ciljev akcijskega načrta, ki bi ga bilo treba razviti na podlagi socialnega dialoga in večdeležniškega pristopa.

6.1.4

Njegovi glavni cilji bi morali biti spodbujanje odgovornega poslovnega ravnanja, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic ter socialnih in okoljskih ciljev EU v poslovnih dejavnostih ter dobavnih verigah, podpiranje podjetij in MSP pri sprejemanju pristopa odgovornega poslovnega ravnanja in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja. S preventivnim pristopom obvezne potrebne skrbnosti bi moralo biti manj kršitev človekovih pravic. Če bi vsa podjetja morala izpolnjevati isti osnovni sklop pravil, bi to tudi omogočilo primerjavo za potrošnike.

6.1.5

Široka opredelitev bi morala zajemati človekove pravice, vključno s pravicami delavcev in sindikatov, ter izhajati iz vrste mednarodnih instrumentov (40), zlasti konvencij MOD. Pravice med drugim vključujejo svobodo združevanja ter pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, pravice do obveščenosti, posvetovanja ter sodelovanja, dostojnih delovnih pogojev, zdravja in varnosti pri delu, pravičnih plač ter kritja prispevkov za socialno varnost. V boju proti delu otrok in prisilnemu delu morajo pristopu ničelne tolerance do dela otrok, ki ga je sprejela Evropska komisija, slediti učinkoviti in ambiciozni ukrepi. Akcijski načrt bi moral poleg tega vključevati odgovorno poslovno ravnanje, zlasti socialne in okoljske učinke, upravljanje podjetij, boj proti korupciji, pošteno davčno politiko in davčno preglednost. Da bi dosegli konkreten napredek na poti k trajnostnim dobavnim verigam, je treba izvesti konkretne ukrepe na lokalni ravni, na kateri morajo podjetja pregledati lokalno zakonodajo in sporazume, kadar delujejo zunaj EU. Državni organi na nacionalni in lokalni ravni morajo v celoti odigrati svojo vlogo s priznavanjem pomena izvrševanja pravil trga dela, vključno z inšpekcijskimi pregledi (41).

6.1.6

Usklajevanje med ravnjo EU in nacionalno ravnjo je ključnega pomena. Nacionalni akcijski načrti, ki jih je treba razviti v sodelovanju z nacionalnimi socialnimi partnerji in civilno družbo, bi morali biti tesno povezani z nacionalnimi akcijskimi načrti za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter priznavati vlogo smernic OECD in nacionalnih kontaktnih točk, ki bi morale biti „neodvisne in zasnovane tako, da bi socialni partnerji sodelovali kot njeni člani ali pa da bi imele nadzorni odbor. Nacionalnim kontaktnim točkam bi bilo treba zagotoviti ustrezno osebje, usposabljanje in financiranje.“ (42) Evropski akcijski načrt bi lahko vključeval tudi minimalne standarde na različnih področjih, da bi zagotovili popolno in učinkovito nacionalno izvajanje ustreznih mednarodnih instrumentov. Na ravni Komisije sta potrebni doslednost in skladnost med različnimi političnimi področji in odgovornimi generalnimi direktorati, zlasti generalnimi direktorati za pravosodje, finance, trgovino in zaposlovanje ter ESZD.

6.2   Okvir zavezujoče evropske zakonodaje o potrebni skrbnosti

6.2.1

EESO pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija upoštevala njegovo priporočilo (43), naj predlaga zakonodajo EU na tem področju, in poziva, naj ima evropski akcijski načrt v ospredju zavezujočo medsektorsko zakonodajno pobudo o potrebni skrbnosti glede človekovih pravic in o odgovornem poslovnem ravnanju, pri čemer naj upošteva ugotovitve študije, ki jo je naročil GD za pravosodje, ter naj bo usklajen z zavezo komisarja EU Reyndersa.

6.2.2

Da bi preprečili nelojalno konkurenco in neenake konkurenčne pogoje, bi moral vključevati vsa podjetja, ki so ustanovljena ali dejavna v EU, in njihove dejavnosti, vključno s celotnimi dobavnimi in podizvajalskimi verigami, ter javni sektor, pri tem pa upoštevati posebne potrebe in omejitve MSP. To je v skladu s pristopom vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, da se vključijo vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost, sektor, okvir delovanja, lastništvo in strukturo (44). Podjetja bi morala izpolnjevati visoke standarde odgovornega poslovnega ravnanja, ki zajemajo človekove pravice, okoljske in socialne učinke, upravljanje podjetij, boj proti korupciji in pravično obdavčitev.

