Mnenje Evropskega odbora regij – Trajnostna Evropa do leta 2030: nadaljnji ukrepi za uresničevanje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, ekološkega prehoda in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

(2020/C 39/06)

Poročevalka	:	Sirpa Hertell (FI/EPP), članica mestnega sveta Espoo
Referenčni dokument	:	Dokument za razpravo Za trajnostno Evropo do leta 2030 (COM(2019) 22 final)

POLITIČNA PRIPOROČILA

Za trajnostno Evropo do leta 2030 – planet B ne obstaja

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

poudarja sklepe Sveta (1) o pomenu trajnostnega razvoja in svoj velik interes za ohranitev vodilne vloge pri izvajanju Agende 2030, ki je krovna prednostna naloga, v dobro državljanov EU in njihove blaginje, in bistveno prispeva k obnovi in krepitvi verodostojnosti EU v Evropi in po svetu;

2.

pozdravlja nov zagon razprave o ambiciozni podnebni politiki EU in predlog za evropski zeleni dogovor z višjimi cilji EU za leto 2030, ki ga je napovedala novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, in poziva novo Evropsko komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti upošteva kot dejanske partnerje pri ukrepanju na področju trajnosti in podnebja, ko bo pripravljala zeleni dogovor s cilji podnebne nevtralnosti do leta 2050;

3.

poudarja pomen priprave nove evropske strategije Za trajnostno Evropo do leta 2030, ki bi bila podlaga za dolgoročno evropsko prihodnost. Evropa je že vodilna na področju trajnostnega razvoja, vendar se sooča z zapletenimi svetovnimi izzivi, ki jih Evropska unija mora obravnavati. OR je prepričan, da so za dosego trajnostne Evropske unije in tudi za uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 potrebne globoke spremembe, ki morajo temeljiti na skupnih prizadevanjih vseh ravni upravljanja in vseh delov družbe;

4.

poudarja, da glavni politični temelji trajnostne in trdne prihodnosti vključujejo odločen prehod na krožno gospodarstvo, vključno s cikli nestrupenih surovin, odločno zavezanost podnebni nevtralnosti in obravnavanju podnebnih sprememb, zaščito naše naravne dediščine ter biotske raznovrstnosti in ekosistemov, trajnost kmetijstva in prehranskih sistemov, skladnost in doslednost politik na področju kmetijstva, okolja in podnebja ter varne in trajnostne nizkoogljične sektorje energije, nepremičnin in mobilnosti; ta prehod naj bi do leta 2030 po svetu ustvaril več kot 200 milijonov novih delovnih mest v vrednosti več kot 4 bilijone EUR;

5.

poudarja pomen ljudi ter novih tehnologij, proizvodov, storitev, poslovnih modelov in podpore za podjetja ter javnega in zasebnega financiranja – in vseh horizontalnih omogočitvenih dejavnikov, ki jih je opredelila Komisija za uresničitev trajnostne in odporne Evrope do leta 2030;

6.

opozarja na pomen priporočil OR glede dolgoročne strategije EU za trajnostno Evropo do leta 2030 (2) in predlogov Komisije o krepitvi pravne države, izboljšanju upravljanja EU, zagotavljanju večje skladnosti politik za trajnostni razvoj in povezovanju pristopa za boljšo pravno ureditev s trajnostjo;

7.

pojasnjuje, da Agendo 2030 sicer sestavlja pet stebrov: mir, planet, ljudje, blaginja in partnerstvo, v tem mnenju pa se bo osredotočil na steber „planet“ in predstavil strateško vizijo, da bi evropska mesta in regije do leta 2030 postali trajnostni;

Za trajnostno Evropo do leta 2030 – pot za mesta in regije

8.

pozdravlja prehod na z viri gospodarno, nizkoogljično, podnebno nevtralno in biotsko raznovrstno gospodarstvo in poudarja, da je nujno ukrepati in mobilizirati oblasti na vseh ravneh, gospodarske akterje, univerze, raziskovalne centre, civilno družbo in državljane;

9.

poziva vse nosilce odločanja na vseh ravneh upravljanja, naj priznajo dejavno in v številnih primerih inovativno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri doseganju ciljev v skladu z njihovimi različnimi pristojnostmi, saj so te na čelu tovrstnih prizadevanj, hkrati pa so pristojne za 65 % uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja v Evropi;

10.

podpira obstoječe dokaze, da ciljev trajnostnega razvoja ni mogoče uresničevati in doseči le s pristopom od zgoraj navzdol, temveč so za to ključne dejavnosti od spodaj navzgor – med dejavne nosilce sprememb je treba vključiti vse regije, mesta in državljane;

11.

