9.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 412/12

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev

(2019/C 412/03)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

1.

 V Resoluciji Sveta o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 so države članice in Evropska komisija pozvane, naj med drugim podprejo razvoj kakovostnega mladinskega dela na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, vključno z usposabljanjem mladinskih delavcev.

2.

 Raznolikost in posebnosti mladinskega dela v državah članicah odražajo zgodovino, socialno-ekonomske razmere in kulturno okolje držav članic ter njihove nacionalne, regionalne in lokalne prednostne naloge.

3.

 Kljub razlikam pa imajo glede potreb po izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev skupno izhodišče, ki temelji na dolgotrajnem sodelovanju na področju evropske mladine, skupnih vrednotah ter številnih študijah, deklaracijah, programih, sklepih in priporočilih o mladinskem delu (1). Dejavnosti, ki so med drugim namenjene evropski klasifikaciji poklicnih standardov, opredelitvi izobraževalnih in poklicnih poti mladinskih delavcev, povečanju kakovosti ponudbe mladinskega dela, zagotavljanju informacij o mladinskem delu ter podpiranju poklicnega razvoja mladinskih delavcev v okviru programov EU in delovnih portfeljev Sveta Evrope za mlade, prinašajo koristne elemente k temu skupnemu izhodišču.

4.

 Izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev bi bilo treba prilagoditi, da bi ustrezalo konkretnim potrebam in razmeram v posameznih državah članicah. Zato je pri tej dejavnosti potreben prožen, večnivojski in medsektorski pristop, ki se odziva na potrebe uporabnikov.

5.

 Mladinske delavce lahko med drugim izobražujejo in usposabljajo mladinske organizacije, organizacije za mladinsko delo, občinske ali regionalne organizacije za mladinsko delo in druge organizacije civilne družbe ter ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ki izvajajo študijske programe na področju mladinskega dela.

6.

 Izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev je treba prilagoditi nacionalnim razmeram, zato nastali modeli in prakse niso nujno neposredno prenosljivi v druge države članice.

7.

 Nedavne študije in raziskave (2) kažejo na pomanjkanje kakovostnega izobraževanja na področju mladinskega dela in pomanjkanje usposabljanja za mladinske delavce v Evropi. Primanjkuje tudi informacij in podatkov o potrebah po izobraževanju in usposabljanju ter o njuni ponudbi v različnih državah članicah.

8.

 Visokokakovostno, prilagodljivo in praktično usmerjeno izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev, podprto z rednimi raziskavami, je ključni predpogoj in gonilo za spodbujanje kakovosti in priznavanja mladinskega dela.

OB POUDARJANJU:

9.

 Potrebe po razvoju in zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev, ki bosta temeljila na raznolikosti mladinskega dela v Evropi.

10.

 Potrebe po nadaljnji preučitvi izobraževalnih in učnih poti plačanih in prostovoljnih mladinskih delavcev. Premalo vemo o tem, kako sta formalno izobraževanje in neformalno učenje povezana z dejanskim mladinskim delom in kako nanj pripravljata mladinske delavce. Poleg tega je treba določiti poklicne poti mladinskih delavcev in zagotoviti boljše poznavanje upravljanja mladinskih organizacij, organizacij za mladinsko delo ter občinskega in regionalnega mladinskega dela, da bi podprli učenje in usposabljanje na delovnem mestu. Potrebne so tudi dodatne informacije o tem, kako bi lahko združenjem in mrežam mladinskih delavcev zagotovili in povečali možnosti za medsebojno učenje, svetovanje in podpiranje.

11.

 Bistvene vloge, ki jo imajo raziskave ter perspektive in pristopi, ki temeljijo na praksi in načelu od spodaj navzgor, pri izobraževanju mladinskih delavcev.

12.

 Pomena in potenciala medsebojnega učenja, medsebojnega kovčinga, mentorstva ter nadzorovane in reflektivne prakse pri izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev.

13.

 Pomena priznavanja raznolikosti kompetenc (3), ki jih mladinski delavci potrebujejo pri delu z mladimi, saj se njihove življenjske razmere spreminjajo.

14.

 Pomena začetnega in stalnega izobraževanja in usposabljanja, ki mladinskim delavcem omogoča soočanje z novimi vprašanji, relevantnimi za mlade, in ustrezno reševanje teh vprašanj, ki med drugim zadevajo digitalizacijo, migracije, podnebne spremembe, spreminjajoči se trg dela, ogrožanje demokracije in človekovih pravic ter čedalje večjo negotovost.

15.

 Priložnosti, da bi izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev razumeli kot orodje za izpolnjevanje ciljev evropske mladinske politike in strategij mladinskega dela, zlasti strategije Evropske unije za mlade za obdobje 2020–2027.

16.

 Pomena vzpostavitve oziroma krepitve trajnostnih struktur in virov za razvoj izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev v Evropi.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ NA SVOJIH PODROČJIH PRISTOJNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

17.

 Na podlagi obstoječe analize nadalje preučijo sedanje sisteme izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev v Evropi, da bi poglobili znanje o vplivu politik, metod in orodij, razvitih na evropski ravni, na izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev v državah članicah. Če je mogoče, bi bilo treba informacije zbirati z razpoložljivimi instrumenti, kot sta Evropski center znanja za mladinsko politiko in mladinski wiki.

18.

 Zagotovijo, da bodo imele države članice skupno razumevanje o kakovostnem izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev ter njunih ciljih, kar bo spodbudilo razvoj prožnih, praktičnih in večnivojskih pristopov k izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev, ki jih bo mogoče prilagoditi tako, da bodo ustrezali nacionalnim, regionalnim in lokalnim potrebam in pričakovanjem v vsaki državi članici.

