Bruselj, 14.3.2018

SWD(2018) 76 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK OCENE UČINKA

Razvoj sekundarnih trgov za nedonosne kredite z odpravo nepotrebnih ovir za servisiranje kreditov s strani tretjih oseb in prenos kreditov (del 1/2)

ter

Pospešeno izvensodno uveljavljanje pravic iz zavarovanja s premoženjem (del 2/2)

Spremni dokument

k predlogu DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem

{COM(2018) 135 final}
{SWD(2018) 75 final}


Povzetek

Ocena učinka o razvoju sekundarnih trgov za nedonosne kredite z odpravo nepotrebnih ovir za servisiranje kreditov s strani tretjih oseb in prenos kreditov

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

V delih bančnega sektorja EU so se po finančni krizi in krizi državnega dolga ter recesijah, ki so sledile, nakopičili nedonosni krediti. Višje ravni nedonosnih kreditov vplivajo na finančno stabilnost, saj ovirajo donosnost in potencialno tudi vzdržnost prizadetih institucij, prek zmanjšanja bančnih kreditov pa vplivajo tudi na gospodarsko rast. Posledično imajo negativen učinek na delovanje bančne unije in na oblikovanje unije kapitalskih trgov. Da bi nadalje obravnavali izzive, povezane z visokim številom nedonosnih kreditov v Evropi, akcijski načrt za reševanje problema slabih posojil v Evropi različne institucije poziva, naj sprejmejo ustrezne ukrepe. Eno od ključnih področij politike v načrtu je razvoj in krepitev delovanja sekundarnih trgov za nedonosne kredite, zlasti odprava ovir za prenose nedonosnih kreditov z bank na druge subjekte in uskladitev zahtev za skrbnike kreditov. Majhna udeležba nebančnih institucij je privedla do nizkega povpraševanja, šibke konkurence in nizkih nakupnih cen na sekundarnih trgih, kar banke odvrača od prodaje nedonosnih kreditov. Dejavnik, ki investitorje v nedonosne kredite odvrača od vstopa na trg, je zlasti težavnost dostopa do skrbnikov kreditov, ki so tretje osebe in ki so bili do nedavnega v večini držav članic EU odsotni, delujejo pa na segmentiranih trgih.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Države članice imajo zelo različna pravila za tretje osebe, ki pridobijo nedonosne kredite od bank, in pravila za ponujanje storitev servisiranja kreditov, kar omejuje prost pretok nedonosnih kreditov in naložbene priložnosti za investitorje iz tretjih držav. Splošni cilj je spodbuditi povpraševanje po nedonosnih kreditih z ustvarjanjem večje baze investitorjev, kar bi se doseglo z zmanjšanjem ovir za vstop na trg, in posledično tudi s povečanjem konkurence med investitorji. Olajšanje čezmejne širitve skrbnikov kreditov bi jim omogočilo, da dobijo dostop do ekonomije obsega, si konkurirajo za čezmejne posle in storitve nebančnim investitorjem v nedonosne kredite ponujajo po nižjih cenah. Večja udeležba podjetij iz tretjih držav bi povečala učinke večje konkurence na cene nedonosnih kreditov in provizije za servisiranje kreditov. Hkrati je treba zagotoviti, da se ohranijo pravice kreditojemalcev, če se kredit prenese z banke na nebančno institucijo.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Brez ukrepanja na ravni EU bodo nacionalni trgi za nedonosne kredite in skrbnike kreditov ostali razdrobljeni in slabo razviti. Čeprav okvir enotnega trga ne bi v celoti odpravil razdrobljenosti, bi ukrepi EU spodbudili čezmejno širitev investitorjev in skrbnikov kreditov, s čimer bi se približali skupni bazi investitorjev iz vseh držav članic EU. Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU je tudi v tem, da države članice spodbuja k večji dejavnosti pri zmanjševanju regulativnih ovir za vstop na trg, čeprav bi nekoordinirani ukrepi politike na nacionalni ravni poslabšali obstoječo razdrobljenost trga.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Vzpostavitev sklopa nezavezujočih skupnih načel, ki so osredotočena na najpomembnejše ovire za vstop na trg v državah z visoko stopnjo nedonosnih kreditov, bi lahko zmanjšala omejitve, povezane s prenosom nedonosnih kreditov in servisiranjem kreditov v državah članicah, kjer je to najbolj potrebno, ne bi pa ustvarila enotnega trga. Direktiva, ki omogoča uporabo čezmejnega opravljanja dejavnosti, bi lahko povečala bazo investitorjev v nedonosne kredite in konkurenco na trgih za storitve servisiranja kreditov, državam članicam pa bi še naprej omogočala urejanje nacionalnih posebnosti. Uredba z enotnimi pravili, ki omogoča čezmejno opravljanje dejavnosti ter zajema pravila o vstopu in ravnanju za investitorje in skrbnike kreditov, bi bila najboljša možnost za hitro povečanje baze investitorjev v nedonosne kredite in zmanjšanje trenutnega visokega obsega nedonosnih kreditov v EU, zlasti v nekaterih njenih državah članicah. Enotna pravila bi prinesla rezultate, ki so najbliže enotnemu trgu, vendar bi lahko pomenila, da bi postal vstop na trg dražji v tistih državah članicah, v katerih je že preprost, zato bi jih bilo treba oblikovati tako, da dodatne ovire zmanjšajo na najnižjo možno mero. Prednostna možnost je zavezujoč pravni instrument, s katerim se uskladijo pravila glede vstopa in ravnanja za kupce kreditov in skrbnike kreditov. Ali bi bilo to treba storiti v obliki uredbe ali direktive, bo odvisno od prednostnih usmeritev politike in od tega, ali bo prednostna naloga izbira ukrepa, ki je najučinkovitejši, ali ukrepa, ki pušča več prostora za presojo državam članicam.