želi spomniti, da je za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja po vsej Evropi potreben celovit in sistemski pristop za zagotovitev skladnosti politik glede različnih razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da so vsi cilji trajnostnega razvoja med seboj povezani in horizontalni, prav tako pa so med seboj tesno povezane vse štiri razsežnosti trajnostnega razvoja, tj. gospodarska, ekološka, socialna in kulturna razsežnost, ki jih je treba skrbno uravnovesiti;

12.

poudarja, da je sedem od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja (3) mogoče povezati z ekološkim in podnebnim prehodom; v zvezi s tem ugotavlja, da se cilj trajnostnega razvoja št. 11 o trajnostnih mestih in skupnostih neposredno nanaša na lokalne in regionalne oblasti ter zajema vrsto pomembnih posamičnih ciljev, za katere so potrebni politični ukrepi in upravljanje na več ravneh;

13.

opozarja, da mesta ustvarijo 70 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, lokalne oblasti pa so pristojne za izvajanje več kot 70 % ukrepov za omilitev podnebnih sprememb in do 90 % ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam;

14.

opozarja, da so regije in mesta vodilni na področju podnebja; poudarja potrebo po sodelovanju na več ravneh in večji decentralizaciji; poziva EU, naj uradno prizna dejavno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri pripravi politik in predpisov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; zato ponavlja svoj poziv državam članicam, naj lokalne in regionalne oblasti v polni meri vključijo v pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov;

15.

poudarja, da sta za uresničitev ciljev Agende 2030 nujna lokaliziranje in „teritorializacija“ ukrepov za trajnostni razvoj na področju podnebne, energetske in okoljske politike; zato poziva k nadaljnji krepitvi evropskih partnerstev (4), mrež mest in regij (5), kot je Under2Coalition, ter čezmejnega sodelovanja (6) in platform, da bi razvili skupne strategije, uskladili ukrepe, izvajali učinkovitejše strategije in združevali sredstva, zlasti na področju prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve, okoljskih ukrepov in ohranjanja biotske raznovrstnosti;

Trajnostna Evropa 2030: krožno, nizkoogljično, podnebno nevtralno in biotsko raznoliko gospodarstvo

16.

se zavzema za to, da bi bila politika EU na področju podnebnih sprememb celovita in bi temeljila na sistemskem pristopu; ugotavlja, da so sedanje politike EU pogosto razdrobljene in razdeljene glede na različne sektorje ter mestna in podeželska območja in različne kategorije, kot so sektor trgovanja z emisijami, sektor, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami, ter sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva; regije in mesta spodbuja, naj postanejo še pred letom 2030 gonilna sila za postopen prehod na nov sistemski model ter naj preskušajo nove in celovitejše rešitve;

17.

podpira poziv Evropskega parlamenta državam članicam, naj uvedejo ustrezne politike in financiranje za učinkovito zmanjšanje emisij; poudarja, da bi lahko EU po potrebi zagotovila dodatno podporo s sredstvi iz ustreznih skladov (7);

18.

poziva h kombinaciji ustreznih tržnih mehanizmov, spremembam obdavčevanja, ukrepom glede financiranja, zakonodajnim zahtevam in prostovoljnim zavezam javnega sektorja na ravni držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, da bi pritegnili naložbe na področju podnebnih sprememb v sektorju, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami, da bi dosegli zmanjšanje emisij na stroškovno učinkovit način; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje predloge o evropskem zelenem dogovoru in Evropski podnebni banki, ki jih je napovedala novoizvoljena predsednica Komisije Ursula von der Leyen;

19.

hkrati izraža prepričanje, da so za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za energijo iz obnovljivih virov, spodbuditev sprememb vedenja in mobilizacijo potrebnih virov za podporo pravičnega prehoda – poleg sistema trgovanja z emisijami – potrebni tudi učinkoviti ukrepi za postopno ukinitev neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva (kot so na primer sedanje davčne oprostitve za gorivo za letala); v zvezi s tem pozdravlja razpravo, ki jo je začela novoizvoljena predsednica Komisije Ursula von der Leyen o oblikovanju cen ogljika in tarifah na meji glede na ogljik;

