Sklepi Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2018–2022

(2019/C 24/05)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB SKLICEVANJU NA:

—	strategijo EVROPA 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast (1),

—	sporočilo Komisije o celoviti strategiji EU o pravicah intelektualne lastnine (2),

—	Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (3),

—	Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (4),

—	določb o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah, o katerih so se dogovorile EU in tretje države,

—	Resolucije Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2013–2017 (5);

OB UPOŠTEVANJU:

—	Sklepov Sveta o napredku strategije za nadaljnji razvoj carinske unije (6),

—	poročila o izvajanju carinskega akcijskega načrta EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2013–2017 (7),

—	izkušenj, pridobljenih na podlagi prejšnjih akcijskih načrtov EU;

ZAVEDAJOČ SE gospodarske škode in škode za ugled, ki jo zaradi kršitev pravic intelektualne lastnine utrpijo podjetja in ustvarjalci v EU, ter dobičkov, ki jih organizirani kriminal ustvari s takimi nezakonitimi dejavnostmi;

ZASKRBLJEN zaradi nevarnosti, ki jo ponarejeno in piratsko blago – poleg gospodarskih in socialnih posledic, ki jih ima – lahko predstavlja za zdravje in varnost potrošnikov in končnih uporabnikov ter za okolje;

OB POUDARJANJU, da je cilj prizadevati si za visoko stopnjo zaščite notranjega trga EU s sodobnimi in usklajenimi pristopi k carinskemu nadzoru in s carinskim sodelovanjem, predvsem v izogib preusmeritvi trgovine znotraj EU;

OB PRIZNAVANJU, da je treba carinskim organom zagotoviti potrebna orodja, da bi se uspešno spopadali z novimi trendi v mednarodni trgovini z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine;

POTRJUJOČ priloženi carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2018–2022, ki ga je pripravilo predsedstvo v sodelovanju z državami članicami in Komisijo –

POZIVA:

—	države članice in Komisijo, naj učinkovito in uspešno izvedejo akcijski načrt iz priloge in pri tem v celoti uporabijo razpoložljiva orodja in sredstva,

—

Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami: — do pomladi 2019 pripravi načrt za lažje izvajanje akcijskega načrta, — spremlja izvajanje akcijskega načrta, — Svetu predloži letna zbirna poročila o izvajanju akcijskega načrta, — Svetu leta 2022 predloži končno poročilo o izvajanju akcijskega načrta.

Carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2018–2022

UVOD

Številne kršitve pravic intelektualne lastnine v trgovini z blagom so resen svetovni problem. Leta 2016 je bilo na podlagi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov v EU zaseženih skoraj 41 milijonov izdelkov.

Konkurenčnost gospodarstev vse bolj temelji na ustvarjalnosti in inovativnosti. V strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast je predstavljena pot do oživitve in rasti evropskega gospodarstva. Spodbujanje znanja in inovacij je ena od treh prednostnih nalog te strategije.

Podjetjem je treba zagotoviti boljše pogoje za inovacije in zmanjšanje škode, ki jo njihovemu zakonitemu interesu povzročajo ponarejevalci, izkoriščajoč naložbe, delo in sloves znamke imetnikov pravic. Posebno pozornost je treba nameniti tudi boju proti mednarodnim organizacijam, ki se ukvarjajo z goljufijami in organiziranim kriminalom, ki pogosto iščejo hiter zaslužek in ekonomske koristi iz trgovine s ponarejenim in piratskim blagom, pa tudi tveganjem, ki bi jih ponarejeno in piratsko blago lahko povzročilo potrošnikom in končnim uporabnikom.

Celovit okvir na področju pravic intelektualne lastnine je treba združiti z učinkovitim uveljavljanjem. Podjetja in potrošniki se močno zanašajo na odzivnost organov pregona. Pri uveljavljanju ima carina ključno vlogo: pot blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, je veliko težje prekiniti, potem ko blago vstopi na enotni trg. Ključnega pomena sta usklajevanje in načrtovanje evropskih carinskih dejavnosti za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, povezanih s čezmejno trgovino.

OCENA AKCIJSKEGA NAČRTA EU ZA OBDOBJE 2013–2017

Rezultati izvajanja akcijskega načrta za obdobje 2013-2017 so navedeni v poročilu, ki so ga pripravile službe Komisije v sodelovanju z državami članicami (8).

