EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 2.4.2019
COM(2019) 164 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o dejavnostih mreže EURES v obdobju januar 2016–junij 2018
Predloženo na podlagi člena 33 Uredbe (EU) 2016/589
Kazalo
Povzetek
1.Uvod
1.1.Kaj je EURES?
1.1.1.Storitve EURES za iskalce zaposlitve in delodajalce
1.1.2.Dva stebra: portal EURES za zaposlitveno mobilnost in človeška mreža
1.1.3.Organizacija mreže EURES
1.2.Uredba iz leta 2016
1.2.1.Zakaj reforma Uredbe?
1.2.2.Glavni elementi in časovnica reforme
2.Glavne dejavnosti mreže EURES: januar 2016–junij 2018
2.1.Dejavnosti v državah članicah mreže EURES
2.1.1.Splošne podporne storitve za delavce in delodajalce
2.1.2.Posebne podporne storitve
2.1.3.Viri in upravljanje
2.2.Horizontalne podporne dejavnosti Evropskega urada za usklajevanje (EUU)
2.2.1.Podpora usklajevanju in upravljanju
2.2.2.Upravljanje in razvoj portala EURES in povezanih storitev informacijske tehnologije
2.2.3.Usposabljanje in poklicni razvoj
2.2.4.Služba za pomoč
2.2.5.Mreženje, izmenjava najboljših praks in vzajemno učenje
2.2.6.Dejavnosti obveščanja in komuniciranja
2.2.7.Analiza geografske in poklicne mobilnosti
2.2.8.Oblikovanje ustrezne strukture za sodelovanje ter uravnoteženje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih v Uniji na področju vajeništev in pripravništev
2.2.9.Finančni viri
3.Izvajanje Uredbe v državah članicah
3.1.Sestava mreže in organizacijske zadeve
3.1.1.Zahteve Uredbe
3.1.2.Izvajanje
3.1.3.Izzivi
3.2.Upravljanje in vzajemno delovanje z organizacijami zunaj mreže EURES
3.2.1.Zahteve Uredbe
3.2.2.Izvajanje
3.2.3.Izzivi
3.3.Širitev mreže
3.3.1.Zahteve Uredbe
3.3.2.Izvajanje
3.3.3.Izzivi
3.4.Izmenjave prostih delovnih mest in življenjepisov
3.4.1.Zahteve Uredbe
3.4.2.Izvajanje
3.4.3.Izzivi
3.5.Podporne storitve
3.5.1.Zahteve Uredbe
3.5.2.Izvajanje
3.5.3.Izzivi
3.6.Izmenjava informacij, priprava programov in merjenje uspešnosti
3.6.1.Zahteve Uredbe
3.6.2.Izvajanje
3.6.3.Izzivi
4.Izvajanje Uredbe s strani Evropske komisije
4.1.1.Zahteve Uredbe
4.1.2.Izvajanje
4.1.3.Izzivi
5.Sklepne ugotovitve in priporočila
5.1.Sklepne ugotovitve
5.2.Priporočila za države članice za naslednje poročevalsko obdobje
5.3.Ukrepi, ki jih mora sprejeti Evropska komisija
Priloga – Zadevni diagrami
|
Povzetek To poročilo o dejavnostih vsebuje pregled dejavnosti, ki jih je mreža EURES izvajala med januarjem 2016 in junijem 2018, ter opis trenutnega stanja uporabe uredbe o EURES ((EU) 2016/589) do julija 2018, kot določa člen 33 te uredbe. Mrežo EURES sestavljajo posredniki zaposlitev in druge partnerske organizacije v državah članicah EU in EGP ter Švici, katerih cilj je okrepiti njihovo mobilnost znotraj trga dela in doseči integriran evropski trg dela. Glavni značilnosti mreže EURES sta dve. Tisoči iskalcev zaposlitve in delodajalcev po Evropi so prek mreže EURES vsak dan deležni storitev posredovanja zaposlitev ter povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih. Usposobljeno osebje mreže EURES ponuja podporne storitve in usmeritve o pogojih dela v drugih evropskih državah, da bi tako iskalcem zaposlitve in delodajalcem olajšali odločitve. Dejavnosti mreže EURES, ki jih nadzorujejo nacionalni uradi za usklajevanje (v nadaljnjem besedilu: NUU), vključujejo ciljno usmerjene programe mobilnosti, njihov cilj pa je obravnavati posamezne presežke in pomanjkanja delovne sile. Mreža EURES pomaga tudi obmejnim delavcem in delodajalcem pod okriljem čezmejnih partnerstev in drugih dejavnosti v čezmejnih regijah. Na regulativni ravni je bilo izvajanje uredbe o EURES, ki je začela veljati leta 2016, na večini področij zaključeno. Imenovani so bili NUU, prav tako pa so bile imenovane javne službe za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: JSZ) kot članice nacionalnih mrež EURES, vzpostavljeni pa so bili tudi sistemi sprejema za nove člane in partnerje. Kar zadeva informacijsko tehnologijo, je uvedba pregledne izmenjave prostih delovnih mest in življenjepisov med nacionalnimi podatkovnimi zbirkami in mrežo EURES pomemben dosežek v smeri lažjega povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih na evropski ravni. Portal EURES, ki ga upravlja Evropski urad za usklajevanje (v nadaljnjem besedilu: EUU), dnevno razpolaga s 3 milijoni ponudb za delo in več kot 400 000 življenjepisi, pripravljenimi za povezovanje. Uvedba evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc in poklicev (ESCO) bo dodatno prispevala k boljšemu digitalnemu povezovanju ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter k ciljno usmerjenim posredovanjem zaposlitev prek meja. Hkrati je bilo upravljanje mreže okrepljeno z novimi orodji za spremljanje in učinkovitost. Glavni izziv mreže EURES še naprej ostaja dokončati izvajanje izmenjave življenjepisov in prostih delovnih mest z vsemi državami članicami. Sprejem novih članov in partnerjev, ki bo omogočil razširitev mreže EURES in vključitev zasebnih akterjev na področju zaposlovanja, se je začel šele ob koncu poročevalskega obdobja. Ustvarjanje sinergij z dopolnjujočimi se pobudami, kot sta Europass2 in enotni digitalni portal, ter racionalizacija sodelovanja sta prav tako pomembni področji za nadaljnji razvoj. Boljše združevanje programov mobilnosti EURES in čezmejnih partnerstev v okviru splošne strategije mreže, zlasti z bolj sistematično izmenjavo informacij med člani in partnerji mreže EURES, bo ustvarilo dodatne učinke mreže. Prihodnji razvoj mreže EURES je v delovanju EURES kot dinamične mreže z vse večjim številom akterjev, dejavnosti in storitev ter okrepljenim komuniciranjem, tudi v družbenih medijih. Prehod na nov sistem izmenjave podatkov o prostih delovnih mestih in življenjepisih že poteka v smeri razvoja v celovit sistem povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih in v orodje za posredovanje zaposlitev. Mreža EURES temelji na tesnem sodelovanju med JSZ ter drugimi člani in partnerji mreže EURES, ki se redno sestajajo, da bi na dogodkih vzajemnega učenja izmenjali najboljše prakse. Podpora, ki jo je EUU zagotovil z ugotavljanjem sinergij in prekrivanj dejavnosti mreže EURES z drugimi evropskimi pobudami, ter usmeritve in lajšanje mreženja, zlasti prek portala EURES, so ključni za nadaljnje združevanje mreže EURES. Srednjeročno bo za usklajevalne dejavnosti EURES odgovoren Evropski organ za delo (ELA), ki ga je Komisija predlagala marca 2018 in o katerem sta se februarja 2019 začasno dogovorila Evropski parlament in Svet. To bo uresničeno s formalnim prenosom Evropskega urada za usklajevanje mreže EURES (ECO) na Evropski organ za delo. EUU bo v okviru pristojnosti Evropskega organa za delo okrepil vlogo mreže EURES pri spodbujanju pogojev pravične mobilnosti. Koristila mu bosta obsežna operativna struktura, namenjena mobilnosti delovne sile EU in specializirano strokovno znanje na različnih področjih, kar lahko prispeva zamisli za nadaljnje izzive, ki se jim bo treba posvetiti, ali inovativna orodja in pristope k politikam. Po drugi strani pa bo EUU s svojim strokovnim znanjem, mrežo in orodji prispeval k delovanju Evropskega organa za delo. |
1.Uvod
1.1.Kaj je EURES?
EURES je mreža za sodelovanje med Evropsko komisijo ter člani in partnerji, kot so javne službe za zaposlovanje (JSZ), v vseh državah EU ter na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici (v nadaljnjem besedilu: države članice mreže EURES). Od svoje uvedbe leta 1994 je mreža EURES ljudem pomagala uživati koristi enega od ključnih načel Evropske unije: prostega gibanja delavcev. Mreža EURES zagotavlja edinstven nabor informacij in zaposlitvenih storitev iskalcem zaposlitve in delodajalcem, ki iščejo priložnosti za zaposlovanje ali želijo pritegniti iskalce zaposlitve iz vse Evrope 1 .
Leta 2016 je začela veljati nova uredba o EURES ((EU) 2016/589), ki si je za cilj zadala ustvariti večjo in močnejšo mrežo evropskih služb za zaposlovanje, javnih in zasebnih, da bi omogočila učinkovitejšo čezmejno izmenjavo informacij o trgu dela v podporo posredovanju zaposlitev po vsem območju EU/EGP 2 .
1.1.1.Storitve EURES za iskalce zaposlitve in delodajalce
|
·Pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitev in delodajalcem pri iskanju kandidatov po vsej Evropi; ·povezovanje prostih delovnih mest z življenjepisi na portalu EURES za zaposlitveno mobilnost; ·informacije, usmeritve in druge storitve podpore delovni mobilnosti za delavce in delodajalce; ·pomoč po začetku zaposlitve; ·dostop do informacij o življenjskih razmerah in delovnih pogojih, kot so obdavčitve, pokojnine, zdravstveno zavarovanje in socialna varnost v državah članicah mreže EURES; ·posebne podporne storitve za obmejne delavce in delodajalce v čezmejnih regijah; ·podpora posebnim skupinam v okviru ciljno usmerjenih programov mobilnosti, povezanih z mrežo EURES; ·spodbujanje priložnosti za mlade, med drugim prek Drop'pin@EURES; ·podpora dinamičnim zaposlitvenim dogodkom prek platforme European Online Job Days (EOJD). |
1.1.2.Dva stebra: portal EURES za zaposlitveno mobilnost in človeška mreža
Mreža EURES je bistven del podporne strukture trga dela, ki jo je EU razvila v preteklih desetletjih, da bi izboljšala svojo socialno in gospodarsko uspešnost. Mreža se osredotoča na zagotavljanje informacij in usmeritev za povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter posredovanje zaposlitev tistim, ki se zanimajo za delo v drugih državah članicah mreže EURES, in delodajalcem, ki se zanimajo za zaposlovanje uslužbencev iz drugih držav članic mreže EURES. Svoje storitve izvaja prek dveh glavnih dopolnjujočih se kanalov – prek portala EURES in mreže osebja EURES po vsej Evropi.
