EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.6.2019
JOIN(2019) 11 final
SKUPNO POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju akcijskega načrta za vojaško mobilnost
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.6.2019
JOIN(2019) 11 final
SKUPNO POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju akcijskega načrta za vojaško mobilnost
I.UVOD
1.Izboljšanje vojaške mobilnosti je ena od ključnih pobud EU, ki se je začela izvajati 10. novembra 2017 1 . Prispevala bo k vzpostavitvi evropske obrambne unije, h kateri je pozval predsednik Juncker v govoru o stanju v Uniji 2017 2 . Prispeva k doseganju ravni ambicij na področju varnosti in obrambe, kot jo je 14. novembra 2016 določil Svet 3 na podlagi globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije 4 . Vojaška mobilnost se izvaja v skladu s stalnim strukturnim sodelovanjem, tudi na ravni projekta, ter z uresničevanjem konkretnih ukrepov, ki so jih države članice EU sprejele 25. junija 2018 5 . Poleg tega je ključna prednostna naloga sodelovanja med EU in zvezo NATO v okviru izvajanja skupnih izjav 6 in vzpostavljenega strukturiranega dialoga o vojaški mobilnosti na ravni osebja.
2. Ta pobuda izkorišča civilno-vojaške sinergije za izboljšanje mobilnosti vojaškega osebja, materiala in opreme za rutinske dejavnosti ter med krizo in konflikti v EU in zunaj nje, pri čemer uporablja vse načine prevoza v vse strateške smeri. Državam članicam EU bo omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter nacionalnih in večnacionalnih dejavnosti.
3.Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisija sta 28. marca 2018 predstavili akcijski načrt za vojaško mobilnost (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt) 7 . Svet je junija 2018 pozdravil akcijski načrt in pozval k njegovemu hitremu izvajanju v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi deležniki 8 . Poleg tega je 19. novembra 2018 pozdravil napredek in zagotovil dodatna navodila v zvezi z naslednjimi koraki 9 . Usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije je 13. maja 2019 poleg tega poročila o napredku in v dopolnjevanju z njim pozdravil prvo letno poročilo Agencije o vojaški mobilnosti.
4.Akcijski načrt določa konkretne korake in roke, pri tem pa se osredotoča na dodano vrednost Unije pri pomoči in spodbujanju prizadevanj držav članic EU za izboljšanje vojaške mobilnosti. Unija lahko zlasti prispeva z opredelitvijo civilno-vojaških sinergij ter izboljšanjem obstoječih politik in instrumentov na treh glavnih področjih, tj. na področju prometne infrastrukture, regulativnih in postopkovnih vprašanj ter drugih medsektorskih tem. S tesnim in stalnim sodelovanjem med službami Komisije, Evropsko službo za zunanje delovanje, vključno z Vojaškim štabom EU, in Evropsko obrambno agencijo ter polno vključenostjo držav članic EU v vsevladnem pristopu ob hkratnem spoštovanju njihove nacionalne suverenosti in odločanja je bil dosežen pomemben napredek pri izvajanju akcijskega načrta.
5.V skladu z akcijskim načrtom je treba prvo poročilo o napredku pripraviti do poletja 2019 10 . V tem poročilu so opisani znaten in oprijemljiv dosedanji napredek ter nadaljnji ukrepi.
II.VOJAŠKE ZAHTEVE ZA VOJAŠKO MOBILNOST V EU IN ZUNAJ NJE
A.Opredelitev vojaških zahtev
6.Izhodišče izvajanja akcijskega načrta je bila opredelitev vojaških zahtev za vojaško mobilnost v EU in zunaj nje (v nadaljnjem besedilu: vojaške zahteve). Vojaške zahteve je razvil Vojaški štab EU v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, službami Komisije ter zadevnimi agencijami in organi Unije, vključno z Evropsko obrambno agencijo, ter, kadar je bilo ustrezno, ob posvetovanju z zvezo NATO in drugimi zadevnimi deležniki. Poleg tega je Svet na podlagi vsevladnega pristopa zadevne pristojne nacionalne organe, poleg ministrstev za obrambo, pozval, naj sodelujejo v tem procesu.