Kdo podpira katero možnost? 

Medtem ko prevladujoča večina odgovorov na javno posvetovanje potrjuje, da so trenutna velikost, likvidnost in struktura sekundarnih trgov za nedonosne kredite v EU ovire za upravljanje in reševanje vprašanja nedonosnih kreditov v EU, in večina podpira okvir EU za investitorje v nedonosne kredite, je delež manjšine znaten (skoraj tretjina). Občutna večina podpira okvir EU za skrbnike kreditov. Samo manjšina temu nasprotuje ali se je vzdržala. Skoraj vsi sodelujoči, ki podpirajo okvir EU za skrbnike kreditov, se zavzemajo za to, da bi okvir zajemal ureditev izdaje dovoljenj, približno polovica pa predlaga, naj ureja njihov nadzor. Več jih podpira ukrepe za dostop do podatkov in izboljšanje preglednosti podatkov.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Vse možnosti bi zmanjšale stroške vstopa za investitorje v nedonosne kredite in skrbnike kreditov ter investitorje v nedonosne kredite spodbudile k širjenju dejavnosti na slabo razvite tržne segmente v EU. Če bi te možnosti investitorjem v nedonosne kredite in skrbnikom kreditov omogočile poslovanje po vsej EU, bi se povečala konkurenca, kar bi privedlo do višjih nakupnih cen za nedonosne kredite in nižjih stroškov za servisiranje kreditov. Skrbniki kreditov bi imeli koristi od možnosti dostopa do ekonomije obsega na enotnem trgu. Kvantifikacija je možna samo po najboljših močeh z uporabo nezadovoljivih podatkov in metodologije, pri kateri je mogoče izpodbijati vsak korak. Kaže velik vpliv na prodajo nedonosnih kreditov, tj. prodaja bi se lahko s trenutnih 100 milijard EUR na leto v EU kot celoti povečala na med 103 in 115 milijard EUR po enem letu, odvisno od izbrane politike. Ti ukrepi bi v nekaterih državah članicah pripomogli k zmanjšanju deležev za pol odstotne točke. Ker različne možnosti politike vplivajo na omejeno število akterjev, ki so banka prodajalka, potencialni kupec, skrbnik kreditov in končni dolžnik, bi bil glavni učinek prav tako povezan s temi deležniki.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Potrebno preoblikovanje zakonodaje in njeno izvajanje bo povzročilo enkratne stroške na ravni EU in nacionalni ravni. Nekatere države članice se bodo morda soočile s povečanim povpraševanjem pri pridobivanju in izdaji dovoljenj za investitorje v nedonosne kredite in/ali skrbnike kreditov, kar bi pomenilo višje upravne stroške, razen če pristojbina, ki se zaračuna za postopek izdaje dovoljenja, v celoti pokrije te stroške. Pomanjkanje podatkov in raznovrstnost omejenih razpoložljivih podatkov preprečujeta oceno stroškov. Neposredni vplivi na okolje se ne pričakujejo.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Manjši investitorji v nedonosne kredite in družbe za servisiranje kreditov bi imeli prekomerne koristi, ker bi se njihovi stroški zagotavljanja skladnosti z zakonodajo relativno bolj zmanjšali glede na njihove skupne stroške. Vpliv na visoko zadolžena MSP bo odvisen od ravnanja posameznih skrbnikov kreditov. Odvisno od posameznega subjekta jim bodo skrbniki kreditov morda bolj kot banke pomagali, da najdejo ustreznejši profil odplačevanja kreditov, vendar lahko obstoječe pravice kreditojemalca uporabljajo strožje kot banke. Na splošno bi moralo biti izboljšano okolje za banke, ki bodo lahko nedonosne kredite s prodajo prenesle iz bilanc, pozitivno za sektor MSP kot celoto, saj bo dalo bankam možnost, da povečajo posojanje podjetjem, ki so sposobna preživeti.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Znatni učinki na nacionalne proračune in uprave se ne pričakujejo. Ciljno usmerjeno zmanjšanje stroškov zagotavljanja skladnosti bi lahko zmanjšalo upravno breme za javni sektor.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Čeprav se pravno razmerje med končnim dolžnikom in imetnikom dolga s prenosom nedonosnega kredita z banke na nebančnega investitorja ne spremeni, velika večina sodelujočih v javnem posvetovanju meni, da bo vključitev skrbnikov kreditov, ki so tretje osebe, izziv za obstoječe pravice zaščite dolžnikov. Glede na to, da nekatere države članice za zaščito potrošnikov v kreditnih razmerjih trenutno uporabljajo pravila za skrbnike kreditov, bi okvir EU lahko vključeval tudi zaščitne ukrepe za pravice kreditojemalcev.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Komisija bo vzpostavila program za spremljanje dosežkov, rezultatov in učinkov te pobude. V tem programu spremljanja se bodo določili načini za zbiranje podatkov in drugih potrebnih dokazov. Komisija bo pet let po začetku veljavnosti ovrednotila to pobudo na podlagi zbranih relevantnih podatkov in kazalnikov.


