1.   

PRIZNAVA, da so omrežja 5G nadgradnja omrežij 4G in da bodo omrežja 5G povečala potencial zagotavljanja storitev mobilnih omrežij in hkrati omogočila inovativne poslovne modele in javne storitve v več sektorjih ter druge priložnosti za evropske državljane, telekomunikacijske operaterje, podjetja, vključno z MSP, javni sektor in druge zainteresirane strani.

2.   

OPOZARJA, da je Unija razvila pravni okvir za obravnavanje in zmanjševanje tveganj za kibernetsko varnost, povezanih z omrežji 5G, kot sta Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah in Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (direktiva o varnosti omrežij in informacij).

3.   

PRIZNAVA, da je treba izpolniti ambiciozne cilje akcijskega načrta za omrežja 5G, ki ga je Komisija sprejela leta 2016, ministrske izjave iz Talina o omrežjih 5G in s tem povezan časovni načrt, o katerem so se države članice dogovorile leta 2017 in ki temelji na ciljih gigabitne družbe.

4.   

IZPOSTAVLJA, da bodo omrežja 5G del ključne infrastrukture za delovanje in vzdrževanje bistvenih družbenih in gospodarskih funkcij ter širokega spektra storitev, ki so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga, vključno z njegovo digitalno preobrazbo, ter v zvezi s tem POUDARJA pomen evropske tehnološke suverenosti in globalnega spodbujanja pristopa EU h kibernetski varnosti prihodnjih elektronskih komunikacijskih omrežij.

5.   

POUDARJA, da je treba zagotoviti hitro uvedbo omrežij 5G na podlagi povpraševanja ter da so omrežja 5G ključno sredstvo za evropsko konkurenčnost in trajnost ter pomemben dejavnik za prihodnje digitalne storitve, pa tudi prednostna naloga za evropski enotni trg. Svet v zvezi s tem POUDARJA tudi pomen sodelovanja držav članic pri uporabi omrežij 5G na čezmejnih območjih med državami članicami.

6.   

PRIZNAVA, da je treba javnost ozaveščati o možnostih, ki jih prinašajo omrežja 5G, in povečati kompetence razvijalcev in različnih skupin uporabnikov ter da ima javni sektor pomembno vlogo pri spodbujanju uporabe omrežij 5G z dajanjem zgleda, in spodbuja vse ustrezne zainteresirane strani, naj sodelujejo pri izmenjavi informacij in izkušenj v podporo uspešnemu uvajanju omrežij 5G, vključno z vprašanji, povezanimi z meritvami omejitev za elektromagnetna polja.

7.   

SPODBUJA Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi EU postala vodilni trg za uvedbo omrežij 5G in razvoj rešitev, ki bi temeljile na teh omrežjih ter spodbujale rast in inovacije, izboljševale vsakdanje življenje državljanov in podjetij, omogočale nove storitve in aplikacije ter zagotavljale več priložnosti za celotno družbo v ključnih sektorjih in panogah, kot so energetika, zdravstveno varstvo, kmetijstvo, finance in mobilnost.

8.   

POUDARJA pomen zagotavljanja varnosti in odpornosti elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, predvsem kar zadeva omrežja 5G, in sicer na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju.

9.   

POUDARJA, da uvedba omrežij 5G sicer prinaša nove priložnosti, vendar pa bodo tehnologije 5G pomenile velike spremembe omrežij, naprav in aplikacij ter povzročile vse večje varnostne pomisleke v zvezi s celovitostjo in razpoložljivostjo omrežij 5G ter zaupnostjo in zasebnostjo, zaradi česar morajo EU in njene države članice posebno pozornost nameniti spodbujanju kibernetske varnosti teh omrežij in vseh storitev, ki so odvisne od elektronskih komunikacij.

10.   

POZDRAVLJA skupna evropska prizadevanja za zaščito varnosti omrežij 5G, predvsem na podlagi priporočila Komisije o kibernetski varnosti omrežij 5G, in POUDARJA pomen usklajenega pristopa in učinkovitega izvajanja priporočila, da bi se izognili razdrobljenosti enotnega trga.

11.   

POZDRAVLJA usklajeno evropsko oceno tveganja, ki je bila objavljena 9. oktobra 2019 kot prvi rezultat priporočila.

12.   

POUDARJA, da se bo s tehnološkimi spremembami, ki jih uvajajo omrežja 5G, povečala splošna površina za napade, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti profilom tveganja posameznih dobaviteljev.

13.   

POUDARJA, da bi bilo treba poleg tehničnih tveganj, povezanih s kibernetsko varnostjo omrežij 5G, upoštevati tudi netehnične dejavnike, kot je pravni in politični okvir, ki bi se lahko uporabljal za dobavitelje v tretjih državah.