1.1.2.1. Portal EURES za zaposlitveno mobilnost
EURES se redno uvršča med pet najbolj obiskanih spletišč domene europa.eu. Samo v letu 2017 je spletišče mreže EURES zabeležilo 14 880 000 obiskov in 48 350 000 ogledov. Na dan je na portalu EURES za zaposlitveno mobilnost na voljo približno 3 milijone delovnih mest in skoraj 400 000 življenjepisov iskalcev zaposlitve 3 . Te številke so se v poročevalskem obdobju v vseh kategorijah stalno povečevale. Od junija 2017 do junija 2018 se je število registracij na portalu EURES povečalo za 30 % pri delodajalcih in 20 % pri iskalcih zaposlitve.
Portal EURES zagotavlja brezplačne samopostrežne storitve za iskalce zaposlitve in delodajalce, ki se registrirajo, da bi našli zaposlitev ali kandidata. Delodajalci in iskalci zaposlitve lahko ustvarijo račune, ki jim omogočajo uporabo funkcij iskanja in povezovanja na portalu, ustvarjanja in shranjevanja iskalnih profilov ter prejemanja opozoril po elektronski pošti.
1.1.2.2. Človeška mreža EURES
Mreža več kot 1 000 uslužbencev EURES 4 iz več kot 32 držav članic mreže zagotavlja prilagojeno karierno in zaposlitveno svetovanje, podporo iskanju zaposlitev in zaposlovanju ter informacije o ustreznih predpisih, kot so socialna varnost in davčne ureditve v drugih državah članicah mreže EURES, in drugo pomoč po začetku zaposlitve, kot so na primer jezikovni tečaji.
1.1.3.Organizacija mreže EURES
Vsaka država članica mreže EURES imenuje nacionalni urad za usklajevanje (NUU), ki je na splošno povezan bodisi z JSZ bodisi z ministrstvom za delo. Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL) gosti Evropski urad za usklajevanje (EUU), ki zagotavlja horizontalno podporo NUU. NUU in EUU skupaj tvorijo evropsko skupino za usklajevanje mreže EURES.
Člani in partnerji mreže EURES so organizacije, ki opravljajo operativne dejavnosti v okviru mreže EURES. V mreži EURES morajo člani izvajati vse naslednje naloge, partnerji pa vsaj eno od njih:
·prispevati k naboru prostih delovnih mest s posredovanjem podatkov portalu EURES in platformi IT;
·prispevati k naboru profilov iskalcev zaposlitve s posredovanjem podatkov portalu EURES in platformi IT;
·neposredno zagotavljati podporne storitve iskalcem zaposlitve in delodajalcem.
1.2.Uredba iz leta 2016
1.2.1.Zakaj reforma Uredbe?
Od prvotne odločbe Komisije o ustanovitvi mreže EURES 5 se je mreža stalno preoblikovala, da bi se prilagodila nenehno spreminjajočemu se trgu dela. Nova uredba o EURES (2016/589) določa temelje za krepitev mreže z izboljšanjem dostopnosti prostih delovnih mest, kar daje podlago za izmenjavo življenjepisov med člani in partnerskimi organizacijami ter portalom EURES, iskalcem zaposlitve in delodajalcem, ki iščejo čezmejne priložnosti, pa zagotavlja boljšo podporo.
Cilj nove uredbe je povečati preglednost z večjim številom delovnih mest, ki se oglašujejo na portalu EURES, izboljšati spletno povezovanje prostih delovnih mest in življenjepisov, zagotoviti minimalen dogovorjen paket storitev za iskalce zaposlitve in delodajalce ter razširiti obseg digitalnih storitev zaposlovanja na portalu EURES.
1.2.2.Glavni elementi in časovnica reforme
Nova uredba, ki je začela veljati 12. maja 2016, je podprta s šestimi izvedbenimi sklepi 6 , ki zagotavljajo enotno izvajanje v vseh državah članicah. Prva koraka izvedbe sta bila imenovanje NUU in JSZ kot članov mreže EURES ter ustanovitev evropske skupine za usklajevanje v letu 2016.
V Uredbi je 13. maj 2018 določen kot rok, v katerem države članice mreže EURES uvedejo enoten sistem izmenjave, da bi si lahko izmenjevale vse 7 ponudbe delovnih mest, vključno z vajeništvom in pripravništvom, ki jih na portalu EURES dajejo na voljo JSZ in druge organizacije članice mreže EURES, ter življenjepisov, če se iskalci zaposlitve strinjajo s prenosom svojih osebnih podatkov. Isti rok je veljal za vzpostavitev sistemov sprejema v državah članicah mreže EURES, ki je organizacijam, kot so zasebne službe za zaposlovanje ali organizacije tretjega sektorja, omogočil, da so se kot članice ali partnerice pridružile mreži EURES. Nazadnje se z Uredbo zahteva, da se v letih 2018 in 2020 pripravijo poročila o dejavnostih mreže, v letu 2021 pa predloži naknadna ocena.
2.Glavne dejavnosti mreže EURES: januar 2016–junij 2018
2.1.Dejavnosti v državah članicah mreže EURES
2.1.1.Splošne podporne storitve za delavce in delodajalce
2.1.1.1. Dejavnosti povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter posredovanja zaposlitev
Vse države članice mreže EURES zagotavljajo informacije in podporo v zvezi delovno mobilnostjo v Evropi za iskalce zaposlitve in delodajalce ter organizirajo zaposlitvene dogodke, z okrepljenim sodelovanjem med uradi mreže EURES.
Osebje mreže EURES ponuja iskalcem zaposlitve pomoč pri sestavljanju njihovih življenjepisov in prijav za delovna mesta ter pomaga delodajalcem pri oblikovanju zahtev za delovna mesta in objavi prostih delovnih mest. Za izvedbo te storitve so svetovalci mreže EURES v letu 2017 vzpostavili stik s 696 514 iskalci zaposlitve in 111 636 delodajalci 8 . Po informacijah, ki jih je posredovalo osebje mreže EURES, so njihove dejavnosti v letu 2016 ustvarile približno 30 000 posredovanj zaposlitev po celotni mreži EURES 9 . Zaradi določbe o zbiranju podatkov v uredbi o EURES (člen 32) bo v prihodnosti mogoče natančnejše poročanje.
Organizirajo se dogodki povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih za povezovanje delodajalcev in iskalcev zaposlitve ter lažje zaposlovanje prek meja. Osebje mreže EURES iz ciljnih držav je splošno pozvano, naj predstavi ponudbe delovnih mest in informacije o življenjskih razmerah in delovnih pogojih. Kot dodatna podporna storitev za delodajalce lahko osebje mreže EURES pregleduje življenjepise, da bi lahko vnaprej izbralo kandidate z ustreznim naborom spretnosti za razgovore, na primer na dogodkih za „dogovarjanje o zaposlitvah“.
Posebna oblika dogodkov povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih so Evropski dnevi zaposlovanja, ki združujejo delodajalce in iskalce zaposlitve iz več držav članic mreže EURES na spletu in kraju samem. Sedemnajst držav je sodelovalo na 24 dogodkih, organiziranih v letu 2017, ki se jih je udeležilo skoraj 21 500 iskalcev zaposlitve in več kot 1 100 podjetij, ki so ponudila več kot 10 000 delovnih mest. V prvi polovici leta 2018 se je zvrstilo šestnajst takih dogodkov.
Posebna pozornost se namenja povezovanju dejavnosti mreže EURES s potrebami trga dela, da bi se obravnavale prednostne potrebe sektorjev in potrebe po spretnostih. Ker jih vodijo razlogi odprave ovir za mobilnost v okviru združevanja trga dela EU/EGP, so nekateri zaposlitveni dogodki mreže EURES ciljno usmerjeni na potrebe in možnosti v posameznih sektorjih, zlasti kadar je v morebitni državi sprejemnici prepoznano pomanjkanje poklicev, v drugi pa presežek delavcev. Sektorja, v katerih največ držav opaža potrebe po povezovanju in posredovanjih zaposlitev, sta turizem in gostinstvo 10 , oba pa sta področji, kjer je še posebno pomembno znanje tujih jezikov. Drugi sektorji, na katerih se prek mreže EURES dosega veliko povezav, so promet, zdravstvo, gradbeništvo, inženirstvo ter IKT in sezonske zaposlitve v kmetijstvu.
2.1.1.2. Informacije in usmeritve
Ustrezne informacije o trgu dela so na voljo prek portala EURES, na katerem države članice te mreže redno posodabljajo splošne informacije o svojih trgih dela ter življenjskih razmerah in delovnih pogojih v 26 jezikih. Hkrati ima vsaj štirinajst držav tudi svoje lastno nacionalno spletišče mreže EURES, kjer lahko iskalci zaposlitve in delodajalci najdejo želene informacije o delovni mobilnosti, pri čemer so nekatere prevedene v več jezikov.
Primeri informativnih in usmerjevalnih dejavnosti za iskalce zaposlitve in delodajalce, ki jih zagotavlja mreža EURES, so informativni pregledi in digitalne rešitve na nacionalnih spletiščih mreže EURES o delu, zdravstvu, upravnih ali davčnih ureditvah v ciljni državi. NUU organizirajo tudi delavnice, na katerih se na primer iskalci zaposlitve učijo, kako predstaviti svoj življenjepis delodajalcem v določenih državah. Podobno se podpora, ki jo svetovalci mreže EURES zagotavljajo delodajalcem, običajno nanaša na pripravo opisov prostih delovnih mest, da bi tako pritegnili delavce z ustreznimi spretnostmi iz tujine.