7.Vojaške zahteve je sprejel Vojaški odbor EU, nato pa jih je potrdil Svet: njihov krovni del na visoki ravni na seji 25. junija 2018, priloge pa 19. novembra 2018. Vojaške zahteve so bile 28. novembra 2018 nato konsolidirane 11 .
8.Vojaške zahteve so namenjene izboljšanju premikanja vojaških sil (osebja, materiala in sredstev) v EU in zunaj nje. So strateški in operativni dejavnik, ki omogoča vojaško ukrepanje in podpira strateško avtonomnost EU ter olajšuje napotitev, prerazporeditev in vzdrževanje sil držav članic EU, da bi se izpolnili ustrezni deli ravni ambicij EU, pa tudi nacionalne zahteve držav članic EU.
9.Vojaške zahteve zagotavljajo potrebna načela in ključne vidike vojaških premikov ter celovito obravnavajo vse dejavnike, ki vplivajo na vojaške premike. Zajemajo več glavnih področij: načrtovanje in izvajanje podpore, prometno infrastrukturo, pravne in regulativne vidike, dostop do prevoznih sredstev in podpore, usklajevanje in izmenjavo informacij, varnost, usposabljanje ter okoljske vidike. Bistveni del dokumenta je opredelitev geografskega obsega vse prometne infrastrukture v Uniji, ki so jo države članice EU opredelile kot potrebno za vojaške premike. Poleg tega se pri vojaških zahtevah upoštevajo splošni infrastrukturni parametri zveze NATO, kot jih je maja 2018 predložil generalni sekretar zveze NATO, kar prispeva k zagotavljanju skladnosti med zadevnimi sklopi vojaških zahtev, na katerih temelji delo obeh organizacij na tem področju.
B.Delna posodobitev vojaških zahtev
10.Zaradi odobritve vojaških zahtev se je končala analiza vrzeli med vojaškimi in civilnimi zahtevami glede prometne infrastrukture 12 (glej točke 17–21). Politični in varnostni odbor je 8. maja 2019 na podlagi predstavitve analize vrzeli pozval Evropsko službo za zunanje delovanje/Vojaški štab EU, naj zagotovi posodobitev parametrov prometne infrastrukture in geografskih podatkov v zvezi z vojaškimi zahtevami ter pri tem upošteva analizo vrzeli. Vojaški štab EU je pripravil osnutek posodobitev v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, službami Komisije in Evropsko obrambno agencijo ter po potrebi ob usklajevanju z zvezo NATO na ravni osebja, da bi Svet do poletja 2019 odobril posodobljene vojaške zahteve. Zveza NATO je na podlagi sodelovanja njenega osebja v strukturiranem dialogu 22. marca 2019 EU predložila posodobljene splošne infrastrukturne parametre.
III.PROMETNA INFRASTRUKTURA
11.Infrastrukturne ovire se obravnavajo, da bi se dosegla boljša mobilnost sil v EU in zunaj nje. V tem smislu so vse večje sinergije med obrambnimi potrebami in vseevropskim prometnim omrežjem pomemben steber akcijskega načrta.
12.Na tem področju je bil od sprejetja akcijskega načrta dosežen znaten napredek, vsi predvideni ukrepi pa so bili doslej zaključeni.
A.Financiranje prometne infrastrukture z dvojno rabo
13.Komisija je 2. maja 2018 za financiranje civilno-vojaških projektov z dvojno rabo predlagala sredstva za vojaško mobilnost v višini 6,5 milijarde EUR v okviru instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027. V predlagano uredbo 13 so bile vključene posebne določbe, povezane s financiranjem prometne infrastrukture z dvojno rabo. Sozakonodajalca sta 7. marca 2019 dosegla skupni dogovor o predlaganem besedilu uredbe o instrumentu za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 z oblikovanimi potrebnimi določbami za financiranje projektov 14 , nato pa sta predlagano besedilo navedene uredbe potrdila Svet in Evropski parlament. Dodelitve finančnih sredstev za instrument za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 bodo zaključene med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.