20.

predlaga odločne tržne spodbude, da bi pospešili razvoj novih ponorov ogljika in trajnostno nadomeščanje materialov z velikim ogljičnim odtisom z materiali z majhnim ogljičnim odtisom, pa tudi dodatna prizadevanja za podporo raziskav in razvoja, da bi nadalje razvijali nove tehnologije za zmanjšanje CO2 in izpopolnili merilne metode;

21.

poziva, naj se v skladu s ciljem Medvladnega panela za podnebne spremembe glede segrevanja za 1,5 °C določijo strožji podnebni cilji EU do izvedljive stopnje, in predlaga, da se vzpostavi ogljični proračun in uvedejo drugi mehanizmi za zmanjšanje preostalih emisij toplogrednih plinov ter da se cilji za leti 2030 in 2040 revidirajo in uskladijo s ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050; poudarja, da je nujno zagotoviti socialno pravičnost in konkurenčnost držav članic ter mednarodno sodelovanje;

22.

poziva Evropsko komisijo, naj med finskim predsedovanjem EU v sodelovanju z OR začne pripravljati študijo o tem, kako bi bilo mogoče oblikovati in izvajati bolj sistemsko rešitev za obdobje po letu 2030;

23.

spodbuja regije in mesta, naj podprejo postopen prehod na novi sistemski model in preizkusijo nove rešitve pred letom 2030;

24.

ugotavlja, da morata biti uspešnost in stroškovna učinkovitost podnebnih ukrepov ključni vodilni načeli pri razvoju bolj sistemske rešitve za EU, vključno z ukrepi, kot so razširitev in okrepitev sistema za trgovanje z emisijami ob hkratnem izboljšanju njegove življenjske dobe in predvidljivosti;

25.

opozarja, da bo za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev potrebno občutno povečanje naložb v čiste rešitve. Če naj do leta 2050 dosežemo potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za več kot 90 %, bo treba na primer več kot potrojiti sedanje letne naložbe v čisto energijo;

26.

predlaga razširitev in okrepitev sistema trgovanja z emisijami pri blaženju posledic podnebnih sprememb; vendar ugotavlja, da bi moralo biti pri tem vodilno načelo ravnovesje med stroški in koristmi;

27.

poudarja pomen in vpliv evropskih lokalnih in regionalnih oblasti ter močne vloge državljanov na globalni ravni v okviru pobud, kot sta globalna Konvencija županov za podnebje in energijo ter platforma za doseganje ciljev OZN za trajnostni razvoj, ki združuje voditelje 25 + 5 mest (SDG Cities Leadership Platform), za spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja na lokalni ravni;

28.

poudarja, da so lokalni akterji in državljani najbolj primerni za ozaveščanje in boj proti podnebnim spremembam; poudarja tudi, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za izvajanje ukrepov, s katerimi vsem državljanom zagotavljajo, da lahko živijo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ter jih podprejo v prizadevanjih za uresničevanje ciljev;

29.

se zavezuje, da bo glasno izražal mnenje lokalnih in regionalnih oblasti na prihodnjih mednarodnih forumih, kot sta 25. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (COP25) in 15. konferenca pogodbenic Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, in se zavzemal za ambiciozen globalni okvir za biotsko raznovrstnost za obdobje po letu 2020, ki bi imel določene časovne roke in znanstveno podporo ter bi bil povezan s cilji trajnostnega razvoja; poziva pogodbenice, naj uporabijo načelo upravljanja na več ravneh ter lokalne in regionalne oblasti tako uradno vključijo v načrtovanje in izvajanje ter meritve, poročanje in preverjanje; ponavlja poziv k obsežnim strategijam za usklajeno ozaveščanje in prizadevanja na vseh ravneh;

Podrobno: krožno, nizkoogljično, podnebno nevtralno, biotsko raznovrstno gospodarstvo in socialno pravičen prehod

30.

se zavzema za mednarodni razvoj ambicioznega globalnega okvira za krožno gospodarstvo in biotsko raznovrstnost za obdobje po letu 2020, ki bi imel določene roke in znanstveno podporo, hkrati pa bi bil usklajen s cilji trajnostnega razvoja in jih vključeval;

31.