2.1.2.Posebne podporne storitve
2.1.2.1. Podporne storitve v čezmejnih regijah
Na podlagi nove uredbe o EURES člani in partnerji te mreže, ki sklepajo čezmejna partnerstva ali druge strukture sodelovanja in storitev (vključno z organizacijami zunaj mreže EURES), zagotavljajo informacije ter storitve posredovanja zaposlitev in zaposlovanja, ki so prilagojene posebnim zahtevam in okoliščinam obmejnih delavcev in delodajalcev v čezmejnih regijah 11 .
Taka čezmejna partnerstva lahko zaprosijo za finančno podporo v letnih razpisih v okviru programa Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije (v nadaljnjem besedilu: program EaSI) 12 . Podpora programa EaSI je na voljo tudi za vzpostavitev novih čezmejnih partnerstev ali za izvedbo inovativnih novih ukrepov. V letu 2016 je 12 čezmejnih partnerstev prejelo podporo v obliki nepovratnih sredstev programa EaSI iz prejšnjega leta. V letih 2017 in 2018 je devet čezmejnih partnerstev ponujalo podporne storitve in posredovanja zaposlitev v obmejnih regijah na podlagi nepovratnih sredstev programa EaSI, dodeljenih v prejšnjem letu.
Podporne storitve v čezmejnih regijah EURES zajemajo večjezične informacijske storitve in ponudbe delovnih mest. Te storitve se izvajajo prek fizičnih in vse bolj virtualnih rešitev enotne kontaktne točke. Zagotovljene informacije se nanašajo na zadeve, kot so koordinacija sistemov socialne varnosti, ureditve za dnevne migracije, priznavanje kompetenc in obdavčitve. Zaradi dejavnosti posredovanja zaposlitev in zaposlovanja je v letih 2016 in 2017 skoraj 4 400 iskalcev zaposlitve našlo čezmejno zaposlitev po individualnem stiku s storitvijo, povezano z mrežo EURES 13 .
2.1.2.2. Pomoč po začetku zaposlitve
Cilj pomoči po začetku zaposlitve je zagotoviti najboljšo možno vključitev mobilnih delavcev na njihova nova delovna mesta. Medtem ko se večina držav članic mreže EURES osredotoča na zagotavljanje informacij delavcem in delodajalcem pred podpisom pogodbe o zaposlitvi, številne med njimi tudi organizirajo dejavnosti po začetku zaposlitve. Italijanska mreža EURES na primer upravlja spremljevalno podatkovno zbirko, ki zagotavlja, da se pri posredovanjih zaposlitve v celoti spoštujejo veljavni delovni standardi. V letu 2016 je bilo obravnavanih skoraj 7 000 prošenj delavcev za oceno njihovih primerov 14 .
2.1.2.3. Podpora mladim – vajeništva in pripravništva
Različne dejavnosti in programi v okviru mreže EURES so posebej namenjene mladim. V sklepih Evropskega sveta iz junija 2012 15 so bile države članice in Komisija pozvane, naj nadalje razvijajo portal EURES ter proučijo možnosti njegove razširitve na vajeništva in pripravništva. V ta namen so vajeništva in pripravništva zdaj zajeta z uredbo o EURES, če je z uspešnimi kandidati sklenjeno delovno razmerje. Ponudbe takih vajeništev in pripravništev so že vključene v izmenjavo prostih delovnih mest na portalu EURES, pri čemer je bilo ob koncu poročevalskega obdobja na voljo 6 567 ponudb za vajeništvo in 1 859 ponudb za pripravništvo 16 .
Poleg tega lahko podjetja in organizacija neposredno prikažejo priložnosti za mlade, ki jih lahko ponudijo prek samopostrežne storitve pod oddelkom Drop’pin@EURES portala EURES. Trenutno je v ponudbi 2 092 priložnosti iz 501 podjetja na 32 področjih dejavnosti, od inženirstva do osebnih spretnosti in razvoja 17 . EUU trenutno še dodatno poenostavlja zbiranje in prikazovanje ponudb za vajeništvo in pripravništvo na svojem portalu. Z razvojem prilagojenih specifikacij bodo lahko deležniki lažje označevali svoje ponudbe in iskali ponudbe drugih. Ta nova značilnost naj bi bila uvedena v letu 2019.
2.1.2.4. Ciljno usmerjeni programi mobilnosti, povezani z mrežo EURES
Mreža EURES si prizadeva doseči določene skupine iskalcev zaposlitve in pomagati zapolniti prosta mesta v določenih sektorjih. V ta namen so lahko dejavnosti mreže EURES dopolnilne ali združene s ciljno usmerjenimi programi mobilnosti, ki jih EU financira v okviru svojega programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in ki preskušajo inovativne načine podpore čezmejni delovni mobilnosti ali obravnavajo potrebe določenih ciljnih skupin.
Tvoja prva zaposlitev EURES (Your first EURES Job, YfEJ) mladim do 35. leta ponuja podporo pri iskanju zaposlitve, pripravništva ali vajeništva po vsej Evropi, delodajalcem pa pri iskanju mladih z ustreznimi spretnostmi po vseh državah članicah mreže EURES. Med letom 2016 in sredino leta 2018 so štiri države (Francija, Nemčija, Italija in Švedska) vodile projekte Tvoja prva zaposlitev EURES. Poročila kažejo, prvič, da je oseba, ki najde zaposlitev, običajno stara od 23 do 26 let, ima zaključeno visokošolsko izobrazbo ali pa se še izobražuje in, drugič, da je bila več kot polovica (52 %) oseb, ki so našle zaposlitev, ob posredovanju take zaposlitve brezposelnih. Več kot 80 % tistih, ki so prek programa našli zaposlitev v drugi državi, je že delalo v svoji državi prebivališča, le 28 % pa jih je delalo v tujini. Med delodajalci so tako velika podjetja kot tudi MSP.
Najpomembnejše države odhoda v tem obdobju so bile Italija, Irska, Francija in Španija. Glavne države sprejemnice in sektorji za posredovanje zaposlitev so Nemčija na področju človeškega zdravja in socialnega dela, Združeno kraljestvo na področju izobraževanja ter Francija na področju informacijske in komunikacijske tehnologije 18 . Čeprav je bilo posredovanih več kot 3 000 delovnih mest, pa je bilo le 15–26 % prvotnih ciljev posredovanj zaposlitev za različne programe doseženih med letom 2016 in prvo polovico 2017 19 . Kljub temu je bilo samo v drugi polovici leta 2017 zagotovljenih skoraj 1 200 posredovanj zaposlitev, pripravništev in vajeništev 20 , kar kaže, da se udeležba v programu povečuje. Večina mladih, ki so sodelovali v programu, je bila zaposlenih po rednih delovnih pogodbah in le majhno število jih je sprejelo vajeništva ali pripravništva.
Reactivate je program mobilnosti znotraj EU za delavce, stare 35 let ali več, ki imajo težave pri iskanju priložnosti za zaposlitev ali pripravništvo v svoji državi prebivališča in se želijo preseliti v drugo državo. Kot pri programu Tvoja prva zaposlitev EURES se lahko iskalci zaposlitve prek zaposlitvene storitve Reactivate prijavijo za različne oblike finančne podpore. Trenutno pri projektih Reactivate vodijo zavodi za zaposlovanje v štirih državah: Italiji, Franciji ter na Poljskem in Švedskem, s partnerji v 13 državah. Čeprav se je program na začetku razvijal počasi, ima dolgoročen potencial glede na dejstvo, da so stopnje zaposlenosti starejših delavcev iz EU, ki trenutno delajo v državi članici, ki ni njihova država rojstva, podobne tistim pri uslužbencih iste starosti, ki delajo v svoji državi rojstva 21 .
Tudi evropska solidarnostna enota ima razsežnost delovne mobilnosti, katere cilj je ustvariti priložnosti za mlade, da bi razvili svoje spretnosti in izboljšali svoje prihodnje možnosti na trgu dela prek zaposlitve ali pripravništva v tujini. V tem programu se trenutno izvajata dva projekta: konzorcij pod francoskim vodstvom, ki si prizadeva posredovati 1 000 zaposlitev in pripravništev, ter konzorcij pod italijanskim vodstvom, ki si prizadeva posredovati 400 zaposlitev do septembra 2018.
Spodnja preglednica ponuja pregled ciljno usmerjenih programov mobilnosti z navedbo njihovih virov financiranja, ciljnih populacij in držav, ki dejavno sodelujejo v programih.
Pregled programov mobilnosti, povezanih z mrežo EURES
|
Program mobilnosti |
Ciljna skupina |
Vodilne storitve zaposlovanja |
|
Čezmejna partnerstva |
Iskalci zaposlitve in delodajalci v obmejnih regijah |
AT, BE, CH, CZ, DE, DK, ES, FR, HR, IT, IE, PT, FR, HU, LU, NL, PL, SE, SI, SK, UK |
|
Tvoja prva zaposlitev EURES |
Iskalci zaposlitve, stari 18–35 let/podjetja s potrebami po spretnostih |
Vodilne storitve zaposlovanja: DE, FR, IT, SE. Partnerji v: BG, HR, CY, PT, RO, SI, ES, DK, FI, IE, LU, NO 22 |
|
Evropske solidarnostne enote |
Mladi, stari 18–30 let |
Vodilne storitve zaposlovanja: FR, IT |
|
Reactivate |
Iskalci zaposlitve, stari 35 let ali več/delodajalci, ki potrebujejo kvalificirano delovno silo |
Vodilne storitve zaposlovanja v: IT, FR, SE, PL Partnerji v: DE, EL, ES, NL, IT, FI, IE, LU, PT, RO, SI, BE, CY |
2.1.3.Viri in upravljanje
2.1.3.1. Človeški viri
Osebje mreže EURES 23 dela v nacionalnih in regionalnih JSZ ali v drugih organizacijah članicah ali partnericah mreže EURES. Zagotavlja specializirano svetovanje, usmeritve in pomoč iskalcem zaposlitve in delodajalcem. Porazdelitev skupnega števila osebja mreže EURES 24 po državah približno izraža velikost nacionalnih trgov dela, sega pa od 178 svetovalcev v Nemčiji, 92 v Španiji in 55 na Poljskem do 20 v Bolgariji, 15 na Nizozemskem, 7 na Cipru in 3 v Estoniji.