V preteklih štirih letih je bil poudarek na učinkovitem izvajanju in spremljanju nove zakonodaje EU na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, preprečevanju glavnih trendov trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, preprečevanju trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, v celotni mednarodni dobavni verigi in krepitvi sodelovanja z Evropskim opazovalnim uradom za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki je del Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), in organi kazenskega pregona.

Carinske uprave držav članic in Komisija so si močno prizadevale za obravnavo izzivov, povezanih z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, in jih proaktivno obravnavajo, poleg tega pa omejujejo pritok blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, v EU.

Uporabljena so bila vsa sredstva, da bi se vse zadevne javne in zasebne interesne skupine seznanile z Uredbo (EU) št. 608/2013 in jo tudi v celoti uporabljale. Obiski, namenjeni podpori, so se izkazali za še posebno koristne za strokovnjake iz različnih držav članic za razpravo o praksah izvajanja, Komisija pa lahko z njimi pridobi širši pregled nad izvajanjem.

Število zahtev za ukrepanje, ki so jih carinske uprave odobrile, se stalno povečuje (s 26 865 leta 2013 na 34 931 leta 2017).

Glede na zbrane statistične podatke je bilo v letu 2016 zaseženih več kot 41 milijonov izdelkov. Ocenjena vrednost enakih pristnih proizvodov je skoraj 672 milijonov evrov. Zaradi spletne prodaje je poraslo število primerov v poštnem prometu, ki se je med letoma 2009 in 2011 potrojil.

Okrepljeno je bilo sodelovanje z interesnimi skupinami, prek opazovalnega urada EU in z njim ter s tretjimi državami. Obravnavani so bili tudi izzivi sodelovanja med organi pregona, udeleženimi v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, z dialogom pa je bilo potrjeno, kako pomembno bi bilo nadaljevati prizadevanja v zvezi s tem.

Vendar trgovina z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, ostaja razširjen in vse pogostejši pojav. Zadnji razpoložljivi podatki iz leta 2013 kažejo, da mednarodna trgovina s ponarejenimi izdelki predstavlja do 2,5 % svetovne trgovine ali približno 338 milijard EUR (9). Ponarejanje ima posebej velik vpliv v Evropski uniji, saj ponarejeno in piratsko blago pomeni do 5 % uvoza ali približno 85 milijard EUR. Glede na ocene iz vrste sektorskih študij EUIPO se izguba prodaje pojavlja v 13 sektorjih (neposredno v industrijskih panogah, za katere so bile narejene analize, in vzdolž z njimi povezanih dobavnih verig), in sicer kot posledica ponarejanja. Te izgube so znašale več kot 100 milijard EUR na leto (10).

Iz ocene akcijskega načrta je razvidno, da so potrebni dodatni ukrepi, če želimo zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov na celotnem ozemlju Unije, razviti orodja za obvladovanje tveganja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in okrepiti sodelovanje med carinskimi organi in Europolom ter med carinskimi organi in policijo in drugimi organi kazenskega pregona.

NADALJNJI KORAKI

Kršitve pravic intelektualne lastnine ostajajo naraščajoča grožnja in izziv, ki ga je težko obravnavati. Ker je usklajevanje carinskih dejavnosti pokazalo dodano vrednost za krepitev rezultatov, bi bilo treba carinski akcijski načrt za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v prihodnjih letih prav gotovo ponovno izvajati.

Komisija je 29. novembra 2017 sprejela celovit sveženj ukrepov za nadaljnje izboljšanje uporabe in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v državah članicah EU, na mejah EU in na mednarodni ravni. V sporočilu COM(2017) 707 final z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Uravnotežen sistem uveljavljanja pravic intelektualne lastnine kot odgovor na sodobne družbene izzive“, ki je del svežnja, je navedeno, da bo Komisija na podlagi rezultatov sedanjega carinskega akcijskega načrta EU nacionalnim carinskim organom ponudila bolj ciljno usmerjeno pomoč ter sodelovala s Svetom pri pripravi novega akcijskega načrta v letu 2018.