14.Instrument za povezovanje Evrope bo v skladu s predlogom prispeval tudi k financiranju projektov prometne infrastrukture, da bi bolje izpolnjevali vojaške zahteve. Ta prispevek EU bi zato moral državam članicam omogočiti, da razvijejo infrastrukturne odseke, ki bodo služili tako obrambnim ciljem kot ciljem na področju civilnega prometa.
Vojaške zahteve
15.Svet je z odobritvijo vojaških zahtev zagotovil izhodišče za delo na področju prometne infrastrukture za vojaško mobilnost (glej točke 6 do 9 zgoraj).
Analiza vrzeli
16.Naslednji ukrep za financiranje projektov z dvojno rabo je bila opredelitev vrzeli med vojaškimi in civilnimi zahtevami. Analiza vrzeli je primerjava standardov vojaške infrastrukture in geografskega obsega vojaškega omrežja vojaških zahtev na eni strani ter sedanjih tehničnih zahtev in geografskega obsega infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja na drugi strani, vključno z opredeljenimi praktičnimi blažitvenimi ukrepi na področjih, na katerih obstajajo vrzeli.
17.Analiza vrzeli je bila Svetu posredovana 3. maja 2019 v obliki skupnega delovnega dokumenta služb Komisije 15 .
18.Na splošno je ocena pozitivna: kar zadeva zahteve glede infrastrukture, se velik del vojaških standardov načeloma šteje za združljivega z zahtevami glede vseevropskega prometnega omrežja, kar zadeva geografske podatke (vojaško omrežje), pa se 94 % infrastrukture, ki je opredeljena kot pomembna za vojaške namene, prekriva z vojaškim obsegom vseevropskega prometnega omrežja. Poleg tega so bili v primerih, v katerih so vrzeli med vojaškimi zahtevami in zahtevami glede vseevropskega prometnega omrežja znatne, opredeljeni praktični blažitveni ukrepi.
19.Rezultati analize vrzeli imajo dve pomembni posledici. Prvič, z opredelitvijo prekrivanja mreže za vojaško mobilnost in geografskega obsega vseevropskega prometnega omrežja se bo določila geografska pokritost projektov z dvojno rabo instrumenta za povezovanje Evrope, ki se bodo financirali s sredstvi za vojaško mobilnost, saj bodo upravičeni le projekti, ki so del tako geografskega omrežja za vojaško mobilnost kot tudi vseevropskega prometnega omrežja. Dokaz za obstoj sinergij med civilnim in vojaškim prevozom je 94-odstotno prekrivanje prometne infrastrukture, ki so jo države članice EU opredelile kot pomembno za vojaško mobilnost, in vseevropskega prometnega omrežja.
20.Drugič, kot je že bilo omenjeno, je Politični in varnostni odbor ob upoštevanju rezultatov analize vrzeli Evropsko službo za zunanje delovanje/Vojaški štab EU pozval, naj posodobi vojaške zahteve, da jih bo Svet odobril do poletja 2019. S posodobitvijo naj bi se nadalje zmanjšala vrzel med vojaškimi in civilnimi zahtevami glede prometne infrastrukture, pa tudi morebitna vrzel med vojaškimi zahtevami in zahtevami glede dvojne rabe (glej spodaj). Ko bodo vojaške zahteve posodobljene, bo revidirana tudi analiza vrzeli.
Zahteve glede dvojne rabe
21.Predlagana uredba o instrumentu za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 določa, da bo Komisija sprejela izvedbeni akt, v katerem bo po potrebi določila zlasti zahteve glede infrastrukture, ki se uporabljajo za nekatere kategorije infrastrukturnih ukrepov z dvojno rabo. Komisija bo v ta proces vključila Evropsko službo za zunanje delovanje, države članice EU in zadevne deležnike. Posvetovanje z deležniki se je začelo sredi aprila 2019.
22.Z analizo vrzeli se je ustvaril temelj za opredelitev zahtev glede dvojne rabe, pri čemer se pričakuje, da bodo oblikovane do konca leta 2019, da se bodo lahko sprejele do sprejetja uredbe o instrumentu za povezovanje za obdobje 2021–2027.