6.2.3

Od podjetij bi bilo treba zahtevati, da na podlagi glavnih korakov postopkov potrebne skrbnosti, opredeljenih v ustreznih instrumentih OZN, MOD in OECD, določijo ter ocenijo dejanske in morebitne škodljive učinke, ukrepajo v skladu z ugotovitvami (ustavijo dejavnosti, ki povzročajo škodljive učinke), razvijejo in izvedejo načrt potrebne skrbnosti za preprečitev morebitnih tveganj oziroma pojava negativnih učinkov, vzpostavijo mehanizem zgodnjega opozarjanja ter učinkovito in pregledno preverjajo in spremljajo izvajanje načrtov potrebne skrbnosti in poročajo o njihovem izvajanju. Postopek potrebne skrbnosti, s katerim bi podjetja izpolnila svoje obveznosti, bi moral biti sorazmeren z resnostjo morebitnih učinkov in okvirom njihovega delovanja.

6.2.4

Pravni instrument bi moral temeljiti na preventivnem pristopu ter obenem zagotavljati učinkovita pravna sredstva in dostop do pravnega varstva za žrtve in njihove predstavnike, vključno s sindikati in zagovorniki človekovih pravic. Javno spremljanje obveznosti podjetij in pravne posledice, če obveznosti niso izpolnjene, so ključnega pomena. EESO bo pripravil posebno mnenje o specifični vsebini načrta, vključno z odgovornostjo podjetij (45). Vendar pa pobuda EU na tem področju ne bi smela posegati v mehanizme skupne in posamezne odgovornosti ali druge okvire odgovornosti na mednarodni, evropski ali nacionalni ravni, ali jih omejevati.

6.3   Ključna vloga socialnih partnerjev in civilne družbe

6.3.1

Socialni dialog bi moral imeti v postopkih potrebne skrbnosti in odgovornem poslovnem ravnanju ključno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v dejavnostih podjetij ter njihovih dobavnih in podizvajalskih verigah. Vsak akcijski načrt in zakonodajna pobuda bi morala temeljiti na vrednosti socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj ter zagotavljati spoštovanje pravic delavcev do obveščenosti in posvetovanja. Ti elementi v študiji GD za pravosodje žal niso obravnavani.

6.3.2

Podjetja in sindikati lahko na ustrezni ravni s pogajanji sklenejo sporazume, v katerih je opredeljeno konkretno izvajanje obveznosti iz direktive. To kaže na pomembnost dobre prakse in pozitiven prispevek številnih veljavnih sporazumov o postopkih potrebne skrbnosti. Poleg tega bi predstavniki delavcev morali biti obveščeni in vključeni v posvetovanje za opredelitev načrta potrebne skrbnosti in njegovega izvajanja.

6.3.3

Evropski medsektorski in sektorski socialni dialog bi moral pripomoči k izboljšavam na teh področjih z vključitvijo skupnih pobud in projektov, smernic, krepitve zmogljivosti in sporazumov.

6.3.4

Predhodne izkušnje so pokazale, kako lahko pobude na podlagi socialnega dialoga privedejo k pomembnemu napredku na področju dostojnega dela v globalnih dobavnih verigah. Maja 2013 je bil podpisan sporazum o protipožarni in gradbeni varnosti v Bangladešu kot pravno zavezujoč sporazum med več kot dvesto večinoma evropskimi blagovnimi znamkami in trgovci na drobno z oblačili ter dvema svetovnima sindikatoma, in sicer IndustriALL in UNI Global Union, ter številnimi lokalnimi sindikati in pričami.

6.3.5

Akcijski načrt bi moral vključevati tudi ukrepe za ozaveščanje potrošnikov in vlagateljev o pomembnosti socialnih in okoljskih učinkov podjetij in spodbujanje instrumentov, ki omogočajo primerjavo uspešnosti podjetij ter boljšo prepoznavnost tistih, ki izvajajo učinkovite strategije odgovornega poslovnega ravnanja. Vse pobude bi morale temeljiti na vključenosti deležnikov, vključno s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki lahko razširjajo informacije ter prispevajo k ozaveščenosti o pozitivnem in negativnem vedenju.