Ta načrt vsebuje nekatere ključne elemente predhodnih akcijskih načrtov, ki so še vedno aktualni in jih je treba podrobneje opredeliti in izvajati. Na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem akcijskega načrta 2013–2017, se je izkazalo, da je treba naše ukrepe do neke mere prilagoditi, pri tem pa upoštevati finančne omejitve javnih uprav. Prihodnja prizadevanja je treba jasno opredeliti in povezati s kazalniki, da bo rezultate mogoče izmeriti. Okrepiti je treba sodelovanje z Evropskim opazovalnim uradom za kršitve pravic intelektualne lastnine, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in drugimi evropskimi organi pregona, ne le carino, v okviru njihovih pristojnosti. Program Carina 2020 kot prejšnji programi še naprej podpira izvajanje sedanjega akcijskega načrta.

Zato so strateški cilji tega akcijskega načrta:

—	zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov na celotnem ozemlju Unije,

—	preprečevanje glavnih trendov trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine,

—	preprečevanje trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, v celotni mednarodni dobavni verigi,

—	krepitev sodelovanja z Evropskim opazovalnim uradom za kršitve pravic intelektualne lastnine in organi kazenskega pregona

Akcijski načrt bo zajemal obdobje 2018–2022.

ČASOVNI NAČRT

Komisija bo v sodelovanju s strokovnjaki držav članic pripravila časovni načrt, v katerem bodo opredeljeni ukrepi in orodja, ki bodo izvedeni v dogovorjenem časovnem okviru, in upoštevane finančne in kadrovske zahteve. Dogovorjeni časovni načrt bo Svetu predložen spomladi 2019.

MEHANIZEM PREGLEDA

Komisija bo v sodelovanju s strokovnjaki držav članic Svetu na podlagi časovnega načrta predstavila letna zbirna poročila o stanju izvajanja akcijskega načrta. Natančnejše poročilo bo pripravljeno v zadnjem letu.

Sklepna ugotovitev

Priložen je carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2018–2022. Komisija bo kot prvi korak pripravila navedeni časovni načrt.

1.   ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITEGA UVELJAVLJANJA PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE S STRANI CARINSKIH ORGANOV NA CELOTNEM OZEMLJU UNIJE

Specifični cilj 1.1: Orodja za zagotavljanje pravilnega in učinkovitega izvajanja uredbe EU

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
1.1.1 Posodobitev priročnika za imetnike pravic, ki vlagajo zahteve za ukrepanje na novih obrazcih, določenih v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/582 o spremembi Izvedbene Uredbe (EU) št. 1352/2013	Posodobljeni priročnik objavljen na spletnih mestih	Komisija in države članice
1.1.2 Posodobitev „Smernic za sprejemanje in obravnavo zahtev za ukrepanje“ v vseh uradnih jezikih EU, da bi zagotovili boljšo kakovost zahtev za ukrepanje na ravni Unije	Upoštevana so priporočila z delavnice o pravicah intelektualne lastnine na temo „usklajevanje v postopku vložitve zahteve“ (München, 25. in 26. oktober 2016) Posodobljene smernice so na voljo	Komisija in države članice
1.1.3 Obisk skupine, sestavljene iz strokovnjakov za pravice intelektualne lastnine in Komisije, v vseh državah članicah z namenom podpore ter da bi se posvetili ugotovljenim problemom in izzivom v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in zagotovili ustrezno in učinkovito izvajanje uredbe EU	Opravljeni obiski, obravnavani problemi in izzivi ter po potrebi svetovanje Nadaljnje ukrepanje po odkritih problemih in po potrebi sestavljeni načrti za krepitev usposobljenosti Redne razprave na sestankih oddelka za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine skupine carinskih strokovnjakov o problemih in izzivih in načinih njihove obravnave	Komisija in države članice

Specifični cilj 1.2: Izboljšanje podatkovne zbirke COPIS in uporaba njene vsestranske funkcionalnosti