Nabor projektov z dvojno rabo
23.Ko bodo države članice EU opredelile potrebne posodobitve obstoječe infrastrukture in morebitne nove infrastrukturne projekte ter ko bodo opredeljene zahteve glede dvojne rabe, bosta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje skupaj z državami članicami EU in vsemi zadevnimi deležniki sodelovali pri okvirnem naboru projektov z dvojno rabo. To bo izvedeno do leta 2020.
B.Revizija uredbe o vseevropskem prometnem omrežju
24.Komisija je predvidela pregled uredbe o vseevropskem prometnem omrežju 16 , ki bi se moral končati v prvem polletju leta 2020. V postopek pregleda bo vključila nekatere vojaške zahteve in/ali zahteve glede dvojne rabe.
C.Informacijski sistem TENtec
25.TENtec je informacijski sistem Komisije za usklajevanje in podporo politike vseevropskega prometnega omrežja.
26.Izkazal se je za zelo uporabnega za namene vojaške mobilnosti, saj omogoča, da se geografski podatki, opredeljeni v vojaških zahtevah, pretvorijo v vizualno obliko in se z njimi ustvari pregledovalnik kart vojaške mobilnosti TENtec 17 . Pregledovalnik omogoča vizualno analizo mreže za vojaško mobilnost, različne izračune v zvezi z dolžino mreže za vojaško mobilnost in njenim prekrivanjem z vseevropskim prometnim omrežjem ter lažje čezmejne povezave.
27.Informacijski sistem TENtec se nenehno izboljšuje: do poletja 2019 naj bi se na primer izvedla posodobitev tehničnih parametrov informacijskega sistema TENtec, ki bo vključevala temeljne vidike vojaške mobilnosti.
Poleg tega se akcijski načrt nanaša na možnost medsebojnega povezovanja vojaških in civilnih podatkovnih zbirk. Posvetovanja z zadevnimi stranmi glede izvedljivosti takega ukrepa se bodo začela leta 2020.
IV.PREVOZ NEVARNEGA BLAGA
28.Z ukrepanjem EU se lahko zagotovi dodana vrednost tudi pri prevozu nevarnega blaga na vojaškem področju. Evropska obrambna agencija je v tesnem sodelovanju s službami Komisije izvedla raziskavo o obstoječih pravilih, ki se uporabljajo za prevoz nevarnega blaga v vojaškem sektorju. Ugotovitve so bile aprila 2019 predstavljene državam članicam EU, ki sodelujejo v Evropski obrambni agenciji, in se bodo še naprej obravnavale.
29.V raziskavi so opredeljeni nacionalni zakonodajni okviri s poudarkom na ovirah in omejitvah pri pretoku nevarnega blaga. Popisani so bili nacionalni postopki, povezani s prevozom nevarnega blaga v vojaškem sektorju, in oblikovan je bil vprašalnik, ki je bil 8. oktobra 2018 poslan državam članicam EU.
30.Poleg tega sta EU in zveza NATO v okviru medsebojnega strukturiranega dialoga analizirali možne sinergije pri njunih ukrepih, povezanih s prevozom nevarnega blaga. V zvezi s tem se bo s sprostitvijo ustreznega sporazuma zveze NATO in drugih referenčnih dokumentov v EU olajšala uskladitev njunih prizadevanj pri prevozu nevarnega blaga in na drugih področjih, povezanih z vojaško mobilnostjo.
31.Službe Komisije analizirajo različne možnosti, s katerimi bi se lahko zagotovil bolj nemoten prevoz nevarnega blaga in tako izboljšala vojaška mobilnost. Rezultati te analize se bodo upoštevali pri nadaljnjem razvoju ustreznih programov in pobud, tudi v okviru Evropske obrambne agencije. Poleg tega bodo rezultati raziskave Evropske obrambne agencije, ki se pričakujejo do poletja 2019, prispevali k oceni izvedljivosti in potrebe po nadaljnjih ukrepih na ravni EU v skladu z akcijskim načrtom.