2.1.3.2. Finančni viri
Finančni viri, ki jih ima mreža na voljo, se med posameznimi državami zelo razlikujejo. Stroški osebja predstavljajo velik del nacionalnega financiranja. Vendar je težko ugotoviti točne zneske, saj so se storitve EURES večinoma ponujale v okviru storitev javnih zavodov za zaposlovanje. V večini primerov Evropski socialni sklad (ESS) dopolnjuje nacionalno financiranje v zvezi s storitvami zaposlovanja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni. Komisija nima informacij o zneskih, dodeljenih dejavnostim EURES v okviru ESS za programsko obdobje 2014–2020. Glede na skupno upravljanje Sklada so informacije na ravni EU omejene na dogovore v uredbi o ESS 25 in zlasti v Izvedbeni uredbi (EU) št. 215/2014, ki določa kategorije ukrepov.
Horizontalne dejavnosti, ki jih organizira EUU, se financirajo prek osi EURES programa EaSI 26 , ki predstavlja tudi del operativnih stroškov ponudnikov storitev EURES na Norveškem in Islandiji. Posebne storitve, kot je prilagojena pomoč v okviru ciljno usmerjenih programov mobilnosti, se financirajo tudi v okviru programa EaSI. Razčlenitev finančnih virov, ki so v poročevalskem obdobju na voljo v okviru programa EaSI za mrežo EURES, je predstavljena v oddelku 2.2.9 v nadaljevanju.
2.1.3.3. Infrastruktura informacijske tehnologije
Vse države članice so prilagodile ali še prilagajajo svojo infrastrukturo informacijske tehnologije, da bi v okviru izvajanja uredbe iz leta 2016 omogočile razširjeno posredovanje prostih delovnih mest in življenjepisov portalu EURES.
Hkrati so številne med njimi začele izvajati nacionalne pobude za izboljšanje izvajanja spletnih storitev. Nekateri NUU so na primer pri izvajanju storitev EURES sprejeli pristop privzeto digitalno (Združeno kraljestvo) in povečali uporabo tehnologije za privabljanje, zaposlovanje in povezovanje kandidatov, tako da so na nacionalnem spletišču EURES ponudili spletne učne ure iskanja zaposlitve (Danska). Razvija se aplikacija EURES, ki delodajalcem omogoča lažje iskanje čezmejnih delavcev v Belgiji in na Nizozemskem 27 (EURES Scheldemond). Drugi primeri inovativnih pristopov k izvajanju storitev so razvoj spletišča, namenjenega mladim, v Belgiji 28 ; tesno sodelovanje z delom programa Tvoja prva zaposlitev EURES, ki zadeva informacijsko tehnologijo, na Cipru; uvedba spletnega kontrolnega seznama za svetovalce JSZ o postopkih EURES na Hrvaškem ter uvedba 38 spletnih storitev v Franciji in spletnih seminarjev kot stroškovno učinkovitega načina zagotavljanja informacij „v živo“ brez geografskih omejitev.
2.1.3.4. Upravljanje in sodelovanje deležnikov
NUU izvajajo znaten del svojih dejavnosti v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki na lokalni, regionalni, nacionalni in čezmejni ravni. Te vključujejo socialne partnerje, druge evropske mreže, službe za karierno usmeritev, gospodarske zbornice ter organe, pristojne za socialno varnost in obdavčenje. Ugotoviti je mogoče, da tesnejše kot je sodelovanje z akterji na terenu, uspešnejše so skupno organizirane dejavnosti, saj vodijo k večjemu številu uspešnih povezav med iskalci zaposlitve in delodajalci.
2.1.3.5. Komuniciranje v državah članicah mreže EURES
Del proračuna mreže EURES za komuniciranje se namenja podpori dejavnostim komuniciranja držav članic mreže, vključno s financiranjem za spodbujanje vizualne podobe mreže EURES, svetovanjem o zadevah družbenih medijev ali podporo video produkciji in dogodkom. Dejavnosti ozaveščanja in komuniciranja so usmerjene v različne ciljne skupine v celotni mreži EURES. Nekateri NUU izvajajo informacijske kampanje splošne narave (Estonija), drugi se osredotočajo na določene sektorje (Islandija), spet drugi pa na mlade (Nizozemska). Družbeni mediji in ciljno usmerjene kampanje se poleg spletišč JSZ vse bolj uporabljajo za spodbujanje dejavnosti mreže EURES, na primer v Belgiji, na Cipru, v Estoniji, na Norveškem, v Španiji in na Švedskem. Računi članov mreže EURES na družbenih medijih so privabili približno 120 000 sledilcev 29 .
Informacijsko gradivo za delodajalce in iskalce zaposlitve je prilagojeno, ciljno usmerjeno in na voljo v različnih jezikih. V letu 2017 je mreža EURES zaprosila za približno 330 000 izvodov gradiva, povezanega z mrežo, medtem ko je zunanje glasilo mreže EURES doseglo skoraj 700 000 naročnikov. Inovativne komunikacijske dejavnosti vključujejo informativni dan na vlaku, potujočem med Nizozemsko in Nemčijo, ki ga organizira regionalno čezmejno partnerstvo, spodbujanje čezmejne mobilnosti na glasbenem festivalu na prostem ter tedenski radijski program o mreži EURES in televizijski program o delovni mobilnosti v Italiji.
2.1.3.6. Spremljanje in ocenjevanje dejavnosti
Nova uredba o EURES določa v rezultate usmerjen pristop za dejavnosti mreže EURES. Glavno orodje spremljanja letnih dejavnosti v tem obdobju je cikel priprave programov. V tem okviru je vsak NUU poročal o učinkih in rezultatih svoje nacionalne mreže EURES v letnem nacionalnem poročilu o dejavnostih na podlagi ciljev, določenih v njegovem nacionalnem delovnem programu (prej imenovanem načrtu dejavnosti). Hkrati se z mesečnimi poročili svetovalcev mreže EURES spremljajo storitve mreže EURES za iskalce zaposlitve in delodajalce, sistem merjenja uspešnosti mreže EURES pa dosledno meri uspešnost in dejavnosti mreže EURES. Od leta 2018 se bo uporabljal za spremljanje priprave programov dejavnosti mreže EURES skladno z dogovorjenim naborom kazalnikov 30 .
2.2.Horizontalne podporne dejavnosti Evropskega urada za usklajevanje (EUU)
2.2.1.Podpora usklajevanju in upravljanju
EUU organizira delo evropske skupine za usklajevanje. Predseduje njenim sestankom, ki se redno organizirajo, da se lahko celotni mreži predstavijo najnovejši razvoj in novice in se o njih razpravlja ter da se izmenjajo najboljše prakse in trenutno stanje uporabe Uredbe in interoperabilnosti sistemov informacijske tehnologije. EUU tudi nadzoruje in pospešuje različne stopnje cikla priprave programov in usklajuje naloge načrtovanja, posredovanja pripomb in poročanja NUU.
2.2.2.Upravljanje in razvoj portala EURES in povezanih storitev informacijske tehnologije
EUU upravlja portal EURES za zaposlitveno mobilnost Uvedel je tudi nov sistem in postopke, opredeljene v tesnem sodelovanju z državami članicami, da bi zagotovil izmenjavo prostih delovnih mest in življenjepisov. V letu 2017 je bil sprejet nabor standardov za format prostih delovnih mest in življenjepisov na podlagi odprtih standardov za človeške vire mednarodne industrije. EUU je državam članicam ponudil posebne privzete module izvajanja in s tem znatno olajšal izvajanje za udeležbo v novem sistemu izmenjave. Portal EURES je na nov sistem prešel v prvi polovici leta 2018. Vzpostavljeni so bili mehanizmi spremljanja in pomoči v zvezi s tehnično pripravljenostjo in kakovostjo podatkov.
2.2.3.Usposabljanje in poklicni razvoj
EUU zagotavlja skupen program usposabljanja in poklicnega razvoja za osebje članov in partnerjev mreže EURES. To vključuje izvajanje prenovljenega programa usposabljanja za mrežo EURES; uvedba Akademije EURES leta 2016, ki zajema vse dejavnosti usposabljanja na podlagi uredbe o EURES, katerih cilj je osebju mreže EURES zagotoviti potrebna orodja, kompetence in spretnosti za razvoj dejavnosti posredovanja zaposlitev in zaposlovanja. Nacionalne mreže EURES poročajo o velikem interesu za usposabljanje na ravni EU 31 .
Člani in partnerji mreže EURES na nacionalni ravni usposabljajo svoje osebje, da bi zagotovili skupno temeljno raven znanja o tej mreži. Novo osebje na nacionalni ravni prejme predhodno usposabljanje v različnih oblikah (npr. v učilnicah, prek spleta, na delovnem mestu ali z orodji za samostojno učenje), da bi z nacionalnega vidika bolje razumelo cilje, orodja in strategije mreže. To usposabljanje na nacionalni ravni pripravljajo NUU na podlagi okvirnih smernic, orodij in službe za pomoč, ki jih zagotavlja ekipa mreže EURES za usposabljanje.
2.2.4.Služba za pomoč
EUU zagotavlja funkcijo službe za pomoč vsem uporabnikom portala EURES in njegovih storitev (tj. iskalcem zaposlitve, delodajalcem, osebju članov in partnerjev mreže EURES, NUU in obiskovalcem). To vključuje odzive na vse poizvedbe v zvezi s storitvami na portalu EURES, vključno z oddelkom ekstraneta in storitvami platforme Evropskih dnevov zaposlovanja. Poizvedbe je mogoče posredovati prek spletnega obrazca portala, brezplačne telefonske številke, spletnega klepeta ali Skypa. V letu 2017 je služba za pomoč mreže EURES obravnavala približno 20 000 poizvedb uporabnikov.
2.2.5.Mreženje, izmenjava najboljših praks in vzajemno učenje
EUU pospešuje mreženje, vzajemno učenje in izmenjavo najboljših praks znotraj mreže EURES. Poleg rednih sestankov evropske skupine za usklajevanje in drugih strokovnih skupin so bili v tem obdobju organizirani številni posebni dogodki vzajemnega učenja. Njihov namen je izmenjati ideje in najboljše prakse med NUU ter okrepiti sodelovanje znotraj mreže. V letu 2018 sta bila na primer organizirana dogodek vzajemnega učenja o zasnovi in izvedbi sistemov sprejema za člane in partnerje mreže EURES ter dogodek z zunanjimi strokovnjaki o najboljših praksah pri orodjih samodejnega povezovanja. Hkrati je v začetku leta 2018 začela delovati nova različica ekstraneta mreže EURES. Njen cilj je podpreti in spodbuditi sodelovanje in izmenjavo informacije po celotni mreži EURES z interaktivnimi delovnimi prostori in forumi.