14.   

PONOVNO POUDARJA, kako pomembno je, da države članice upoštevajo dejstvo, da je treba doseči raznolikost dobaviteljev, saj bi s tem preprečili ali omejili preveliko odvisnost od enega samega dobavitelja; taka odvisnost povečuje izpostavljenost posledicam v primeru stečaja tega dobavitelja.

15.   

POUDARJA, da je pomembno oceniti tveganja, povezana s soodvisnostjo med omrežji 5G in drugimi kritičnimi javnimi in zasebnimi sistemi in storitvami.

16.   

POUDARJA, da je hitra in varna uvedba omrežij 5G ključna za krepitev konkurenčnosti EU in da je zanjo potreben usklajen pristop v EU, ki ne bi posegal v pristojnosti držav članic na področju uvedbe omrežij in nacionalne varnosti.

17.   

POUDARJA, da je krepitev zaupanja v tehnologije 5G trdno zakoreninjena v temeljnih vrednotah EU, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, pravna država, varstvo zasebnosti, osebnih podatkov in intelektualne lastnine, v zavezanosti k preglednosti, zanesljivosti in vključevanju vseh zainteresiranih strani in državljanov, pa tudi v okrepljenem mednarodnem sodelovanju.

18.   

POUDARJA, da vse bolj kompleksna, medsebojno povezana in hitro razvijajoča se tehnologija zahteva celovit pristop ter učinkovite in sorazmerne varnostne ukrepe s poudarkom na vgrajeni varnosti in zasebnosti kot sestavnih delih infrastrukture omrežij 5G in terminalske opreme.

19.   

POUDARJA, da je treba omrežja 5G in druga z njimi povezana elektronska komunikacijska omrežja varovati tekom njihovega celotnega življenjskega cikla, da bi s tem zajeli celotno dobavno verigo in vso ustrezno opremo.

20.   

POUDARJA, da je treba obravnavati in zmanjševati morebitne izzive v okviru kazenskega pregona, ki izhajajo iz uvedbe omrežij in storitev 5G, med drugim kar zadeva zakonito prestrezanje.

21.   

SE ZAVEDA, da je treba ob upoštevanju prizadevanj za mednarodno standardizacijo tehnologije 5G vzpostaviti trdne skupne varnostne standarde in ukrepe za vse zadevne proizvajalce, operaterje elektronskih komunikacij in ponudnike storitev ter zagotoviti, da bodo ključne sestavne dele, kot so komponente, bistvene za nacionalno varnost, priskrbele le verodostojne strani.

22.   

PODPIRA prizadevanja Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) v zvezi z evropskim certifikacijskim okvirom za kibernetsko varnost, vzpostavljenim z uredbo o kibernetski varnosti, ki lahko povečajo raven kibernetske varnosti za izdelke, storitve in procese IKT.

23.   

POUDARJA, da sta standardizacija in certificiranje sicer lahko rešitev za nekatere varnostne izzive, povezane z omrežji 5G, vendar so za učinkovito zmanjšanje tveganj potrebni tudi dodatni varnostni ukrepi.

24.   

POZDRAVLJA dejstvo, da Komisija v sodelovanju z državami članicami in zasebnim sektorjem v okviru programa Obzorje Evropa pripravlja strateško evropsko partnerstvo na področju pametnih omrežjih in storitev, katerega cilj je spodbuditi naložbe, ohraniti in povečati konkurenčnost ter okrepiti raziskave, inovacije in razvoj varnih rešitev na področju omrežij 5G in nadaljnjih omrežij.

25.   

POZDRAVLJA dejstvo, da je kibernetska varnost v predlaganem programu za digitalno Evropo prednostno obravnavana kot sredstvo za krepitev zmogljivosti EU na področju kibernetske varnosti ter da enako velja za pobudo v okviru predlaganega Instrumenta za povezovanje Evrope za čezmejne koridorje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) v okviru omrežja 5G.

26.   

POZIVA države članice in Komisijo, naj s podporo agencije ENISA sprejmejo vse potrebne ukrepe v okviru svojih pristojnosti za zagotovitev varnosti in celovitosti elektronskih komunikacijskih omrežij, predvsem omrežij 5G, in še naprej utrjujejo usklajen pristop za reševanje varnostnih izzivov, povezanih s tehnologijami 5G, in na podlagi stalnega skupnega dela v zvezi z varnostnimi orodji za 5G opredelijo učinkovite skupne metodologije in orodja za zmanjševanje tveganj, povezanih z omrežji 5G.