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
1.2.1 Vsestranska uporaba funkcionalnosti podatkovne zbirke COPIS	Vsestranska uporaba funkcionalnosti iskanja in poročanja podatkovne zbirke COPIS Potrebne izboljšave funkcionalnosti podatkovne zbirke COPIS so opredeljene in se izvajajo	Komisija in države članice
1.2.2 Razširitev obstoječega združevanja med podatkovnima zbirkama COPIS in EDB, kar zadeva uvedbo elektronskih zahtev za ukrepanje, pri katerih bo imetnik pravice lahko upravljal zahteve za ukrepanje brez predložitve zahtevka v papirni obliki Za zagotovitev, da se zahteve za ukrepanje na carinskem uradu upravljajo v nepapirni obliki, bi bilo imetnikom pravic treba ponuditi portal, ki bi jim omogočil elektronski vnos informacij v zvezi z zahtevami za ukrepanje, poleg tega pa bi imetniki pravic lahko posodabljali informacije ali zahtevali podaljšanje veljavnosti svojih zahtev za ukrepanje. Da bi pridobili zaupanje držav članic, se pri tej elektronski izmenjavi informacij carinskemu uradu zagotovijo enaka jamstva kot pri sedanjem procesu, pri katerem so dokumenti v papirni obliki	Sistem se načrtuje, razvija in vzpostavi, kar vsaj — omogoča elektronsko vložitev zahtev za ukrepanje prek podatkovne zbirke EDB (tj. novega portala za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ki bo vzpostavljen) v podatkovno zbirko COPIS, vključno s prevodi ustreznih polj v vse jezike ustreznih držav — omogoča elektronsko vložitev prošenj za podaljšanje prek podatkovne zbirke EDB v podatkovno zbirko COPIS — omogoča elektronsko vložitev sprememb v zvezi z zahtevami za ukrepanje v obstoječi zahtevi za ukrepanje prek sinhronizirane izmenjave podatkov med podatkovnima zbirkama EDB in COPIS — zagotavlja nezavrnitev funkcionalnosti, ki jih imetnik pravice lahko po želji omogoči, da si zagotovi zaupanje organov v zvezi z njegovo zahtevo	Evropski observatorij za kršitve pravic intelektualne lastnine v sodelovanju s Komisijo in državami članicami
1.2.3 Izkoriščanje možnih sinergij med že obstoječimi informacijskimi sistemi, kot so zbirke podatkov COPIS, ACIST in EDB (za poročanje o zadržanjih)	Shranjevanje podatkov in izmenjava informacij o zadržanjih se v največji možni meri uskladi med državami članicami Sistem se načrtuje, razvija in vzpostavi, kar omogoči izmenjavo informacij o zadržanjih med informacijskimi sistemi	Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine v sodelovanju s Komisijo in državami članicami

Specifični cilj 1.3: Sodelovanje imetnikov pravic in interesnih skupin

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
1.3.1 Zagotavljanje informacij imetnikom pravic in interesnim skupinam o uredbi EU	Informacije o pravnem okviru v službi za pomoč MSP	Komisija
	Posodobitev posebnih elementov Čezatlantskega portala o uveljavljanju pravic s strani carinskih organov
	Informacije o pravnem okviru v organizacijah za pomoč MSP ter ustreznih uradih in službah za industrijsko in intelektualno lastnino držav članic	Komisija in države članice
1.3.2 Redna srečanja na ravni EU med carinskimi organi, predstavniki imetnikov pravic in drugih strani, delujočih na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine	Sestanek vsaj enkrat letno	Komisija, države članice in imetniki pravic/druge vključene skupine

Specifični cilj 1.4: Letna objava statističnih podatkov

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
1.4.1 Objava letnega poročila EU o statističnih podatkih s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov	Letna poročila so na voljo julija.	Komisija
1.4.2 Izmenjava najboljših praks med državami članicami glede objave letnih nacionalnih poročil in statističnih podatkov glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov	Najboljše prakse so na voljo carinskim upravam. Nacionalna poročila so pripravljena in objavljena, kadar je to primerno.	Komisija in države članice

2.   PREPREČEVANJE GLAVNIH TRENDOV TRGOVINE Z BLAGOM, KI KRŠI PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE

Specifični cilj 2.1: Oblikovanje prilagojenih pristopov za paketni in poštni promet

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
2.1.1 Izmenjava najboljših praks o spremljanju trgovino po spletu s strani carinskih organov, kar dopolnjuje dejavnosti Delovne skupine za carinsko sodelovanje (Svet EU) na področju s carino povezanega kibernetskega kriminala	Carinske uprave imajo vpogled v najboljše prakse, da bi se zagotovilo boljše uveljavljanje pravic e-trgovanja s strani carinskih organov Kjer je to možno in primerno bi bilo treba uporabiti nova orodja in tehnike (npr. verige podatkovnih blokov). Kjer je potrebno, bi bilo treba oblikovati nove pravne določbe.	Komisija in države članice
2.1.2 Spremljanje sprememb v okviru Svetovne poštne zveze (UPU) na področju e-trgovine in kar najboljši izkoristek napredka, doseženega na tem področju, kar zadeva nadzor uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov	Spremembe v okviru Svetovne poštne zveze (UPU) se spremljajo in sporočajo carinskim upravam. Carinske uprave čim bolje izkoristijo dosežke na področju e-trgovanja.	Komisija in države članice