19.

 Vzpostavijo okvir za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo, ki bo temeljil na kompetencah ter upošteval različne potrebe po usposabljanju, ki jih imajo zaposleni/plačani mladinski delavci in tisti, katerih želena poklicna pot je v mladinskem delu, ter prostovoljni delavci in mladinski voditelji, temeljil pa bo na medsebojnem učenju in uporabi digitalnega učenja in drugih inovativnih metod. Tak okvir ne določa nobenih formalnih zahtev za nacionalne izobraževalne programe in bo v celoti spoštoval nacionalne pristojnosti.

20.

 Spodbujajo države članice, naj po potrebi pripravijo specifične analize potrebnih kompetenc v mladinskem delu in njihovih ključnih elementov ter ustrezno ocenijo, posodobijo in nadalje razvijejo programe začetnega ter stalnega usposabljanja in izobraževanja mladinskih delavcev, ki jih izvajajo lokalni, regionalni ali nacionalni inštituti za izobraževanje in usposabljanje ali organizacije, ki izvajajo usposabljanje za mladinsko delo.

21.

 Države članice, Evropsko komisijo ter ustrezne nacionalne institucije in deležnike na področju mladine spodbujajo, naj skupaj s Svetom Evrope, mladinskimi organizacijami ter drugimi ustreznimi organizacijami in mrežami nadalje razvijajo izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev na evropski ravni.

22.

 Spodbujajo in omogočajo dvostransko in večstransko sodelovanje, zlasti na interdisciplinarni ravni, med javnimi upravami v državah članicah, univerzami, izobraževalnimi ustanovami, tudi ustanovami in organizacijami za poklicno izobraževanje, ki že imajo uveljavljene programe izobraževanja in usposabljanja za mladinske delavce, in tistimi, ki si prizadevajo, da bi take programe razvile.

23.

 Spodbujajo stalno sodelovanje med javnimi ponudniki mladinskega dela in organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem mladinskih delavcev, da bi si izmenjevali izkušnje in delili navdih po vsej Evropi. V ta namen bi bilo treba ustrezno izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo ustrezni programi EU, kot je Erasmus+.

24.

 Okrepijo izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev, raziskave na področju mladinskega dela in priznavanje neformalnega učenja pri mladinskem delu, tako da učinkovito izkoristijo priložnosti za izmenjave, sodelovanje in mreženje, ki jih ponujajo programi in skladi EU, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota, evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 in Ustvarjalna Evropa.

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

25.

 Do konca leta 2021 preuči možnosti za nadaljnji razvoj izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev, vključno s pripravo priporočila Sveta na to temo.

26.

 Izboljša digitalne kompetence z neformalnim učenjem in usposabljanjem, glede na to, da posodablja akcijski načrt za digitalno izobraževanje, da bi vanj vključila tudi mladinsko delo.

(1)  Glej referenčne dokumente v prilogi.

(2)  Glej referenčni dokument 4 v prilogi.

(3)  Spreminjajoče se mladinsko delo (izobraževanje); sodobni izzivi v nepredvidljivi Evropi: poročilo o konferenci EU o mladih, Helsinki, 1.–3. julij 2019, Tomi Kiilakoski in Marko Kovačić.

PRILOGA

1.   Uporabljeni viri

Svet ob sprejetju teh sklepov opozarja zlasti na naslednje dokumente:

1.

Sklepi Sveta o dostopu mladih do kulture (2010/C 326/02);

2.

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o mladinskem delu (2010/C 327/01);

3.

Sklepi Sveta o vzhodni razsežnosti sodelovanja mladih v demokratičnem življenju in njihove mobilnosti (2011/C 372/03);

4.

Evropska komisija, Delo z mladimi: pomen mladinskega dela v Evropski uniji, 2014;

5.

Sklepi Sveta o krepitvi mladinskega dela zaradi zagotavljanja povezanih družb (2015/C 170/02);

6.

Resolucija Sveta o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi (2015/C 417/02);

7.

Deklaracija, pripravljena v okviru Druge evropske konvencije o mladinskem delu, 27.–30. april 2015;

8.

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju nasilne radikalizacije mladih in boju proti tej radikalizaciji (2016/C 213/01);

9.

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju novih pristopov v mladinskem delu za odkrivanje in razvoj potenciala mladih (2016/C 467/03);

10.

Sklepi Sveta o vlogi mladinskega dela v podporo mladim pri razvoju bistvenih življenjskih spretnosti, ki so jim v pomoč pri uspešnem vstopanju v odraslost, dejavno državljanstvo in delovno življenje (2017/C 189/06);

11.

Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu (2017/C 418/02);

12.

Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2017) 4 državam članicam o mladinskem delu;

13.

Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (2018/C 456/01);

14.

Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018) 22 final);

15.

Partnerstvo med Evropsko komisijo in Svetom Evrope na področju mladine: opredelitev izobraževalnih in poklicnih poti mladinskih delavcev, del I. Poročilo.

2.   Opredelitve pojmov

Za namene teh sklepov Sveta je

„mladinski delavec“ strokovnjak, prostovoljec ali mladinski vodja, ki mladim pomaga pri učenju ter osebnem in socialnem razvoju ter jih spodbuja in podpira pri osamosvajanju ter pri tem, da postanejo aktivni in odgovorni posamezniki in državljani. Opravljanje mladinskega dela temelji na načelih prostovoljnega in dejavnega sodelovanja mladih.