6.4   Ukrepi za dopolnitev evropskega akcijskega načrta

6.4.1

Revizija direktive o nefinančnem poročanju. Podpreti je treba ambiciozno revizijo, ki bo na osebnem področju uporabe vključevala vsa podjetja ter bo obenem upoštevala posebne potrebe in omejitve MSP. Stvarno področje uporabe bi moralo biti bolje opredeljeno, da bi bilo nefinančno poročanje celovito, primerljivo in učinkovito. Ker je poročanje ključni element mehanizmov potrebne skrbnosti, bi moralo biti skladno z zadevno zakonodajno pobudo in vključevati specifične ključne kazalnike uspešnosti ter ciljne vrednosti (na primer na podlagi Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja), pa tudi temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentih.

6.4.2

Dolžnosti upravnih odborov, trajnostno upravljanje podjetij in pravo gospodarskih družb. Podpreti je treba zakonodajne ukrepe o dolžnostih upravnih odborov na ravni EU, da delujejo v interesu vseh deležnikov podjetij in da dejavnosti podjetij prispevajo k doseganju socialnih in okoljskih ciljev. Poleg tega je treba opredeliti druge zakonodajne in nezakonodajne ukrepe za spodbujanje bolj trajnostnega, v prihodnost usmerjenega in dolgoročnega upravljanja podjetij in prava gospodarskih družb.

6.4.3

Javno financiranje in javna podpora. Predlagati je treba posebne pogoje in pozitivne spodbude, ki bi povezale spoštovanje človekovih pravic, dostojno delo in trajnostne cilje v dejavnostih ter dobavnih verigah podjetij z dostopom do javnega in evropskega financiranja in podpore, zlasti v okviru evropskih in nacionalnih načrtov za gospodarsko okrevanje po COVID-19.

6.4.4

Javno naročanje. Zagotoviti je treba, da države članice v celoti izvajajo in izvršujejo socialno klavzulo iz direktiv o javnem naročanju, in pripraviti predloge za postopke javnega naročanja, ki bodo učinkovito podprli in spodbujali človekove pravice, potrebno skrbnost ter odgovorno poslovno ravnanje v poslovnih dejavnostih in dobavnih verigah podjetij, vključno z dostojnim delom. To je med drugim mogoče doseči z revizijo direktiv o javnem naročanju, krepitvijo zmogljivosti javnih naročnikov in izmenjavo dobrih praks, vključno z njihovim spodbujanjem v prostotrgovinskih sporazumih.

6.4.5

Spodbude. Predlagati je treba spodbude, s katerimi se bodo podprla podjetja, ki na področju odgovornega poslovnega ravnanja in pozitivnih okoljskih ter socialnih učinkov presegajo svoje pravne obveznosti. Vključevale bi lahko na primer podporo za razvoj določenih politik in instrumentov, spodbujanje omrežij trajnostnih podjetij in krepitev zmogljivosti za pobude socialnih partnerjev.

6.4.6

Sinergije z agendo za mednarodno trgovino in naložbe. Od tujih vlagateljev bi se moralo zahtevati, da izpolnijo obveznosti potrebne skrbnosti, da bi lahko koristili ugodnosti mednarodnega naložbenega sporazuma. Podobno bi podpisnice prostotrgovinskih sporazumov morale zagotoviti, da podjetja s sedežem na njihovem ozemlju izpolnjujejo zahteve glede potrebne skrbnosti. Kanada je na primer okrepila svojo strategijo za družbeno odgovornost podjetij tako, da se je osredotočila na ravnanje kanadskih podjetij v tujini in oblikovala večstransko svetovalno telo. Aprila 2019 je bil imenovan prvi kanadski varuh človekovih pravic za odgovornost podjetij, katerega naloge so pregled in javno poročanje o domnevnih kršitvah človekovih pravic zaradi dejavnosti kanadskih podjetij v tujini v sektorjih rudarstva, nafte, plina in oblačil ter tudi podajanje priporočil za trgovinske ukrepe podjetjem (46).

6.4.7

Akcijski načrt bi moral biti osredotočen na vrsto elementov, zlasti davčno preglednost, vključno s poročanjem po državah in izpolnjevanjem davčnih obveznosti, trajnostno financiranje ter obveznosti za vlagatelje. Lahko bi ocenili, ali je treba revidirati ali okrepiti uredbo o konfliktnih mineralih in uredbo o lesu.

7.   Trgovina, ki zagotavlja dostojno delo in učinkovito izvrševanje

7.1

Trgovina predstavlja pomemben horizontalni element pri izvajanju ciljev evropskega akcijskega načrta, saj ga povezuje s tretjimi državami in večstranskim vidikom. To se mora nujno odražati v reviziji nove trgovinske strategije EU. EU ima največjo trgovinsko mrežo na svetu, zaradi česar so dvostranski trgovinski sporazumi pomemben vzvod, ki ga je treba učinkovito uporabiti, preden so sklenjeni in ves čas njihovega izvajanja ter uveljavljanja.

