Mnenje Evropskega odbora regij – Kultura v bolj ambiciozni Uniji: vloga regij in mest

(2020/C 141/09)

Poročevalec: Vincenzo BIANCO (IT/PES), član občinskega sveta, Catania

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

meni, da je treba doseči široko razumevanje kulture in kulturne raznolikosti Evrope, ki bo vključevalo več kot samo ohranjanje in varstvo snovne kulturne dediščine in bo prispevalo k razumevanju tudi družbenih in kulturnih sprememb v evropski družbi;

2.

se zaveda vloge, ki jo lahko imajo mesta in regije s pluralno in inovativno vizijo kulture ter večjim vključevanjem državljanov v procese kulturne rasti in zagotavljanjem instrumentov za njihovo aktivno sodelovanje pri tem. Zato poudarja, da je treba zaščititi svobodo umetniškega izražanja, ki je glavni pogoj za demokracijo, in pravico vseh državljanov do dostopa do raznolikega kulturnega izražanja, kar je bistveno za blaginjo družbe (1). Poleg tega meni, da je treba z ukrepi na področju kulture v večji meri omogočiti, da bosta umetnost in kultura svobodna in neodvisna sila v družbi, in poziva vse ravni upravljanja in evropske institucije, naj podprejo prizadevanja za spodbujanje sposobnosti umetnikov, da se bodo odzivali na grožnje in sovraštvo, s katerimi se utegnejo soočiti v javni sferi;

3.

poziva Komisijo, naj kulturo vključi med politične prednostne naloge v novem mandatu, in Svet, naj v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira podpre dodelitev ustreznih sredstev za promocijo, upravljanje, uporabo in razvoj kulturne dediščine na lokalni in regionalni ravni;

4.

poziva Komisijo, naj poudarja in spodbuja izkoriščanje kulturnih virov, zlasti pri mladih, tudi z vidika družbenega in gospodarskega razvoja ter zaposlovanja;

Ozadje: zavezanost EU k spodbujanju kulture na lokalni in regionalni ravni

5.

poudarja, da je EU na podlagi Pogodb zavezana k spoštovanju bogastva raznolikosti svojih kultur in jezikov, spodbujanju sodelovanja med državami članicami, dopolnjevanju njihove dejavnosti na področju izboljševanja poznavanja in razširjanja kulture in zgodovine evropskih narodov, ohranjanja kulturne dediščine ter umetniškega in literarnega ustvarjanja, tudi na avdiovizualnem področju, in da je tako pristojna za podporo ukrepom držav članic na področjih kulture, turizma, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, mladine in športa, ob spoštovanju načela subsidiarnosti;

6.

pozdravlja odločitev Komisije, da nadaljuje sedanji program Ustvarjalna Evropa kot samostojen program, s čimer se za področje kulture zagotavlja lasten finančni okvir in s tem omogoča kontinuiteta rezultatov iz obdobja 2014–2020;

7.

poudarja, da nova evropska agenda za kulturo dopolnjuje in krepi evropsko identiteto s priznavanjem raznolikosti evropskih kultur, krepitvijo evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter njihovih povezav s partnerji zunaj Evrope;

8.

poudarja, da je bil rezultat evropskega leta kulturne dediščine 2018 odmevno sodelovanje na terenu, saj je po Evropi potekalo na tisoče dejavnosti za spodbujanje skupnega doživljanja evropske kulturne dediščine in zavedanja o njenem pomenu kot skupni dobrini, kar je povečalo ozaveščenost o evropski zgodovini in skupnih evropskih vrednotah ter okrepilo evropsko identiteto in občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru s promocijo vključevanja;

9.

meni, da bi lahko v skladu z Evropsko konvencijo o krajini in novo evropsko agendo za kulturo okrepili splošne cilje za evropsko leto kulturne dediščine 2018 z vključitvijo močne komponente teritorialnega razvoja v obliki lokalnih in regionalnih strategij za kulturo ob spodbujanju trajnostnega kulturnega turizma;

10.

pozdravlja evropski okvir za ukrepanje v zvezi s kulturnimi dobrinami, ki je bil predstavljen decembra 2018 in vključuje pet stebrov, na podlagi katerih naj bi resnično spremenili način, kako cenimo, ohranjamo in promoviramo evropsko kulturno dediščino;

11.

navaja, da Komisija že ves čas podpira kulturni sektor, ne samo z nekdanjima programoma Kultura in MEDIA, temveč tudi s sredstvi kohezijske politike, programom COSME in programom Obzorje 2020, in da so dodatni podporni instrumenti vključeni v program Erasmus+, Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj;