Specifični cilj 2.2: Krepitev obvladovanja tveganja na carinskem področju

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
2.2.1 Oblikovanje skupne nadzorne strategije na podlagi obvladovanja tveganja, vključno s potrebo po informacijah o tveganju, skupnimi merili in standardi tveganja ter izvajanjem prednostnih ukrepov EU na področju nadzora, kot je ustrezno, namenjene odkrivanju kršitev pravic intelektualne lastnine pri malih in velikih pošiljkah	Podatki o zadržanju, vključno s podatki, ki se izmenjujejo s tretjimi državami, se analizirajo. Merila in standardi se določijo prek delovne skupine za skupno obvladovanje tveganja v okviru programa Carina 2020.	Komisija ob podpori držav članic in Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine
2.2.2 Redno zagotavljanje ustreznih informacij o tveganju kršitve pravic intelektualne lastnine in carinskem nadzoru prek sistema carinskega obvladovanja tveganja in carinskem nadzoru prek centrov za carinsko obvladovanje tveganja in nadzornih kontaktnih točk	Za izmenjavo informacij o tveganju kršitve pravic intelektualne lastnine se uporablja sistem carinskega obvladovanja tveganja Redne povratne informacije iz držav članic o zagotovljenih informacijah o tveganju in carinskem nadzoru ter rezultatih nadzora	Komisija in države članice

3.   PREPREČEVANJE TRGOVINE Z BLAGOM, KI KRŠI PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE, V CELOTNI MEDNARODNI DOBAVNI VERIGI

Specifični cilj 3.1: Krepitev sodelovanja s ključnimi državami izvora, tranzita in destinacije

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
3.1.1 Krepitev carinskega sodelovanja na področju pravic intelektualne lastnine s tretjimi državami, predvsem Kitajsko in Hong Kongom	Izvaja se novi akcijski načrt EU-Kitajska za obdobje 2018–2020 Izmenjava informacij o zadržanjih (napotitve) s Kitajsko je razširjena na nominalne podatke Dejavnosti sodelovanja s Hong Kongom se izvajajo in so se okrepile, kjer je to potrebno	Komisija in države članice
3.1.2 Izmenjava informacij s tretjimi državami je v skladu s pravnimi določbami, vključno z informacijami o tranzitu/pretovarjanju prek EU	Potrebne praktične ureditve v zvezi z izmenjavo podatkov in informacij s tretjimi državami se ustrezno izvajajo, da bi odpravili mednarodno trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine Vzpostavljeni so mehanizmi za izmenjavo informacij. Število izmenjav informacij in število primerov zadržanj na podlagi teh informacij Število začetih preiskav na podlagi izmenjanih informacij Število skupnih carinskih operacij v okviru ASEM s poudarkom na kršitvah pravic intelektualne lastnine.	Komisija in države članice

Specifični cilj 3.2: Podpora krepitvi usposobljenosti na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v državah kandidatkah in sosednjih državah

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
3.2.1 Zagotavljanje tehnične pomoči državam kandidatkam in sosednjim državam za krepitev usposobljenosti (na zahtevo)	Skupina strokovnjakov je na voljo	Komisija in države članice
3.2.2 Izmenjava izkušenj in možni študijski obiski operativne strukture, IT in operativne rešitve, ki jih uporabljajo carinski organi pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine	Poročilo o najboljših praksah pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU in sosednjih državah	Komisija in države članice
3.2.3 Izmenjava uradnikov	Število opravljenih izmenjav Poročanje drugim državam članicam in Komisiji o izkušnjah, pridobljenih pri izmenjavah	Države članice

4.   KREPITEV SODELOVANJA Z EVROPSKIM OPAZOVALNI M URADOM ZA KRŠITVE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE IN ORGANI KAZENSKEGA PREGONA

Specifični cilj 4.1: Partnerstvo z Evropskim opazovalnim uradom za kršitve pravic intelektualne lastnine