7.2

V pogajanjih med EU in Vietnamom se je pokazal napredek, ki ga EU lahko v sodelovanju s partnersko državo doseže na področju izboljšanja delovnih pogojev. Vendar pa leta po sklenitvi prostotrgovinskih sporazumov v nekaterih partnerskih državah še vedno ni vidnega napredka pri izpolnjevanju zavez o trgovini in trajnostnem razvoju, zlasti v dolgoletnem delovnopravnem sporu med EU in Korejo, ker slednja ni ratificirala temeljnih in posodobljenih konvencij MOD. To dokazuje, da so vzvodi za zagotovitev ratifikacije temeljnih konvencij MOD najmočnejši med pogajanji o sporazumih in pred njihovo sklenitvijo, zato bi to moralo biti vključeno v podpisan sporazum.

7.3

Trgovina ni nosilec podnebne politike, vendar lahko postane njen ključni omogočitveni dejavnik. Predlog, da Pariški sporazum postane bistveni element vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumov, kar pomeni, da se njihovo izvajanje začasno ustavi v primeru neizpolnjevanja, je pozitiven korak, ki ga je treba razširiti, da bo vključeval tudi temeljne in posodobljene konvencije MOD, ki so jih ratificirale vse države članice EU. MOD, ki je mednarodno priznana organizacija, bi morala biti vključena v spremljanje izvajanja konvencij MOD v okviru sporazumov o prosti trgovini (47).

7.4

EESO je že priporočil, naj vsi prihodnji mandati za poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju vsebujejo posebno klavzulo o promociji ciljev trajnostnega razvoja in naj se Svetovna trgovinska organizacija reformira, da se vzpostavijo pravila, ki bodo od držav zahtevala spoštovanje in izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. EU in države članice bi morale v vseh različnih strukturah odborov Svetovne trgovinske organizacije uporabiti svoj vpliv in zmožnosti zagovorništva, zlasti pri novih področjih, kot sta trgovina in dostojno delo.

7.5

Poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju so vse pomembnejši del nove generacije prostotrgovinskih sporazumov EU, vendar pa morata zdaj postati ključna izvrševanje in izvršljivost, da bi uresničili te zaveze, med drugim da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja v tujini. Znatno je treba okrepiti učinek priporočil notranjih svetovalnih skupin v zvezi s preiskovanjem kršitev zavez o trgovini in trajnostnem razvoju.

7.6

EESO poleg tega spodbuja Evropsko komisijo, naj prouči nove pristope k reševanju delovnopravnih sporov, ki bi omogočili ad hoc panelu za reševanje mednarodnih sporov, da obratu, ki ne izpolnjuje zavez, naloži popravne ukrepe. Hitri postopek se že uporablja pri protidampinških ukrepih EU in bi se lahko razširil na socialni damping. EESO v skladu z neformalnim dokumentom Nizozemske in Francije (48) predlaga, naj se učinkovito izvajanje določb o trgovini in trajnostnem razvoju na splošno poveže s postopnim izvajanjem zmanjšanja tarif.

7.7

EESO poziva k prenovitvi strokovnih panelnih mehanizmov za trgovino in trajnostni razvoj, v okviru katerih bi lahko trgovinski odvetniki, pa tudi strokovnjaki s področja dela, podnebja ali človekovih pravic, preiskovali pritožbe na podlagi poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju. Če bi taki paneli ugotovili kršitve, bi se sprožil mehanizem za reševanje sporov med državami, ki bi vključeval možnosti za finančne kazni ali sankcije in ukrepe za oškodovano pogodbenico (49). EESO je v zvezi s tem predlagal tudi ustanovitev neodvisnega sekretariata za delo in mehanizma za skupinske pritožbe (50).

7.8

Nov glavni uradnik za trgovinsko skladnost mora voditi izvrševanje zavez, „zlasti tiste, ki so povezane s poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju ter socialnimi in okoljskimi temami, ki se pojavljajo v povezavi z drugimi poglavji v trgovinskih in naložbenih sporazumih“ in mora začeti pravočasne in učinkovito uvedene preiskave, podprte z ustreznimi viri, v katerih „morajo imeti jasno vlogo priznani deležniki, tako pri vlaganju pritožb kot tudi sodelovanju v morebitnih nadaljnjih javnih predstavitvah“ (51).