32.Ukrepi, povezani s prevozom nevarnega blaga, se razvijajo v tesnem sodelovanju med Evropsko obrambno agencijo, službami Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje/Vojaškim štabom EU. Odbor za prevoz nevarnega blaga, ki ga sestavljajo civilni strokovnjaki 18 , se redno obvešča.
V.CARINA IN DAVEK NA DODANO VREDNOST
A.Carina
33.V akcijskem načrtu so opredeljeni tudi posebni ukrepi za racionalizacijo in poenostavitev carinskih formalnosti za čezmejne vojaške premike ob hkratnem zagotavljanju sinergij z zvezo NATO. V sedanjih carinskih predpisih v EU, ki veljajo od maja 2016, je predvidena možnost uporabe obrazca 302, tj. posebnega carinskega obrazca, ki ga je uvedla zveza NATO, kot carinske deklaracije, namenjene samo za tranzitni postopek. Ti predpisi bi se lahko spremenili, da bi se obrazec 302 razširil na nekatere carinske postopke, ki niso tranzit, na primer uvoz in izvoz (slednji se začasno izvaja).
34.Hkrati bi se z oblikovanjem obrazca EU 302 racionalizirali čezmejni vojaški premiki zunaj okvira zveze NATO. Ta obrazec bi lahko uporabljale tudi države članice EU, ki niso članice zveze NATO. S čim večjo uskladitvijo obrazca NATO 302 in obrazca EU 302 – z namenom uporabe enakih obrazcev – bi se s tem povezani carinski postopki racionalizirali po vsej EU, s čimer bi se tudi zagotovilo, da bi carinski organi v vseh državah članicah EU vojaške premike obravnavali enotno.
35.Države članice EU so na tehnični ravni pokazale široko podporo za osnutke pravnih sprememb, potrebnih za poenostavitev carinskih formalnosti, povezanih s čezmejnimi vojaškimi premiki, pa tudi za uvedbo obrazca EU 302. Evropska obrambna agencija je v okviru svojega začasnega programa za carino olajšala razvoj predloge za obrazec EU 302, ki jo je delila z zvezo NATO. Popolna uskladitev obrazca 302 med zvezo NATO in EU je odvisna od ocene revidiranega obrazca 302, ki jo bo izvedla zveza NATO. Pravna podlaga za uporabo obrazca EU 302 bo vzpostavljena z vključitvijo predloge za ta obrazec v carinske predpise EU.
36.Za pravne spremembe je potrebnih več sprememb dveh uredb Komisije: delegiranega akta 19 in izvedbenega akta 20 carinskega zakonika Unije 21 . Komisija bi morala osnutek sprememb delegiranega akta 22 sprejeti jeseni 2019, osnutek sprememb izvedbenega akta 23 pa najprej v začetku leta 2020.
B.Davek na dodano vrednost
37.Drug pomemben rezultat, ki ga je dosegla Komisija, je bilo sprejetje njenega predloga sprememb davka na dodano vrednost in obravnave trošarin za obrambna prizadevanja v okviru Unije 24 24. aprila 2019. Glede na to, da se take izjeme že lahko uporabljajo za dobave oboroženim silam, ki sodelujejo pri obrambnih prizadevanjih zveze NATO zunaj svoje države, je namen predloga zagotoviti enako obravnavo obrambnih prizadevanj v okviru zveze NATO in EU, tako da bi bile dobave oboroženim silam izvzete iz davka na dodano vrednost in trošarin, če bi bile te sile napotene zunaj svoje države članice in bi sodelovale pri obrambnih prizadevanjih v okviru skupne varnostne in obrambne politike. Z uskladitvijo posredne davčne obravnave obeh obrambnih prizadevanj pobuda priznava vse večji pomen skupne varnostne in obrambne politike ter vojaške mobilnosti.
38.Predlog je bil 16. maja 2019 predstavljen Delovni skupini Sveta za davčna vprašanja. Razprave se bodo nadaljevale v okviru finskega predsedovanja EU. Komisija bi želela čim prej sprejeti predlog Sveta.