pozdravlja nedavni napredek v EU glede prehoda na krožno gospodarstvo, vključno z boljšim ravnanjem z odpadki, vendar ugotavlja, da morata finančni in zakonodajni okvir na evropski ravni postati še učinkovitejša, če naj bi uresničili strategijo za krožno gospodarstvo; zato poziva Evropsko komisijo, naj v okviru novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki ga je napovedala, pripravi konkretne predloge glede manjkajočih elementov takšnega skladnega okvira, pri čemer naj ustrezno upošteva osrednjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti in zlasti obravnava sektorje, ki zahtevajo veliko virov, kot je gradbeništvo, ter spremembe zasnove izdelkov; meni, da bi bilo treba jasneje poudariti socialne koristi prehoda na krožno gospodarstvo;

32.

pozdravlja novo strateško agendo EU za obdobje 2019–2024 (8), ki vključuje trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje, boj proti podnebnim spremembam in zaustavitev propadanja okolja, prehod na krožno gospodarstvo, ki je bolj gospodarno z viri, in sicer s spodbujanjem zelene rasti, biogospodarstva in trajnostnih inovacij, ter reševanje izzivov energetske varnosti in stroškov energije za gospodinjstva in podjetja;

33.

se zavzema za celosten lokaliziran pristop v okoljski politiki prek upravljanja na več ravneh, povečevanja vloge mest in regij, ocen učinka in strateških okoljskih presoj, okoljskih poročil, dostopa do okoljskih informacij in izvrševanja okoljske zakonodaje;

34.

poudarja temeljno vlogo regij in mest v prehodu na krožno gospodarstvo. Za „krožne regije“ je potreben integriran in celosten pristop, kot je razvidno iz mnenja OR o direktivi o plastiki za enkratno uporabo (9);

35.

poudarja, da je nacionalno mešanico energetskih virov v različnih državah članicah nujno prilagoditi zahtevam dolgoročne strategije za razogljičenje; to bo pomenilo tudi, da bo treba povečati trenutno dogovorjeni cilj, ki je 32-odstotni delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030, zlasti pri osnovni obremenitvi, da bi bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov;

36.

poziva javni sektor in nosilce odločanja v industriji, naj pospešijo uporabo novih strateških energetskih tehnologij (Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo), da bi se proti podnebnim spremembam borili s povečanjem vloge potrošnikov prek večje ozaveščenosti in uporabe pametnih energetskih omrežij;

37.

poudarja, da so za prehod, povezan s podnebjem, potrebne velike zelene in modre naložbe ter inovacije; zavzema se za več sinergij med viri financiranja in močnejše povezave med javnim in zasebnim financiranjem za okolje; glede tega pozdravlja tudi mnenje OR o posebnih vprašanjih regij, ki so močno odvisne od fosilnih goriv (10);

38.

poziva, naj bo v vseh ocenah, presojah ali preverjanjih ustreznosti veljavne okoljske zakonodaje o vodi, tleh, hrupu in kakovosti zraka v ospredju tudi ključna potreba po izboljšanju politične skladnosti v smislu ciljev trajnostnega razvoja s spodbujanjem krožnega gospodarstva, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter obravnavanjem novih onesnaževal, kot so mikroplastika, farmacevtski izdelki in izdelki za osebno nego, pesticidi, stranski proizvodi dezinfekcije in industrijske kemikalije;

39.

izraža veliko zaskrbljenost zaradi izrednih ekoloških razmer, s katerimi se trenutno sooča svet, kot so opisane v nedavni globalni oceni glede biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev; poudarja, da izgubljanje biotske raznovrstnosti zmanjšuje možnosti mnogih držav za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zato mesta in regije poziva, naj takoj ukrepajo in biotsko raznovrstnost (11) vključijo v različne sektorske politike, vključno s kmetijstvom ter mestnim in regionalnim razvojem, in tako tudi na pravno zavezujoči ravni jasno izrazijo pomen ciljev glede varstva biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj podpre inovativne naravne rešitve in zeleno infrastrukturo, ki se bo razvijala in izvajala na poddržavni ravni za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti in boj proti podnebnim spremembam;

40.

ponavlja poziv k vzpostavitvi evropskega observatorija za podnebno nevtralnost (12) in poudarja dejavno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju centrov za spremljanje podnebnih sprememb;

41.

poziva k sprejetju prenovljene direktive o pitni vodi, da se vsem ljudem zagotovi dostop do vode, kar pomeni, da bo treba ohraniti dobro ekološko stanje vodnih virov, da se tveganje za zdravje zmanjša na manj kot 1 %, zmanjša potrošnja ustekleničene vode, prihrani denar in hkrati zmanjša količina plastičnih odpadkov in emisij CO2;