7.9

Podjetja lahko imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja pravic delavcev in socialnih pravic, če podpirajo in izvajajo zakone, ki varujejo pravice delavcev, ter dostojne standarde, dogovorjene s sindikati, tako v svojem neposrednem poslovanju kot vzdolž svojih dobavnih verig. EESO je pozval Evropsko komisijo, naj pripravi klavzule o družbeni odgovornosti podjetij s trdnimi zavezami ter v skladu z instrumenti OZN in OECD (52). S tem bi zagotovila, da trgovinski sporazumi podpirajo dobro poslovno ravnanje in preprečujejo socialni damping ter zniževanje socialnih standardov.

7.10

Trgovinski in mednarodni naložbeni sporazumi so lahko ključni vzvod za zagotovitev, da vlagatelji in vlade enakomerno izvajajo standarde. V nedavnem poročilu OECD (53) so navedene številne nove ali nastajajoče pobude na nacionalni in regionalni ravni. Ta raznolikost predpisov pomeni izziv, saj so nekateri pristopi horizontalni, drugi pa povezani z določenim vprašanjem. Zaradi različnih pragov in področij uporabe različno vplivajo na podjetja. Celo države OECD imajo različne standarde poročanja. Obstaja očiten razlog za izenačenje konkurenčnih pogojev: navzgor usmerjena konvergenca med vsemi veljavnimi standardi bi zagotovila pravno varnost in lojalno konkurenco za vse.

8.   Zapolnitev vrzeli v upravljanju: pomembnost vodilnega položaja EU v svetu

8.1

Evropski standard potrebne skrbnosti je nepogrešljiv korak k zagotovitvi spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic in dostojnega dela v dobavnih verigah. Prispeval bi k izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tristranske deklaracije MOD in smernic OECD. Poleg tega bi dopolnil sprejete nacionalne pobude za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zlasti z odpravo dela otrok in prisilnega dela.

8.2

Dodatno bi prispeval k vzpostavitvi zanesljivejših, bolj trajnostnih in bolje upravljanih dobavnih verig, s čimer bi povečali odpornost in učinkovitost upravljanja v času krize. To bi bilo zlasti pomembno, na primer v zvezi z zdravjem in varnostjo na delovnem mestu.

8.3

Da bi evropski ukrepi zagotovili globalno politično skladnost, pa so potrebne dopolnilne izboljšave mednarodnega normativnega okvira. Doseganje večstranskega napredka se včasih začne z ambicioznim enostranskim ukrepom. Po mnenju EESO je EU v edinstvenem položaju, da prevzame vodilno vlogo na področju potrebne skrbnosti, predvsem zaradi vodilnega položaja evropskih podjetij v svetu.

8.4

EESO poziva EU in države članice, naj zagotovijo dejanski napredek pri vzpostavljanju bolj učinkovitih in zavezujočih instrumentov na mednarodni ravni, ki jih bodo spremljale obnovljene pobude za spodbujanje učinkovitega izvajanja veljavnih instrumentov in okvirov. Ti morajo v skladu z razpravo na Mednarodni konferenci dela leta 2016 ter temeljnimi in posodobljenimi konvencijami MOD in Deklaracijo MOD o načelih in pravicah pri delu vključevati podporo zavezujoči pogodbi OZN o podjetjih in človekovih pravicah (54) in poziv k sprejetju konvencije MOD o dostojnem delu v dobavnih verigah (55). EESO meni, da je nujno potrebna raziskava na svetovni ravni, da bi analizirali, kako mednarodni delovni standardi obravnavajo pomanjkljivosti v zvezi z dostojnim delom, in zapolnili ugotovljene vrzeli.

---

(1)  Mednarodna organizacija dela, Decent Work in Global Supply Chains (Dostojno delo v globalnih dobavnih verigah), poročilo IV, 2016.

(2)  UL C 97, 24.3.2020, str. 9.

(3)  UL C 303, 19.8.2016, str. 17.

(4)  UL C 47, 11.2.2020, str. 38.

(5)  Mnenje EESO Obveznosti glede primerne skrbnosti (raziskovalno mnenje na zaprosilo Sveta/EP) (INT/911, september 2020) (glej stran 136 tega Uradnega lista).

(6)  Glej opombo 3.

(7)  UL C 227, 28.6.2018, str. 27.