12.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo načelo vključevanja naložb v kulturo v različne politike Unije uporabljalo tudi pri načrtovanju evropskih skladov in da kultura ne bo obravnavana zgolj kot sektorska politika, temveč ji bo priznana vloga v vseh razsežnostih kohezije (ekonomske, socialne in teritorialne). Zato poudarja pomen krepitve sinergij med kulturno in drugimi politikami, kot so regionalna politika ter politike na področju turizma, izobraževanja, mladih ter raziskav in razvoja;

13.

poziva Komisijo ter države članice in njihove organe upravljanja, naj pri novem načrtovanju evropskih skladov za območja, ki zaostajajo v razvoju, povečajo naložbe v kulturo, vključno s podporo ukrepom, s katerimi bi obsežno dediščino „vrnili državljanom“ v okviru nepridobitnih javno-zasebnih partnerstev, in s krepitvijo osnovnih kulturnih proizvodov (zlasti javnih knjižnic);

14.

meni, da je treba povečati naložbe na kulturnem področju, kakor je že predvideno za programa Ustvarjalna Evropa in Erasmus+. Ustrezno bi bilo treba poudariti osrednjo vlogo regij in mest v procesih integracije ter podpreti javno-zasebna nepridobitna partnerstva, tudi za spodbuditev dobrih praks upravljanja;

15.

ugotavlja, da so pogajanja o kohezijski politiki po letu 2020 jasno in nedvoumno izhodišče za oblikovanje koristne strategije za doseganje ambicioznih ciljev s podvojitvijo glavnih evropskih programov, ki neposredno vplivajo na kulturne politike, kot sta Ustvarjalna Evropa in Erasmus;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti

16.

poudarja, da ima vsaka država članica EU na svojem ozemlju območja, ki so edinstvena z vidika kulture ali narave in ki jih je Unesco priznal kot svetovno dediščino, in da je v vseh 27 državah članicah EU skupaj kar 381 območij svetovne dediščine, od skupno 1 121 območij na svetovni ravni;

17.

poudarja, da se kulturna dediščina razprostira po ozemljih držav članic in je v številnih primerih težko dostopna, znatni problemi pa so tudi z njenim ohranjanjem in uporabo;

18.

poziva Komisijo ter države članice in njihove organe upravljanja, naj podprejo varstvo in fizično varovanje kulturne dediščine, zlasti da bi zagotovili dejansko ohranjanje obsežne dediščine, ki se nahaja na območjih v notranjosti ali na obrobju in je težko dostopna;

19.

poudarja pomen kulturnega turizma, s katerim se promovira sama vrednost kulture, hkrati pa širše prispeva k teritorialnemu razvoju. Zato opozarja, da je potreben celosten pristop h kulturnemu turizmu, tudi v okviru strategij pametne specializacije, da se racionalizira njegov vpliv na lokalna območja in zagotovi njegova trajnostnost. Pri tem opozarja na sistem kazalnikov Evropske komisije za evropski turizem (ETIS), ki lahko pomaga pri merjenju uspešnosti destinacij kulturnega turizma glede trajnostnosti, in poziva, naj se redno posodablja;

20.

pozdravlja vse večje zanimanje in zavzetost vseh evropskih lokalnih in regionalnih oblasti za spodbujanje skupnih vizij in ukrepov v državah članicah. Upa, da bodo tudi v drugih državah sprejete pobude, kakršna je Listina iz Agrigenta, ki so jo poleg več sto županov podpisali tudi predsedniki italijanskih dežel in ki jo podpirajo tudi posebej reprezentativna združenja;

21.

se zaveda, da je treba državljane bolj vključiti v procese kulturne rasti in jim zagotoviti instrumente za njihovo aktivno sodelovanje. Poleg tega se zaveda tudi prispevka kulture in kulturne raznolikosti k trajnostnemu razvoju, kar je priznano v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 (2), in se zavezuje, da si bo prizadeval za to, da bosta postali ključna dejavnika trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni;

Prednostni cilji lokalnih in regionalnih oblasti

22.

poziva evropske regije in mesta ter regionalne organizacije in mreže za kulturno dediščino, naj se zgledujejo po tem okviru pri pripravi obsežnih in učinkovitih ukrepov in strateških načrtov za promocijo in poudarjanje pomena kulturne dediščine;

23.

opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti tiste ravni upravljanja, ki lahko sprejemajo pobude za seznanjanje z evropsko kulturno dediščino, tako med šoloobveznimi kot odraslimi državljani, tudi osebami, ki se želijo naseliti v eni izmed držav članic;