42.

poziva, da se pri prenovitvi okvirne direktive o vodah ohrani ali celo poveča raven ambicioznosti, da se zagotovi ohranjanje in ponovna uporaba vodnih virov ter ustrezno stanje vodnih ekosistemov v EU;

43.

ponavlja poziv k učinkovitejšemu gospodarjenju z vodo v EU, in sicer z razširitvijo obsega uporabe uredbe EU o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, da bo poleg namakanja v kmetijstvu zajemala tudi namakanje zelenih površin na mestnih območjih, kot so parki in površine za javno uporabo (13);

44.

poudarja, da so ocene teritorialnega učinka, ki jih podpira OR, lahko koristno orodje za oceno možnega in verjetno zelo različnega učinka zakonodaje na podnebni, energetski in ekološki prehod v različnih regijah v EU. OR bi lahko okrepil sodelovanje s Skupnim raziskovalnim središčem pri uporabi orodij za oceno učinka, da bi še razširil svoje delovanje na tem področju;

45.

meni, da je načelo pravičnega prehoda, v katerem nihče ni zapostavljen, eno od vodilnih načel podnebnega in ekološkega prehoda s socialnega, teritorialnega in političnega vidika. Pri oblikovanju politik in programov na področju energije mora boj proti energijski revščini veljati za eno od prednostnih nalog, pri čemer je treba določiti posebne cilje za njeno zmanjšanje do leta 2030 in popolno odpravo do leta 2050 (14);

46.

poudarja, da je pri tem ključna zavezanost mladih. V pripravo in izvajanje politik na področju podnebja in ciljev trajnostnega razvoja bi morali vključiti regionalne in lokalne mladinske svete in gibanja;

47.

poudarja, da ekološki prehod ustvarja kakovostna podjetja in delovna mesta v krožnem gospodarstvu ter na področjih čiste energije, hrane in kmetijstva; poziva EU, naj poveča skladnost podnebnih ciljev prek kohezijske politike, Evropskega socialnega sklada (ESS+) in InvestEU, hkrati pa zagotovi, da bo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja prilagojeno lokalni in regionalni razsežnosti;

Cilji, kazalniki in podatki

48.

ponavlja, kako bistveni so – v okviru splošne strategije EU za trajnostni razvoj ter strategij držav članic za izvajanje Agende 2030 – skupaj določeni otipljivi mejniki, kazalniki ter merjenje podatkov o podnebnih spremembah in ciljih trajnostnega razvoja občin, mest in regij v realnem času, da bi dosegli cilje glede gospodarske, ekološke, socialne in kulturne trajnosti;

49.

poudarja, da potrebujemo niz glavnih kazalnikov na lokalni in regionalni ravni za Agendo 2030 ter trdne podatke o podnebju na poddržavni ravni in da je treba podnebne ukrepe lokalnih skupnosti preučiti z novo tehnologijo, kot je umetna inteligenca; glede tega ponovno poudarja, da je treba čim bolj izkoristiti podatkovno zbirko Konvencije županov ter priložnost, da se z opredelitvijo lokalno določenih prispevkov ustvari povezava med lokalnimi in regionalnimi podatki ter nacionalno določenimi prispevki;

50.

opozarja na prejšnje izkušnje mest in regij pri razvoju posebnih kazalnikov za okolje, kakovost življenja in dobro počutje državljanov; pomembno je, da so prilagojeni lokalnim potrebam;

51.

poudarja, da mora EU ustrezno opredeliti, spodbujati in financirati prenos in soustvarjanje znanja, dejavnosti medsebojnega sodelovanja, tesnega upravnega sodelovanja in mentorstva;

Prihodnji ukrepi

52.

se zavezuje, da bo prenovil lastne procese in postopke za boljšo podporo lokalnim in regionalnim oblastem pri lokalizaciji in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v okviru strategije trajnostnega razvoja za celotno EU. Na ta način se bo odzval na zahteve državljanov po obsežnejšem ukrepanju in konkretnih rezultatih v boju proti podnebnim spremembam;

53.

poziva k večji uporabi javno-zasebnih partnerstev, zelenih javnih naročil in izvajanja pilotnih projektov, povezanih z ekološkim prehodom in bojem proti podnebnim spremembam;

54.