2.2.6.Dejavnosti obveščanja in komuniciranja
EUU podpira dejavnosti obveščanja in komuniciranja znotraj mreže EURES, da bi tako spodbujal ozaveščenost o mreži EURES v skladu s komunikacijsko strategijo mreže EURES za obdobje 2015–2020. EUU pripravlja ciljne dokumente s smernicami za večletne nacionalne komunikacijske načrte držav članic mreže EURES, hkrati pa je bil vzpostavljen nabor nacionalnih strokovnjakov za komuniciranje za izmenjavo in spodbujanje najboljših praks. EUU hkrati vodi platformo European Online Job Days ter podpira in gosti organizacijo več kot 30 dnevov in dogodkov zaposlovanja (na spletu, na kraju samem ali oboje) na leto.
Računi mreže EURES na družbenih medijih beležijo več kot 260 000 sledilcev na omrežju Facebook, več kot 36 000 na omrežju Twitter in 28 000 na omrežju LinkedIn. Kanal mreže EURES na storitvi YouTube je bil reorganiziran, da bi izražal različne ciljne skupine in zagotovil jasnejši pregled video posnetkov. V letu 2017 je potekala prva kampanja mreže EURES v družbenih medijih. Namen kampanje #YourCareerMove je bil povečati ozaveščenost o različnih storitvah mreže EURES in spodbuditi sodelovanje znotraj mreže. Kampanja je po ocenah ustvarila 10 milijonov prikazov, 440 udeležencev kviza je med njo ustvarilo profil EURES (kar predstavlja stopnjo konverzije, ki je štiri- do petkrat višja od povprečja družbenih medijev), 85 % NUU pa je bilo zadovoljnih s promocijskimi orodji kampanje. Kampanja je bila uvrščena na ožji seznam kandidatov za nagrade digitalnih komunikacij za leto 2018 v kategoriji „Institucije“.
Od leta 2016 je EUU objavil 216 novic na portalu EURES in 114 člankov na ekstranetu mreže EURES. Članki na portalu EURES prikazujejo uspešne zgodbe iskalcev zaposlitve in delodajalcev, ki sodelujejo z mrežo EURES, trende v zaposlovanju ali nasvete za iskanje zaposlitve in zaposlovanje. Publikacije Drop’pin@EURES so bile posodobljene in razvit je bil strokovni vodič po mreži EURES, da bi se pojasnile spremembe, ki jih je prinesla nova uredba o EURES. Hkrati je EUU oblikoval novo zloženko in zgibanko za program Reactivate.
Razvil je tudi infografiko, slogovni priročnik mreže EURES ter posodobljene grafične smernice in priročnik o platformi European Online Job Days za organizatorje dogodka. Urad mreže EURES za novice in informacije (ENIB) je sprejel novo strategijo glede vsebin, s katero bo pospešil načrtovanje in usklajevanje svojih publikacij z dejavnostmi družbenih medijev. Opredeljene so bile mesečne teme in poslani so bili redne posodobitve in opomniki, komunikacijsko gradivo pa je za celotno mrežo EURES na voljo v komunikacijskem delovnem prostoru novega ekstraneta.
2.2.7.Analiza geografske in poklicne mobilnosti
Vsako leto Komisija objavi poročilo o delovni mobilnosti s ključnimi informacijami o tokovih in vzorcih v državah Unije in Efte, s posebnim poudarkom na položaju mobilnih delavcev na trgu dela in vidikih spolov 32 . Na podlagi teh informacij se od leta 2017 letno izvaja analiza pomanjkanj in presežkov na trgu dela in njihovih vzrokov v državah članicah mreže EURES 33 .
2.2.8.Oblikovanje ustrezne strukture za sodelovanje ter uravnoteženje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih v Uniji na področju vajeništev in pripravništev
Povezovanje in razporejanje kandidatov in drugih držav v ponudbe vajeništva in pripravništva je zapleteno in zahteva veliko virov glede na znatne razlike v institucionalnih okoljih med državami članicami mreže EURES. EUU prispeva k razvoju skupnega razumevanja in primernih podpornih storitev, tako da zagotavlja nabor minimalnih zahtev za kakovost podatkov in informacij o vajeništvih in delovnih praksah na portalu EURES. EUU trenutno skupaj z državami članicami oblikuje priporočila za organizacije gostiteljice o postopku od objave ponudbe do zaključka vajeništva ali pripravništva, vključno s posredovanjem ponudbe in vzajemnim delovanjem članov in partnerjev mreže EURES z organizacijami, ki objavljajo ponudbe. Ko bo o teh priporočilih sprejeto soglasje, bodo objavljena na portalu EURES.
2.2.9.Finančni viri
Os EURES programa EaSI zagotavlja financiranje horizontalnih podpornih dejavnosti, kot so razvoj in vzdrževanje portala EURES za zaposlitveno mobilnost, skupen program usposabljanja, komunikacijske in analitične dejavnosti ter dejavnosti mreženja, Tvoja prva zaposlitev EURES in čezmejna partnerstva.
Spodnja preglednica kaže okvirno razčlenitev virov, ki so bili dejansko odobreni po postopkih javnega naročanja in dodelitve nepovratnih sredstev 34 :
|
Glavne dejavnosti |
2016 |
2017 |
Polovica leta 2018 |
|
1.Portal za zaposlitveno mobilnost |
3 600 000 |
4 270 000 |
2.280.000 |
|
2.Služba za pomoč |
300 000 |
350 000 |
250.000 |
|
3.Prevodi |
500 000 |
500 000 |
543.500 |
|
4.Skupni program usposabljanja |
1 600 000 |
1 800 000 |
875.000 |
|
5.Sestanki mreže |
100 000 |
140 000 |
125.000 |
|
6.Podpora dejavnostim mreže |
2 800 000 |
2 800 000 |
1.225.000 |
|
7.Tvoja prva zaposlitev EURES |
9 900 100 |
3 000 000 |
7.054.000 |
|
8.Čezmejna partnerstva |
3 900 000 |
3 400 000 |
3.226.090,5 |
3.Izvajanje Uredbe v državah članicah
V tem oddelku je opisano trenutno stanje uporabe uredbe o EURES v državah članicah, kot ga zahteva drugi pododstavek člena 33 navedene uredbe. Analiza temelji na prejetih odzivih NUU na anketo in seznam za pregled skladnosti ter drugih informacijah, ki so na voljo Komisiji. Preglednica na vrhu vsakega pododdelka ponuja zbirni pregled seznama za pregled skladnosti z izvajanjem Uredbe. Kadar se sporočajo podatki o (pod)ukrepih, je v preglednici predstavljen zbirni rezultat ukrepov. Kadar se sporočajo podatki za vse podukrepe, je predstavljena najnižja vrednost. Kadar za nekatere podukrepe niso sporočeni nobeni podatki, je ukrep predstavljen kot delno zaključen.
* Podatki po poročanju NUU niso na voljo oziroma sploh niso bili sporočeni.
3.1.Sestava mreže in organizacijske zadeve
3.1.1.Zahteve Uredbe
Države članice morajo EUU obvestiti o svojem imenovanem NUU. Javni zavod za zaposlovanje ima v vsaki državi članici poseben status člana. Z naborom minimalnih meril 35 so opredeljene obveznosti, ki jih morajo JSZ izpolniti v svoji vlogi članov mreže EURES. Za izpolnitev zahteve lahko JSZ organizacijam, za katere so pristojne, podelijo ali z njimi sklenejo posebne dogovore oziroma jim slednje oddajo v zunanje izvajanje. Organizacije, ki so postale del nacionalnih mrež EURES pred začetkom veljavnosti uredbe iz leta 2016, lahko v prehodnem obdobju ostanejo partnerice, nato pa se bodo morale ponovno prijaviti za status članov ali partnerjev mreže EURES. NUU v prehodnem obdobju obvestijo EUU o sestavi svoje mreže.
3.1.2.Izvajanje
Vse države članice so imenovale svoje NUU in predstavnike za evropsko skupino za usklajevanje ter o tem obvestile EUU. Pristojnosti JSZ in spremembe mreže, ki izhajajo iz nove uredbe o EURES, so bile sporočene ustreznim organom in partnerskim organizacijam v vseh državah članicah. Zato so nekateri NUU spremenili strukturo svojega osebja, v nekaterih primerih pa se je spremenila sama mreža EURES, na primer tako, da so regionalni uradi JSZ postali člani in skupaj z NUU tvorijo nacionalno mrežo EURES. Skladno z zahtevami so NUU prek službe za pomoč mreže EURES obvestili EUU o teh spremembah nacionalnih mrež EURES in struktur NUU. Storitve EURES za iskalce zaposlitve in delodajalce se tako na spletu kot tudi v fizičnem okolju izvajajo prek JSZ. V številnih državah članicah so storitve EURES v celoti vključene v nacionalne storitve JSZ.
3.1.3.Izzivi
Države članice poročajo, da čeprav se je število nalog, za katere je odgovoren NUU, z izvajanjem Uredbe povečalo, temu ni vedno sledilo povečanje osebja ali proračunskih dodelitev. Zlasti NUU v manjših državah članicah, kjer je zaposlena le ena oseba, poročajo, da se spopadajo z velikim upravnim bremenom in obveznostmi poročanja na podlagi nove uredbe o EURES. Zlasti širitev mreže EURES za sprejem članov in partnerjev naj bi predvidoma pomembno vplivala na potrebe NUU glede upravljanja. Ker se mreža širi, se povečujejo tudi naloge NUU glede upravljanja in usklajevanja, tako da so novi člani in partnerji povezani s skupno informacijsko platformo, da izpolnjujejo svoje zahteve glede spremljanja in poročanja ter da je zagotovljena kakovost podatkov (prostih delovnih mest in življenjepisov), ki se izmenjujejo prek portala EURES.
3.2.