VI.Dovoljenje za čezmejne premike
39.Dejavnosti na tem področju so se nadalje razvijale v okviru Evropske obrambne agencije, zlasti v okviru programa za optimizacijo postopkov za dovoljenje za čezmejne premike v Evropi, večmodalnega prometnega vozlišča EU in tehničnega dogovora o diplomatskih dovoljenjih za zračni prevoz. Sporazumu o programu Evropske obrambne agencije za optimizacijo postopkov za dovoljenje za čezmejne premike v Evropi, ki je bil podpisan ob robu usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije 14. maja 2019, se je pridružilo 23 držav članic EU. Ta program bo z usklajevanjem in poenostavitvijo čezmejnih postopkov, osredotočenih na zračne premike, v kombinaciji z diplomatskimi dovoljenji izboljšal in olajšal vojaške premike zmogljivosti držav članic EU za operacije, vaje in vsakodnevne dejavnosti.
40.Projekt večmodalnega prometnega vozlišča EU, ki je bil vzpostavljen leta 2013, je z dopolnjevanjem teh dejavnosti prispeval k vzpostavitvi geografskega omrežja, ki bo olajšalo premike enot. V projektu zdaj sodeluje 14 držav članic EU. Naslednji korak je podpis tehničnega dogovora o premikih na mejnih prehodih in na področju površinskega prevoza v okviru projekta večmodalnega prometnega vozlišča EU. V zvezi s tehničnim dogovorom o diplomatskem dovoljenju je predvidena predhodna odobritev diplomatskega dovoljenja za zračni prevoz. Dogovor je po njegovem sprejetju leta 2012 zdaj podpisalo 20 držav članic EU. Rezultati projekta večmodalnega prometnega vozlišča EU in projekta diplomatskih dovoljenj bodo dodatno prispevali k dejavnostim, ki se izvajajo v okviru programa za dovoljenje za čezmejne premike.
VII.Druga vprašanja
41.V akcijskem načrtu so navedeni tudi nekateri pravni vidiki, kot je možen vpliv sporazuma o statusu sil EU na vojaško mobilnost. Sporazum o statusu sil EU je bil podpisan leta 2003 in je začel veljati 1. aprila 2019 25 po zaključku postopka ratifikacije na Irskem. Sporazum zajema status začasno dodeljenega vojaškega in civilnega osebja pri institucijah EU, pa tudi poveljstva in vojaških sil, ki jih ima lahko na voljo EU v okviru priprave in izvajanja misij iz člena 42 PEU, vključno z vojaškimi vajami.
42.Evropska obrambna agencija je izvedla raziskavo za opredelitev nacionalnih zakonodajnih okvirov, pri čemer se je osredotočila na pridržke in omejitve glede gibanja ter nacionalno razlago mednarodnih instrumentov in postopkov. Rezultati te raziskave se bodo upoštevali pri nadaljnjem delu služb Komisije in Evropske obrambne agencije.
43.Poleg tega je bilo v akcijskem načrtu priznano, da je pomembno, da se pomen vojaške mobilnosti upošteva v okviru drugih medsektorskih vprašanj, kot je preprečevanje hibridnih groženj. Med izvajanjem 22 ukrepov iz Skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj 26 sta se kot pomembna za vojaško mobilnost štela dva ukrepa: ukrep 3 – strateško komuniciranje in ukrep 7 – zaščita kritične prometne infrastrukture. Oba ukrepa se izvajata, pri morebitni prihodnji reviziji skupnega okvira pa bi se lahko vključilo neposredno sklicevanje na vojaško mobilnost, da bi se obravnavale morebitne grožnje na teh dveh področjih.
VIII.SKLEPNE UGOTOVITVE IN NADALJNJI UKREPI
44.Od začetka izvajanja akcijskega načrta je bil dosežen znaten in opazen napredek na vseh področjih, pri čemer so bili predloženi ključni dokumenti, in sicer vojaške zahteve, analiza vrzeli in predlog sprememb na področju davka na dodano vrednost. Opazen dosežek je tudi to, da je 23 držav članic EU podpisalo program Evropske obrambne agencije za optimizacijo postopkov za dovoljenje za čezmejne premike v Evropi. Znaten napredek je bil dosežen tudi na področjih, kot sta prevoz nevarnega blaga in carina.