z zaskrbljenostjo gleda na prostotrgovinske sporazume EU z drugimi državami in zahteva, da se v teh pogodbah spoštujejo cilji trajnostnega razvoja, Pariški sporazum in okoljski standardi EU;

55.

poudarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti s svojo kupno močjo pri izbiri blaga ter ponudnikov storitev in dela pomembno prispevajo k trajnostni potrošnji in trajnostni proizvodnji, gospodarstvu, ki bolj učinkovito izkorišča vire, in s tem k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja;

56.

se strinja s ciljem Agende 2030, da se okoljsko vzdržni pogoji in postopki dosežejo z okrepitvijo naravnih virov in zaščito najbolj občutljivih ekosistemov; pri tem opozarja na pomen poddržavnih in lokalnih ukrepov glede okolja in podnebnih sprememb v skladu s skladnostjo politik za trajnostni razvoj; poudarja decentralizirano sodelovanje, partnerstva več deležnikov, učenje in izmenjavo izkušenj pri zmanjševanju in izboljševanju odtisa območij z vidika porabe virov in emisij CO2;

57.

pozdravlja zavezo Evropskega parlamenta glede ciljev trajnostnega razvoja, zlasti manifest njegove medskupine za podnebne spremembe, trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost, ter poziva k plodnemu sodelovanju s pristojnimi odbori in medskupino v mandatnem obdobju 2019–2024;

58.

poziva k vključitvi teh priporočil v prihodnje delo institucij EU v novem mandatu, v sodelovanju z OR.

---

(1)  Sklepi Sveta za splošne zadeve, „Za vse bolj trajnostno Evropo do leta 2030“, ki jih je Svet sprejel 9. aprila 2019.

(2)  COR-2019-00239. Cilji trajnostnega razvoja: podlaga za dolgoročno strategijo EU za trajnostno Evropo do leta 2030, ECON-VI/044. Poročevalec: Arnoldas Abramavičius (LT/EPP) (UL C 404, 29.11.2019, str. 16).

(3)  Do leta 2030 zagotovitev dostopa do varnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse; varen, cenovno sprejemljiv, dostopen in trajnosten promet; bistveno zmanjšanje števila smrtnih žrtev, ki so posledica tveganja naravnih nesreč ter onesnaženosti zraka in vode; ter horizontalni posamični cilji v zvezi z izboljšanjem vključevanja državljanov v postopke odločanja, razvojem strategij celostnega načrtovanja mest in podeželja ter socialnega vključevanja, varstvom kulturne dediščine in zmanjšanjem okoljskega vpliva mest na prebivalca.

(4)  Na primer EIT SZI „Climate“, evropska partnerstva za inovacije, energetska platforma, partnerstva v okviru agende EU za mesta in Konvencija županov za podnebje in energijo.

(5)  Na primer ERRIN, Eurocities, zavezništvo Climate Alliance in Konvencija županov.

(6)  Kot so čezmejni centri za spremljanje podnebnih sprememb v Alpah in Pirenejih ter zlasti evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS).

(7)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom (2019/2582(RSP)) (še ni objavljena v Uradnem listu).

(8)  COM(2019) 218 final – Evropa maja 2019: priprave na enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo v vse bolj negotovem svetu.

(9)  COR-2018-03652 (UL C 461, 21.12.2018, str. 210).

(10)  COR-2019-00617. Mnenje Inovativen in trajnosten energetski prehod na regionalni in lokalni ravni za izvajanje Pariškega sporazuma, ENVE-VI/040. Poročevalec: Witold Stępień (PL/EPP) (glej stran … tega Uradnega lista).

(11)  Program OZN za okolje – Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), globalna ocena glede biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev (Global Assessment on Biodiversity and Ecosystem Services).

(12)  Kot je OR zapisal v mnenju COR-2018-05736, Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, ENVE-VI/037. Poročevalec: Michele Emiliano (IT/PES) (UL C 404, 29.11.2019, str. 58).

(13)  COR-2019-03645. Mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode, ENVE-VI/034. Poročevalec: Oldřich Vlasák (CZ/ECR) (UL C 86, 7.3.2019, str. 353).

(14)  Kot je OR zapisal v mnenju COR-2018-05877, Upravljanje na več ravneh in medsektorsko sodelovanje za boj proti energijski revščini, ENVE-VI/038. Poročevalka: Kata Tüttő (HU/PES) (UL C 404, 29.11.2019, str. 53).