Upravljanje in vzajemno delovanje z organizacijami zunaj mreže EURES
3.2.1.Zahteve Uredbe
Osrednje organizacije mreže EURES v državah članicah so JSZ ter drugi člani in partnerji mreže EURES. Vendar je za delovanje mreže potrebno sodelovanje s številnimi drugimi organizacijami. Uredba kot eno od pristojnosti NUU določa spodbujanje sodelovanja z ustreznimi deležniki v okviru mreže EURES. Tudi nacionalne mreže EURES morajo sodelovati z drugimi informacijskimi in svetovalnimi službami in mrežami EU. Hkrati bi morali NUU pospešiti redni dialog mreže EURES s socialnimi partnerji, skladno z nacionalnim pravom in praksami. Ker NUU iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavljajo dostop do informacij o obdavčitvah, vprašanjih glede delovnih pogodb, pokojnin, zdravstvenega zavarovanja, socialne varnosti in aktivnih ukrepov na trgu dela, morajo hkrati navezati stike s pristojnimi organi na nacionalni ravni.
3.2.2.Izvajanje
Prva skupina deležnikov so organi na nacionalni ravni ter socialni partnerji v številnih državah članicah. Informacije o mreži EURES se običajno izmenjujejo prek rednih sestankov in usklajevalnih sej. Druge organizacije deležnikov, ki so dejavne na področju delovne mobilnosti v Evropi, kot so informacijske in svetovalne službe EU, prav tako prejemajo informacije o mreži EURES in so redno vabljene na dogodke mreže EURES ali pa sodelujejo pri njihovi organizaciji. Več držav članic je zaključilo svoj popis organizacij deležnikov, ki trenutno delujejo zunaj mreže EURES, medtem ko se ostale še vedno ukvarjajo s tem. V prihodnosti bodo lahko nekatere od teh organizacij povabljene k članstvu ali partnerstvu. Popis tudi kaže, kje je mogoče mrežo okrepiti s partnerstvi, na primer s ponudniki vajeništev in pripravništev, za katere v več državah ni ustreznih ureditev.
3.2.3.Izzivi
Države članice v zvezi s tem naborom zahtev niso sporočile nobenih posebnih izzivov.
3.3.
Širitev mreže
3.3.1.Zahteve Uredbe
Da bi se organizacije mreži EURES pridružile kot nov član ali partner, so lahko sprejete prek nacionalnih sistemov sprejema, ki jih mora vsaka država članica uvesti na podlagi minimalnih meril iz uredbe o EURES. Države članice lahko dodajo nacionalna merila za sprejem, da ohranijo nadzor nad akreditiranjem novih članov in partnerjev v skladu z nacionalnimi zahtevami in Uredbo. Skladno z uredbo o EURES in povezanimi izvedbenimi sklepi naj bi vse države članice uvedle tak sistem sprejema, vključno za spremljanje skladnosti članov in partnerjev, ter o tem obvestile EUU 36 . Pred uvedbo sistema sprejema za širitev mreže v maju 2018 je bilo v Uredbi določeno prehodno obdobje. To je mrežam EURES omogočilo, da so nadaljevale svoje sodelovanje s partnerskimi organizacijami, kot so čezmejna partnerstva, hkrati pa se pripravljale na zahteve za člane in partnerje na podlagi nove uredbe o EURES.
3.3.2.Izvajanje
Vse države članice razen ene so navedle, da so oblikovale ali vzpostavile sistem sprejema, vendar jih je le tretjina med njimi do julija 2018 uradno obvestila EUU o svojih ustreznih sistemih. V številnih državah članicah so potencialni člani in partnerji vabljeni k udeležbi na sestankih in delavnicah o dejavnostih mreže EURES ter o poteh do statusa člana ali partnerja, druge države članice pa so začele izvajati komunikacijske strategije, da bi dosegle potencialne člane in partnerje ter jih obvestile o mreži EURES. Do julija 2018 ni bil sprejet noben nov član ali partner, vendar je več NUU sporočilo, da ocenjujejo prijave ali pa so objavili razpise za zbiranje prijav.
Države članice bodo spremljale skladnost svojih članov in partnerjev z Uredbo in so bodisi vzpostavile ustrezne sisteme bodisi pripravljajo mehanizem za ta namen. Skladnost vključuje sporočanje podatkov in izmenjavo informacij z NUU, ki nato poroča EUU.
3.3.3.Izzivi
Skoraj polovica držav članic navaja, da se spopadajo z zamudami pri nacionalnem zakonodajnem postopku za uvedbo sistema sprejema. . Poleg tega morajo NUU zaradi širitve mreže EURES upravljati širšo mrežo, da zagotovijo povezanost in interoperabilnost članov in partnerjev s skupno informacijsko platformo ter da zaščitijo kakovost podatkov in informacij, ki se izmenjujejo in poročajo znotraj mreže in na portalu EURES.
3.4.Izmenjave prostih delovnih mest in življenjepisov
3.4.1.
Zahteve Uredbe
Pregledna izmenjava prostih delovnih mest, prijav za zaposlitev in življenjepisov je ena od ključnih značilnosti nove uredbe o EURES. Uredba od vseh članov in partnerjev mreže EURES zahteva, da svoja javno dostopna prosta delovna mesta prenesejo na portal EURES ter se pripravijo na izmenjavo podatkov o vajeništvih in pripravništvih. Prav tako se od držav članic pričakuje, da si bodo izmenjale informacije o nacionalnih praksah in vprašanjih glede podatkov. Vsa izmenjava podatkov mora potekati prek enotnega usklajenega kanala. Za delovanje samodejnega povezovanja bi morali vsi uporabljati tehnične standarde. Prav tako bi morale države članice spremljati prijave članov in partnerjev mreže EURES ter zagotoviti prepoznavnost mreže EURES na nacionalni ravni.
3.4.2.Izvajanje
Države članice so izvedle potrebne prilagoditve za izvajanje enotnega usklajenega kanala. Medtem ko je večina držav članic izpolnila rok za izmenjavo prostih delovnih mest do maja 2018, pa bo glede izmenjave življenjepisov očitno potrebnega več časa 37 . Vajeništva in pripravništva s strokovno komponento se skupaj z drugimi prostimi delovnimi mesti v večini držav članic prenašajo na portal EURES. Več držav članic si prizadeva izboljšati svoje ponudbe vajeništev in pripravništev prek mreže ERES, tako da navezujejo stike s ponudniki in vzpostavljajo sistem za zbiranje prostih delovnih mest.
Da bi prek portala EURES razvili orodje za samodejno povezovanje, vse države članice v mreži EURES postopno uvajajo evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc in poklicev (ESCO). Ob pripravi tega poročila je bila analiza nacionalnih sistemov klasifikacije v večini držav članic zaključena ali pa je še potekala, kar kaže na vrzeli v skladnosti z evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc in poklicev.
3.4.3.Izzivi
Izmenjava življenjepisov v večini držav članic še ni dokončana. Do julija 2018 je bila pripravljena samo ena država članica, predvidoma pa bi se lahko nekatere druge pridružile do konca leta 2018. Še vedno so potrebne tehnične spremembe za prilagoditev sistemov informacijske tehnologije na enotni usklajeni kanal. Dodaten izziv je zastarela infrastruktura informacijske tehnologije v nekaterih regijah, ki ne more podpirati dejavnosti, ki bi morale biti del integriranih mehanizmov za usklajevanje. Med razlogi za zamude pri izvajanju načrtovanih dejavnosti v zvezi z informacijsko tehnologijo na nacionalni ravni se najpogosteje navajajo pomanjkanje človeških ali finančnih virov ali sredstev informacijske tehnologije. Nazadnje so nekatere države članice izrazile zaskrbljenost glede zaščite in varnosti osebnih podatkov pri izmenjavi prostih delovnih mest in življenjepisov na portalu EURES. To zadevo je obravnaval EUU.
3.5.Podporne storitve
3.5.1.
Zahteve Uredbe
Države članice morajo zagotoviti kontinuiteto storitev EURES prek svojih nacionalnih JSZ, iskalcem zaposlitve in delodajalcem morajo zagotavljati informacije in pomoč pri njihovi registraciji na portalu EURES ter spremljati prijave prihodnjih članov in partnerjev. Podporne storitve bi se morale zagotavljati tudi v čezmejnih regijah, od držav članic pa se pričakuje, da bodo podporo mobilnosti vključile v svoje nacionalne aktivne politike trga dela.
3.5.2.Izvajanje
Skoraj vse države članice poročajo, da zagotavljajo kontinuiteto pri zagotavljanju podpornih storitev za iskalce zaposlitve in delodajalce. Informacije o mreži EURES so po potrebi na voljo prek vseh spletišč JSZ in nacionalnih portalov EURES. V okviru podpornih storitev mreže EURES se iskalcem zaposlitve in delodajalcem zagotavljajo usmeritve in podpora za registracijo na portalu EURES. Na Hrvaškem je to dodatno podprto z izobraževalnimi video posnetki o načinih uporabe portala EURES. Podrobnejše informacije so v splošnem na voljo na spletu, zlasti glede ciljno usmerjenih programov mobilnosti. Po mnenju številnih držav članic bi morale biti informacije na portalu EURES in spletišču JSZ enostavneje dostopne le v nekaj klikih.
Podporne storitve dosegajo tudi čezmejne regije. V 17 državah članicah je določitev organizacij, ki lahko zagotavljajo podporne storitve v čezmejnih regijah, vključno z iskanjem zaposlitve, zaključena ali še poteka. Vendar morajo nekatere države članice za uskladitev z Uredbo izboljšati podporo iskanju zaposlitve v tujini, vključno z odprtjem aktivnih politik trga dela, da bi ta vključevala pomoč pri iskanju zaposlitve v tujini in omogočala uporabo storitve tudi tujim državljanom.
V vsaki državi članici ima osebje mreže EURES, ki obravnava primere, po potrditvi NUU popoln dostop do portala EURES, vključno s prostimi delovnimi mesti in življenjepisi. Osebje prejme tudi informacije in dokumente s smernicami za obravnavanje primerov, s posebnim poudarkom na varstvu podatkov v življenjepisih, ki bodo po navedbah ene države članice vključeni v usposabljanje svetovalcev mreže EURES.
3.5.3.Izzivi
Države članice v zvezi s tem naborom zahtev niso sporočile nobenih posebnih izzivov.
3.6.
Izmenjava informacij, priprava programov in merjenje uspešnosti
3.6.1.Zahteve Uredbe
Izmenjava informacij znotraj mreže EURES o dejavnostih, strategijah in dogodkih je osnova za sodelovanje znotraj držav in med njimi ter z Evropsko komisijo. Usklajevanje v okviru celotne mreže EURES je podprto z izmenjavo informacij med ustreznim osebjem in organi v posamezni državi članici ter z ustreznimi internimi sporazumi o sodelovanju. Za vsak nacionalni okvir so bili uvedeni posebni mehanizmi za usklajevanje, da bi se zbirale informacije, zahtevane z Uredbo, in poročale NUU.