(8)  Mnenje EESO Izvajanje sporazumov o prosti trgovini, 1. januar 2018–31. december 2018 (REX/525, julij 2020) (UL C 364, 28.10.2020, str. 160).

(9)  Glej opombo 3.

(10)  Glej opombo 7.

(11)  Glej opombo 2.

(12)  Glej opombo 5.

(13)  Sklepi Sveta (10254/16) z dne 20. junija 2016 o podjetjih in človekovih pravicah.

(14)  Sklepi Sveta (8833/16) z dne 12. maja 2016 o EU in odgovornih globalnih vrednostnih verigah.

(15)  Govor komisarja Reyndersa na spletnem seminarju o potrebni skrbnosti, ki ga je organizirala delovna skupina Evropskega parlamenta za odgovorno poslovno ravnanje 29. aprila 2020.

(16)  UNCTAD, World Investment Report(Poročilo o naložbah po svetu) (2013).

(17)  Poročilo MOD z naslovom World Employment and Social Outlook (Svetovna zaposlenost in socialni vidik) (WESO) iz leta 2015.

(18)  UNCTAD, World Investment Report (Poročilo o naložbah po svetu) (2020).

(19)  Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, točka 68.

(20)  Glej opombo 1.

(21)  Glej opombo 3.

(22)  António Guterres, COVID-19 and Human Rights: We are all in this together (COVID-19 in človekove pravice: vsi smo v istem čolnu), april 2020.

(23)  What are the avenues for corporate liability for COVID-19-related human rights abuses? (Kakšne so možnosti za odgovornost podjetij za kršitve človekovih pravic v zvezi s COVID-19), Business & Human Rights Resource Centre, 16. junij 2020.

(24)  Malaysia medical glove manufacturers see surge in orders due to covid-19 amid forced labour concerns (Malezijski proizvajalci medicinskih rokavic kljub pomislekom zaradi prisilnega dela doživljajo rast povpraševanja zaradi COVID-19), Business & Human Rights Resource Centre.

(25)  Izjava delovne skupine OZN za podjetja in človekove pravice, Ensuring that business respects human rights during the COVID-19 crisis and beyond: The relevance of the UN Guiding Principles on Business and Human Rights (Zagotavljanje, da podjetja spoštujejo človekove pravice med krizo zaradi COVID-19 in po njej: pomembnost vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah).

(26)  Glej opombo 8.

(27)  Vodilno načelo OZN 22, komentar.

(28)  Vodilno načelo OZN 17, komentar.

(29)  Glej opombo 7.

(30)  Smernice OECD, del II, točka A.12.

(31)  Smernice OECD, del II, komentarja 18 in 19.

(32)  Glej opombo 15.

(33)  Study on due diligence requirements through the supply chain (Študija o zahtevah glede potrebne skrbnosti v dobavni verigi), 2020.

(34)  UL L 330, 15.11.2014, str. 1.

(35)  UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(36)  UL L 130, 19.5.2017, str. 1.

(37)  Francoski zakon 2017-399 z dne 27. marca 2017o potrebni skrbnosti matičnih družb in pogodbenih izvajalcev.

(38)  Call of investors representing USD 1.3 trillion (Poziv vlagateljev, ki predstavljajo 1,3 bilijona USD) in List of public business statements & endorsements, (Seznam javnih poslovnih izjav in potrdil), oboje Business & Human Rights Resource Centre, 2019.

(39)  Glej opombo 4.

(40)  Vključno z Mednarodno listino o človekovih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Evropsko socialno listino. Poleg tega bi morala izhajati iz Pogodb EU in Listine EU o temeljnih pravicah, pa tudi nacionalnih instrumentov in zakonodaje na področju človekovih pravic.

(41)  Glej opombo 7.

(42)  Glej opombo 7.

(43)  Glej opombo 4.

(44)  Vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, odstavek 14.

(45)  Glej opombo 5.

(46)  Glej opombo 4.

(47)  Glej opombo 8.

(48)  Non-paper from the Netherlands and France on trade social economic effects and sustainable development, maj 2020.

(49)  Mnenje EESO Oblikovanje novega modela večstranskih odnosov, nujnost po pandemiji COVID-19 (mnenje na lastno pobudo) (REX/529, julij 2020) (UL C 364, 28.10.2020, str. 53).

(50)  Glej opombo 7.

(51)  Glej opombo 7.

(52)  Glej opombo 7.

(53)  Poročilo OECD, 2020.

(54)  Glej opombo 2.

(55)  Glej opombo 3.