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
4.1.1 Prispevek k razvoju in po potrebi izvajanju s strani Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine v podporo institucijam in pobudam na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, v okviru omejitev pooblastil, ki mu jih dodeljuje Uredba (ES) št. 386/2012, in v skladu z delovnim načrtom Evropskega opazovalnega urada, predvsem: — razvoj sistemov za zbiranje, analizo in poročanje o obsegu in velikosti ponarejanja in piratstva v EU in izmenjava ključnih informacij — krepitev kompetenc pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s specializiranim usposabljanjem/zagotovitvijo specializiranega usposabljanja	Projekti ustrezajo potrebam carinskih organov Združljivost in povezovanje s carinskimi projekti Razpoložljivost orodij za širjenje informacij o zakonih s področja pravic intelektualne lastnine, podatkovnih baz o intelektualni lastnini in podpornih sistemov za uveljavljanje Dejavnosti ozaveščanja javnosti, vključno z ozaveščanjem potrošnikov	Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine v sodelovanju s Komisijo in državami članicami
4.1.2 Razvoj posebnih izobraževalnih programov, ki bi po potrebi izboljšali uporabo virtualnega izobraževalnega centra EUIPO	Opredeljene so potrebe po usposabljanju (npr. vprašanja s področja tranzita). Virtualni izobraževalni center razvija posebne izobraževalne programe, potekajo usposabljanja.	Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine v sodelovanju s Komisijo in državami članicami

Specifični cilj 4.2: Izboljšanje medsebojnega razumevanja in sodelovanja med carinskimi, policijskimi in pravosodnimi organi

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
4.2.1 Skupni dogodki med predstavniki carinskih, policijskih in pravosodnih organov ter uradi in službami za industrijsko in intelektualno lastnino	Po potrebi potekajo posamezni dogodki	Komisija, Evropski observatorij za kršitve pravic intelektualne lastnine in države članice
4.2.2 Ozaveščanje o povezavi med nevarnim in podstandardnim blagom ter kršitvami pravic intelektualne lastnine	O rezultatih trenutne študije opazovalnega urada se obvestijo carinske uprave. Carinske uprave po potrebi uporabijo te informacije.	Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine v sodelovanju s Komisijo in državami članicami

Specifični cilj 4.3: Preprečevanje trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, v celotni mednarodni dobavni verigi

Ukrepi	Kazalniki	Odgovorni akterji
4.3.1 Skupni ukrepi za okrepitev programa prostovoljnih praks sodelovanja posrednikov na podlagi memorandumov o soglasju	Analizira se vloga posrednikov. Po potrebi se organizirajo dogodki s posredniki, da bi dosegli večje zaupanje in povečali preglednost.	Komisija in Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine ob podpori držav članic
4.3.2 Analiza logistike blaga, ki se prevaža po železnici v „gospodarskem pasu Svilne poti“, kar zadeva carinske kontrole	Učinek „gospodarskega pasu Svilne poti“ na carinske kontrole je na voljo in analiziran. Po potrebi se oblikujejo in izvajajo strategije za carinski nadzor v železniškem prometu.	Komisija in Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine ob podpori držav članic

---

(1)  Sporočilo Komisije z dne 3. marca 2010 – Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast – COM(2010) 2020 final – ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine – Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij za zagotavljanje ekonomske rasti, kakovostnih delovnih mest in vrhunskih proizvodov in storitev v Evropi – COM(2011) 287.

(3)  UL L 181, 29.6.2013, str. 15.

(4)  UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

(5)  UL C 80, 19.3.2013, str. 1.

(6)  UL C 80, 19.3.2013, str. 11.

(7)  Dok. 6494/18.

(8)  COM(2018) 77 final.

(9)  Trgovina s ponarejenim in piratskim blagom: opredelitev gospodarskega učinka (Trade in Counterfeit and Pirated Goods: Mapping the Economic Impact), OECD/EUIPO (2016) https://euipo.europa.eu/tunnel-web/secure/webdav/guest/document_library/observatory/documents/Mapping_the_Economic_Impact_study/Mapping_the_Economic_Impact_en.pdf.

(10)  Zbirno poročilo o kršitvah pravic intelektualne lastnine za leto 2018 (Synthesis Report on IPR Infringement 2018), EUIPO (2018) https://euipo.europa.eu/tunnel-web/secure/webdav/guest/document_library/observatory/docs/Full%20Report/Full%20Synthesis%20Report%20EN.pdf.