3.6.2.Izvajanje
V več državah članicah je bila razvita predloga ali spletno orodje, da lahko vse vključene stranke lažje izpolnjujejo svoje obveznosti poročanja. Pomembno je, da se je s prizadevanji za usklajevanje okrepilo sodelovanje med osebjem mreže EURES in storitvami JSZ za delodajalce v več državah članicah. Kar zadeva usklajevanje glede potrebnega izpolnjevanja Uredbe, so bili organizirani redni dogodki in skupni sestanki z vsemi ustreznimi deležniki na nacionalni ravni, vključno s poslovnimi forumi in dogodki za delodajalce. Da bi v mrežo pritegnili več strokovnega znanja in izkušenj, JSZ v nekaterih državah članicah vključujejo partnerje, na primer na področju vajeništva in pripravništva.
Področja, na katerih si države članice prizadevajo za izmenjavo informacij, zajemajo tudi pomanjkanja in presežke delovne sile na nacionalnih in sektorskih trgih dela, ki se zdaj obravnavajo v 22 državah članicah. Zaradi takega zbiranja podatkov večina držav članic prispeva k skupni analizi trga dela za mrežo EURES ter izboljšuje pripravo programov dejavnosti in ciljnega sodelovanja med državami.
Splošna uspešnost mreže EURES se meri prek sistema merjenja uspešnosti, za katerega je EUU oblikoval orodje za poročanje, ki ga deli z vsemi NUU. Zaradi vestnega poročanja je več držav članic uvedlo lastne nacionalne postopke zbiranja podatkov. Uredba hkrati zahteva, da NUU sporočajo neskladja med številom prostih delovnih mest, prenesenih na portal EURES, in številom prostih delovnih mest, ki so javno dostopna JSZ ter članom in partnerjem, poleg morebitne razlike med številom prostih delovnih mest, prenesenih na portal EURES, in skupnim številom prostih delovnih mest na nacionalni ravni. V slednjem primeru številne države članice poročajo, da nimajo dostopa do podatkov o prostih delovnih mestih na nacionalnih ravni, ker se ti podatki ne zbirajo.
V zvezi s ciklom priprave programov naj bi se z izboljšanjem medsebojnih strokovnih pregledov in predlog, na podlagi katerih lahko države članice pogledajo delovne programe drugih držav članic za prihodnje leto in podajo svoje pripombe, znatno okrepilo sodelovanje v celotni mreži.
3.6.3.Izzivi
Države članice poročajo o težavah z zbiranjem in sporočanjem podatkov tako za sistem merjenja uspešnosti kot tudi za cikel priprave programov in predlagajo točke za izboljšanje. Racionalizacija vseh metod zbiranja podatkov naj bi na splošno olajšala breme poročanja za NUU. Medtem ko se številne države članice trenutno ne spopadajo z nobenimi težavami, so po mnenju drugih obveznosti poročanja velik izziv. Na primer, vse države članice trenutno nimajo dostopa do podatkov, ki jih potrebujejo za poročanje o vseh kazalnikih sistema merjenja uspešnosti. Prevladuje mnenje, da bi spletno orodje za poročanje, ki omogoča samodejno pridobivanje podatkov, povezanih s sistemom JSZ, omejilo napake, ki se pojavljajo zaradi ročnega poročanja. Za izboljšanje kakovosti sporočanja podatkov so potrebne tudi dodatne usmeritve o načinih uporabe in primerjave različnih virov podatkov, kot so Eurostat, podatki JSZ, nacionalne statistike, podatki, pridobljeni iz sistemov informacijske tehnologije, in poročila drugih držav.
Pomemben izziv za popoln pregled uspešnosti mreže EURES je zbiranje podatkov o posredovanjih zaposlitev prek mreže EURES 38 . Do leta 2017 so svetovalci mreže EURES število posredovanj zaposlitev sporočali prostovoljno (približno 50–60 % celotnega poročanja). Poleg tega pa iskalci zaposlitve ali delodajalci ne obveščajo sistematično svetovalcev mreže EURES.
4.Izvajanje Uredbe s strani Evropske komisije
V tem oddelku je podan pregled trenutnega stanja uporabe uredbe o EURES na ravni EU, kot ga zahteva drugi pododstavek člena 33 navedene uredbe in kot je povzet v spodaj predstavljenem seznamu za pregled skladnosti.
4.6.1.Zahteve Uredbe
|
Področja dejavnosti EUU |
Status |
|
Zagotavljanje horizontalnih podpornih dejavnosti v korist mreže EURES |
V |
|
Priprave na uporabo uredbe o EURES |
V |
|
Lajšanje mreženja, vzajemno učenje in izmenjava najboljših praks (člen 8) |
V |
|
Dejavnosti obveščanja in komuniciranja o mreži EURES (členi 1–8) |
ΔΔ |
|
Zagotovitev programa usposabljanja za NUU ter člane in partnerje mreže EURES (člen 8) |
V |
|
Podpora širitvi mreže in sistemom sprejema (členi 3–7–11) |
V |
|
Cikel priprave programov in izmenjava informacij o trgu dela, vključno s skupno analizo |
V |
|
Razvoj in delovanje portala EURES (vključno s službo za pomoč) in platforme za interoperabilnost (tudi za vajeništva in pripravništva) |
Δ |
|
Merjenje uspešnosti in spremljanje napredka |
V |
|
Upravljanje in dialog na ravni EU |
V |
4.6.2.Izvajanje
EUU je zaključil vse pripravljalne in spremljevalne dejavnosti v zvezi z novo uredbo o EURES in organizacijam mreže EURES na nacionalni ravni zagotovil smernice za izvajanje, na primer v smislu dogodkov usposabljanja in vzajemnega učenja itd. Izvedel je vse potrebne dejavnosti za vzpostavitev novega sistema izmenjave podatkov.
Je na pravi poti, da dodatno izboljša uporabnost in značilnosti ekstraneta mreže EURES in nameni sredstva za lajšanje mreženja prek dogodkov in delavnic ter z razvojem komunikacijskih orodij mreže EURES.
Kar zadeva dejavnosti usposabljanja osebja, je EUU v celoti začel izvajati svojo Akademijo mreže EURES ter programe usposabljanja za zunanje deležnike in osrednje programe usposabljanja.
Za vzpostavitev cikla spremljanja mreže EURES je bila izvedena formalizacija predlog za poročanje in skupnih analiz. V tem pogledu si EUU še vedno prizadeva za skladen pristop k informacijam o trgu dela za namene mreže EURES. Sistem merjenja uspešnosti je v celoti uveden in bo v poročevalskem letu 2018 dosegel operativne rezultate. Zaključiti je treba še uvedbo metod ocenjevanja in spremljanja sistema merjenja uspešnosti.
Nazadnje je EUU zaključil svoj projekt zagotovitve centralizirane službe za pomoč na portalu EURES.
4.6.3.Izzivi
Kar zadeva dolgoročen okvir za vzajemno učenje in izmenjavo informacij o postopkih sprejema članov in partnerjev mreže EURES, EUU priznava, da to delo še ni dokončano.
5.Sklepne ugotovitve in priporočila
5.1.Sklepne ugotovitve
Ambiciozna reforma mreže EURES iz uredbe o EURES, ki je začela veljati 12. maja 2016, bo kmalu zaključena, saj se je rok za izvedbo iztekel maja 2018. Proces izvajanja je potekal v težkih okoliščinah, na katere so vplivali številni zunanji dejavniki, kot so spremembe finančne podpore, ki je na voljo za nacionalne dejavnosti, in nove zahteve glede varstva podatkov. Kljub temu je bila večina obveznosti na evropski in nacionalni ravni izpolnjena ali pa je na dobri poti do izpolnitve. Na naslednjem seznamu so prikazani nekateri primeri dosežkov v poročevalskem obdobju:
·s sprejetjem šestih izvedbenih sklepov na podlagi uredbe o EURES je bil vzpostavljen popoln pravni okvir;
·vse države članice so imenovale NUU in kot člane mreže EURES imenovale JSZ;
·mreža EURES že začenja delovati kot bolj dinamična mreža z vse večjim številom akterjev, dejavnosti in storitev ter okrepljenim komuniciranjem, vključno z družbenimi mediji;
·prehod na nov sistem izmenjave podatkov o prostih delovnih mestih in življenjepisih po določitvi novih formatov in standardov že poteka;
·mreža EURES je vzpostavila svojo vlogo kot središče strokovnega znanja o mobilnosti na trgu dela in laboratorij za inovativne projekte mobilnosti (ciljno usmerjene programe mobilnosti);
·portal EURES ostaja uspešno evropsko orodje za posredovanja zaposlitev;
·nove določbe o spremljanju in poročanju iz Uredbe se izvajajo in bodo omogočile popolnejše in doslednejše poročanje o dejavnostih mreže EURES, tudi o posredovanjih zaposlitev v prihodnosti.
Ostajajo pa še številni izzivi, ki jih bo treba kratko- in dolgoročno rešiti. Da bi se lahko mreža razširila na nove člane in partnerje, morajo vse države članice uvesti učinkovite in pregledne sisteme sprejema ter z vso mrežo izmenjevati informacije o sprejetih organizacijah. Vse države članice morajo v celoti izvajati sistem izmenjave prostih delovnih mest in življenjepisov ter hkrati zagotoviti, da so vsa ustrezna prosta delovna mesta in življenjepisi pravočasno poslani portalu EURES in da izpolnjujejo skupne standarde kakovosti. Z dolgoročnega vidika bo treba zagotoviti tudi primerne sinergije s podobnimi ali dopolnjujočimi se pobudami, kot sta Europass2 in enotni digitalni portal.
Ta vprašanja bodo obravnavana skupaj z ustanovitvijo Evropskega organa za delo, ki jo je marca 2018 predlagala Komisija in o kateri sta se februarja 2019 začasno dogovorila Evropski parlament in Svet. Srednjeročno bo za usklajevanje dejavnosti mreže EURES dejansko pristojen Evropski organ za delo, ki naj bi polno zmogljivost dosegel do leta 2024. To bo uresničeno s formalnim prenosom Evropskega urada za usklajevanje mreže EURES (ECO) na Evropski organ za delo.