24.

meni, da sta poznavanje in uživanje evropske kulturne dediščine kot celote različnih kulturnih, družbenih in ustvarjalnih izrazov, dediščine in zapuščine generacij pred nami ter tradicij in običajev evropskih narodov sredstvo za utrjevanje evropskega državljanstva, ki lahko spodbuja integracijo in vključevanje v družbo;

25.

meni, da je treba na evropski ravni okrepiti pobude za seznanjenost z evropsko kulturno dediščino in dostop do nje, saj je to bistvenega pomena za utrjevanje evropskega državljanstva in spodbujanje občutka pripadnosti državljanov Evropi;

26.

poudarja prispevek, ki ga lahko imajo mreže mest in partnerstva med mesti ter dejavnosti vzajemnega učenja pri spodbujanju tem v zvezi z državljanstvom in ozaveščanju o njih; to je lahko način za vključevanje in sodelovanje v državljanskem življenju, zlasti v primeru novih držav članic;

27.

poziva k povečanju naložb v kulturo ter načrte za uporabo kulturne dediščine, tudi opuščene ali zapuščene, s skupnim in trajnostnim upravljanjem v okviru nove agende za mesta 2030. Pri tem bi se oprli na inovativne pobude občin ter pobude sodelovanja, ki jih predlagajo teritorialni akterji;

28.

predlaga nadaljnjo krepitev sklicevanja na ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri promociji in poudarjanju pomena umetniškega in kulturnega življenja v njihovih skupnostih ter poziva k okrepitvi sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti v programu. V zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti pravo ravnovesje med dodeljevanjem sredstev za obsežne projekte ter ukrepi in dejavnostmi financiranja na lokalni in regionalni ravni, kar vključuje MSP;

29.

poziva Komisijo, naj državljanom olajša dostop do kulture in spominskih krajev in spodbudi k uživanju v kulturnih dobrinah, zlasti med mlajšimi generacijami, z razvojem celostnih politik za vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter s spodbujanjem sodelovanja lokalnih skupnosti v kulturnih pobudah;

30.

meni, da bi bilo treba podpreti kulturno in ustvarjalno industrijo, zlasti ukrepe, povezane s seznanjenostjo z dediščino in uživanjem v njej, ki bi lahko prinesli rezultate v smislu kakovosti, zaposlovanja, digitalnih inovacij in socialnega vključevanja, pa tudi tiste, ki se nanašajo na razvoj vizualne in uprizoritvene umetnosti na evropski ravni;

31.

se zaveda, kako pomembno je izkoristiti priložnosti, ki jih nudijo digitalne tehnologije za interaktivno promocijo kulture in privabljanje vseh družbenih skupin, zlasti mladih kot bodočih skrbnikov in promotorjev kulturne dediščine;

32.

poziva Komisijo, naj podpre razvoj kulturnih povezav med sredozemskimi državami, tudi z ukrepi kulturne diplomacije;

33.

opozarja na pomen čezmejnega in medregionalnega sodelovanja na kulturnem področju, saj kulturna dediščina presega meje (3), in poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri tem, tudi pri izvajanju kulturnega dela makroregionalnih strategij;

34.

poudarja, da je treba izboljšati izmenjavo podatkov in informacij med javnimi upravami v državah EU ter njihovo komunikacijo z državljani, da bi olajšali poznavanje evropske kulturne dediščine in uživanje v njej;

35.

poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za spodbujanje učinkovitega sodelovanja evropskih državljanov in njihovega uživanja v evropski kulturni dediščini, ki se razprostira po ozemlju držav članic, zlasti z omogočanjem polnega dostopa do informacij, kar je predpogoj za njihovo dejavno sodelovanje, in s podporo vzpostavitvi posebne informacijske platforme;

36.

poziva evropska mesta in regije, naj s svojimi upravnimi zmogljivostmi kot glavni akterji preučijo vzorce družbenih in gospodarskih inovacij, ki temeljijo na kulturi, in spodbujajo pobude, namenjene civilni družbi in združenjem, katerih cilj je vključevanje državljanov v razvoj kulture ter varstvo in promocijo snovne in nesnovne kulturne dediščine.

---

(1)  https://en.unesco.org/creativity/sites/creativity/files/artistic_freedom_pdf_web.pdf

(2)  https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld

(3)  Dva primera: kulturne poti Sveta Evrope (https://www.coe.int/en/web/cultural-routes/about) in potovanja po svetovni dediščini Unesco (Evropa) (https://visitworldheritage.com/en/eu).