45.Ta napredek ne bi bil mogoč brez vsevladnega sodelovanja držav članic EU ob spoštovanju njihove nacionalne suverenosti in odločanja, pa tudi tesnega in stalnega sodelovanja med službami Komisije, Evropsko službo za zunanje delovanje, vključno z Vojaškim štabom EU, ter Evropsko obrambno agencijo. S strukturiranim dialogom med EU in zvezo NATO se bo še dodatno okrepilo sodelovanje na področju vojaške mobilnosti. Komisija in visoka predstavnica pozdravljata ta pristop ter sta zavezani k nadaljnjemu delu na enak način in enako hitro.
46.Naslednje poročilo o napredku bo predstavljeno do konca poletja 2020.
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Izboljšanje vojaške mobilnosti v
Evropski uniji (JOIN(2017) 41 final).
Predsednik Juncker, govor o stanju v Uniji 2017, 13. september 2017, http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-17-3165_sl.htm.
Sklepi Sveta o izvajanju globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe, 14. november 2016, https://www.consilium.europa.eu/media/22459/eugs-conclusions-st14149en16.pdf.
Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa, Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,
junij 2016, http://eeas.europa.eu/archives/docs/top_stories/pdf/eugs_review_web.pdf.
Sklepi Sveta o varnosti in obrambi v kontekstu globalne strategije EU, 25. junij 2018, odstavek 18, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10246-2018-INIT/sl/pdf.
Skupna izjava o sodelovanju med EU in zvezo NATO predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropske komisije in generalnega sekretarja Organizacije Severnoatlantske pogodbe, https://www.consilium.europa.eu/media/36096/nato_eu_final_eng.pdf.
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost
(JOIN(2018) 5 final), str. 10.
Zasedanje Evropskega sveta (28. junij 2018) – sklepi z dne 28. junija 2018,
https://www.consilium.europa.eu/media/35936/28-euco-final-conclusions-en.pdf.
Sklepi Sveta o varnosti in obrambi v kontekstu globalne strategije EU (13978/18),
19. november 2018, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13978-2018-INIT/sl/pdf.
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost
(JOIN(2018) 5 final), str. 10.
Vojaške zahteve za vojaško mobilnost v EU in zunaj nje, ST 14770/18, 28. november 2018.
Skupni delovni dokument služb Komisije z naslovom Military requirements and trans-European transport network: gap analysis (Vojaške zahteve in vseevropsko prometno omrežje: analiza vrzeli) (SWD(2019) 175 final).
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014, 6. junij 2018.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 – poročilo o napredku, Svet Evropske unije, 2018/0228(COD), 13. marec 2019, https://www.consilium.europa.eu/media/38507/st07207-re01-en19.pdf.
Glej opombo 11 zgoraj.
Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
Dostop do interaktivnega pregledovalnika je mogoč na podlagi potrebe po seznanitvi na elektronskem naslovu: move-tentec@ec.europa.eu .
Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (prenovitev) (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
Glej opombo 18 zgoraj.
Glej opombo 19 zgoraj.
COM(2019) 192/F1 – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in Direktive 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino v zvezi z obrambnimi prizadevanji v okviru Unije.
Sporazum med državami članicami Evropske unije o statusu začasno dodeljenega vojaškega in civilnega osebja pri institucijah Evropske unije, poveljstva in vojaških sil, ki jih ima lahko na voljo Evropska unija v okviru priprave in izvajanja misij iz člena 17(2) Pogodbe o Evropski uniji, tudi med vojaškimi vajami, ter o vojaškem in civilnem osebju držav članic, s katerim razpolaga Evropska unija za ukrepanje v tem okviru (EU SOFA) (UL C 321, 31.12.2003, str. 6).
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Skupni okvir o preprečevanju hibridnih groženj – odziv Evropske unije (JOIN(2016) 18 final).