EUU bo v okviru pristojnosti Evropskega organa za delo okrepil vlogo mreže EURES pri spodbujanju pogojev pravične mobilnosti. Koristila mu bosta obsežna operativna struktura, namenjena mobilnosti delovne sile EU in specializirano strokovno znanje na različnih področjih, kar lahko prispeva zamisli za nadaljnje izzive, ki se jim bo treba posvetiti, ali inovativna orodja in pristope k politikam. Po drugi strani pa bo EUU s svojim strokovnim znanjem, mrežo in orodji prispeval k delovanju Evropskega organa za delo.
Ta prenos ne bo vplival na delovanje mreže na terenu.
5.2.Priporočila za države članice za naslednje poročevalsko obdobje
Trenutne prednostne teme držav članic za naslednje poročevalsko obdobje so programi financiranja, dialog in sodelovanje, digitalne dejavnosti, izmenjava informacij ter metode spremljanja in ocenjevanja.
Za delovanje mreže EURES in reformo, kot je bila uvedena leta 2016, je nadvse pomembno, da države članice NUU zagotovijo vse potrebne človeške vire in vire IKT, da bodo lahko ti izpolnjevali svoje naloge, ter da vsi NUU spoštujejo obdobje prenosa v nacionalno pravo in obdobje izvajanja, kot ju določa Uredba, ob hkratnem upoštevanju dogovorjenih datumov predložitev v zvezi s poročanjem, spremljanjem in drugimi skupnimi vajami mreže.
Pregled in boljše povezovanje programov mobilnosti mreže EURES s strani držav članic, tako v smislu mehanizma financiranja kot tudi priprave programov in skupnega poročanja, bi koristila celotni mreži EURES in izboljšala mnenje osebja mreže EURES, ki izvaja upravne naloge. Hkrati je ugotavljanje pomanjkanj in presežkov delovne sile v drugih državah članicah mreže EURES pomemben način podpore razvoju skupnih dejavnosti zaposlovanja znotraj mreže. Izboljšanja so mogoča z racionalizacijo dejavnosti in okrepljenim sodelovanjem med državami, v katerih se dopolnjujejo pomanjkanja in presežki delavcev.
Nekateri NUU so navedli, da na podlagi trenutnih ureditev ne morejo povsem zagotoviti kakovosti življenjepisov in prostih delovnih mest, ki jih posredujejo novi člani in partnerji mreže EURES. Zato bi morali NUU hitreje prilagoditi svoje nacionalne sisteme informacijske tehnologije in se dogovoriti o nekaterih standardih kakovosti, da bi izboljšali prenos podatkov ob upoštevanju vseh zahtev varstva podatkov v EU. Države članice bi morale tudi izkoristiti celoten potencial podatkov v zvezi z mrežo EURES za izboljšanje in dopolnitev svojih nacionalnih storitev, na primer prek obširnejše uporabe vmesnikov za aplikacijsko programiranje mreže EURES.
NUU morajo spodbujati širitev mreže EURES s sprejetjem ustreznih sistemov sprejema in določitvijo skupnega kodeksa ravnanja, da bi povečali trenutni spekter članov in partnerjev mreže EURES. Hkrati bi morale države članice okrepiti sodelovanje znotraj mreže EURES (npr. z drugimi NUU, čezmejnimi partnerstvi, ciljno usmerjenimi programi mobilnosti) in si še naprej prizadevati doseči širok spekter deležnikov mreže EURES, kot so socialni partnerji, ponudniki usposabljanja in izobraževanja ter druge informacijske in storitvene mreže EU.
Države članice so pozvane, naj v celoti izkoristijo orodja in smernice o odnosih z javnostmi in ozaveščanju, ki jih zagotavlja evropska raven, ter združijo svoje notranje in zunanje komunikacijske dejavnosti o mreži EURES.
5.3.Ukrepi, ki jih mora sprejeti Evropska komisija
Glavni področji ukrepanja EUU v naslednjem poročevalskem obdobju bosta popolna uvedba in naknadna analiza sistema merjenja uspešnosti ter razvoj dodatnih naprednih značilnosti portala EURES. EUU bi moral še naprej zagotavljati usmeritve in svetovanje državam članicam za izvajanje obveznosti iz Uredbe in razpravljati o možnih rešitvah za posebne okoliščine ali upravne ureditve držav članic. To lahko pomeni zagotavljanje uporabniku prijaznejših elektronskih različic ekstraneta EURES in predlog za poročanje. Slednje bi lahko na primer vključevale vnaprej določena polja in spustne sezname na podlagi kazalnikov sistema merjenja uspešnosti. S tem bi se zagotovila doslednost in zmanjšalo upravno breme za NUU, hkrati pa olajšala pridobivanje in analiza podatkov.
Uskladitev sistemov sprejema in zagotovitev gradiva z usmeritvami bi v naslednjem poročevalskem obdobju morala ostati prednostna naloga za EUU. NUU poudarjajo, da cenijo sodelovanje z EUU, zlasti pri pripravi skupnih dokumentov in dogodkov vzajemnega učenja, ter pozivajo k nadaljevanju te dobre prakse. Vendar naj bi EUU predvidoma zagotovil več podpore NUU pri povečanju prepoznavnosti celostne podobe EURES med iskalci zaposlitve in delodajalci na nacionalni ravni. To bi bilo mogoče doseči s ponovno vzpostavitvijo delovne skupine za obveščanje in komuniciranje, da bi lahko NUU izmenjevali najboljše prakse. Dodatno področje razvoja so sinergije in zmanjšanje prekrivanj z drugimi pobudami Komisije in mrežami EU na povezanih področjih, zlasti Europass2 in enotni digitalni portal.
Vključevanje čezmejnih dejavnosti in sistematičnega obveščanja o dejavnostih v okviru čezmejnih partnerstev bi bilo koristno za izmenjavo najboljših praks in analiz trga dela v obmejnih regijah. V splošnem še vedno ni sistematične izmenjave informacij o več vidikih delovanja čezmejnih partnerstev, kar se obravnava z oblikovanjem seznamov podatkov o čezmejnih partnerstvih. Smernice o tem, kako najbolje vključiti čezmejna partnerstva v mrežo EURES in sistem merjenja uspešnosti, bi znatno izboljšale kakovost spremljanja in izmenjave podatkov.
Priloga – Zadevni diagrami
Diagram 1 – Število svetovalcev mreže EURES na 100 000 prebivalcev v delovni starosti (20–64 let) v letu 2017
Vir: Portal EURES – Pregled enotnega trga za leto 2017.
Diagram 2 – Število svetovalcev EURES in podobnega osebja na ravni EU v letu 2017
Vir: EUU – Pregled enotnega trga za leto 2017.
Preglednica 1 – Iskalci zaposlitve, registrirani na portalu EURES
|
Država prebivališča mreže EURES |
Samoprijavljeni iskalci zaposlitve na portalu EURES (prvi semester leta 2018) |
|
AT |
2 937* |
|
BE |
6 628 |
|
BG |
8 028 |
|
CY |
1 372* |
|
CZ |
3 958* |
|
DE |
12 453 |
|
DK |
1 491* |
|
EE |
1 549* |
|
EL |
1 342 |
|
ES |
60 846 |
|
FI |
5 257 |
|
FR |
17 510 |
|
HR |
14 858 |
|
HU |
6 776 |
|
IE |
2 043* |
|
IS |
401* |
|
IT |
71 476 |
|
LI |
4* |
|
LT |
2 688* |
|
LU |
703* |
|
LV |
1 649* |
|
MT |
685* |
|
NL |
4 750 |
|
NO |
2 113* |
|
PL |
14 663 |
|
PT |
17 250 |
|
RO |
17 159 |
|
SE |
3 959* |
|
SI |
4 156* |
|
SK |
1 279* |
|
UK |
8 532 |
Vir: Poročilo sistema merjenja uspešnosti mreže EURES, prvi semester leta 2018, in portal EURES (če mu sledi *).
Diagram 3 – Glavne države pošiljateljice (z odlivom več kot 50 000 državljanov) in spremembe v primerjavi z letom 2014
|
Država prebivališča |
Odliv državljanov (glavne države pošiljateljice) |
|
RO |
157 (+11 %) |
|
PL |
123 (–16 %) |
|
UK |
105 (–9 %) |
|
DE |
79 (–6 %) |
|
IT |
75 (+14 %) |
|
ES |
69 (+19 %) |
Vir: Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU za leto 2017.
Diagram 4 – Sestava mobilnosti znotraj EU po različnih vrstah, državljani EU-28 v EU-28, leto 2016
|
Vrsta mobilnosti |
Obseg |
|
„Dolgoročni“ preseljenci v delovni starosti (20–64 let) iz EU-28, ki živijo v EU-28 (demografski statistični podatki Eurostata) |
11,8 milijona |
|
(kot delež celotnega prebivalstva v delovni starosti v EU-28 39 ) |
3,9 % |
|
Preseljenci v delovni starosti iz EU-28, ki živijo v EU-28** (podatki iz ankete o delovni sili v EU) |
11 milijonov |
|
... od teh aktivnih preseljencev iz EU-28 (ki so zaposleni ali iščejo delo) |
9,1 milijona |
|
(kot delež celotne delovne sile v EU-28) |
4 % |
|
Čezmejni delavci (20–64 let) |
1,4 milijona |
|
(kot delež vseh zaposlenih v EU-28) |
0,6 % |
|
Število napotitev 40 (zaposlenih ali samozaposlenih) (število prenosnih dokumentov A1) |
2,3 milijona |
|
Letna povratna mobilnost (20–64 let) (leto 2015) |
614 453 |
|
(kot delež državljanov EU-28, ki zapustijo svojo državo izvora v letu 2014) |
55 % |
Vir: Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU za leto 2017.
Diagram 5 – Zaposlitev nedavnih preseljencev iz EU-28 in državljanov po sektorjih, zbirni podatki za EU-28, leto 2016
Vir: Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU za leto 2017; anketa o delovni sili v EU za leto 2016, izračun Milieu.
Diagram 6 – Status glede izvajanja izmenjave prostih delovnih mest v državah članicah (junij 2018)
Diagram 7 – Status glede izvajanja izmenjave življenjepisov v državah članicah (junij 2018)
V EU-28 je bilo leta 2016 skupno 305 883 690 prebivalcev v delovni starosti.