Bruselj, 14.3.2018

SWD(2018) 76 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK OCENE UČINKA

o razvoju sekundarnih trgov za nedonosne kredite z odpravo nepotrebnih ovir za servisiranje kreditov s strani tretjih oseb in prenos kreditov (del 1/2)

in

o pospešenem izvensodnem uveljavljanju pravic iz zavarovanja s premoženjem (del 2/2)

Spremni dokument

k predlogu DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem

{COM(2018) 135 final}
{SWD(2018) 75 final}


Povzetek

Ocena učinka o pospešenem izvensodnem uveljavljanju pravic iz zavarovanja s premoženjem za zavarovana posojila podjetjem in podjetnikom

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Visoke ravni nedonosnih kreditov vplivajo na finančno stabilnost, saj ovirajo donosnost in vzdržnost prizadetih institucij, prek zmanjšanja bančnih kreditov pa vplivajo tudi na gospodarsko rast. Posledično imajo negativen učinek na delovanje bančne unije in na oblikovanje unije kapitalskih trgov. Da bi nadalje obravnavali izzive, povezane z visoko ravnjo nedonosnih kreditov v Evropi, akcijski načrt za reševanje problema slabih posojil v Evropi Evropskega sveta različne institucije poziva, naj sprejmejo ustrezne ukrepe. Zlasti če želimo zmanjšati tveganje, da se v prihodnje pojavijo nove težave z nedonosnimi krediti, je eden od ključnih ciljev politike bankam omogočiti, da učinkovito in hitro zagotovijo poplačilo iz naslova zavarovanja s premoženjem, kadar kreditojemalci ne odplačujejo več zavarovanih kreditov. Dejstvo je, da kadar so postopki za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja s premoženjem dolgotrajni in dragi, so mikroekonomske koristi uporabe zavarovanja s premoženjem manjše (banke posojajo manj in/ali po višjih obrestnih merah, hkrati pa se v njihovih bilancah nabirajo velike količine nedonosnih kreditov, pri katerih je poplačilo iz naslova zavarovanja s premoženjem težavno). Postopki za uveljavljanje pravic so v EU običajno sodne narave. Vendar neučinkovitost sodnih sistemov predstavlja izziv za reševanje problema nedonosnih kreditov v nekaterih državah članicah, predvsem zaradi predolgega trajanja postopkov. To je včasih tudi zaradi preobremenjenosti sodišč in v praksi privede do nižjih zneskov, ki se poplačajo zavarovanim upnikom. Izvensodni mehanizmi za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja s premoženjem kot alternativni, od sodnih hitrejši in cenejši postopki so na voljo v nekaterih, vendar ne v vseh državah članicah. Izvensodni postopki se med državami članicami zelo razlikujejo in obstaja velika raznolikost v smislu pristopov, obsega in učinkovitosti, kar negativno vpliva na enake konkurenčne pogoje tako bank kot poslovnih kreditojemalcev.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Ta pobuda, ki je del večjega svežnja ukrepov za reševanje problema nedonosnih kreditov, ima naslednja cilja: (i) zagotovitev, da imajo banke v vseh državah članicah na voljo izvensodne postopke za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja s premoženjem, in (ii) povečanje učinkovitosti obstoječih nacionalnih mehanizmov z zagotovitvijo učinkovitega orodja zavarovanim upnikom za večje poplačilo v krajšem času v primeru neplačila poslovnih kreditojemalcev. To bi koristilo bankam s preprečevanjem prihodnjega kopičenja visokih ravni nedonosnih kreditov v njihovih bilancah stanja. S krepitvijo zmožnosti bank, da hitro in dosledno zagotovijo poplačilo zneskov v vseh državah članicah, bi morala ta pobuda bankam omogočiti, da podjetjem, zlasti MSP, posojajo več. Niz minimalnih usklajenih elementov za izvensodne postopke bi zagotovil enake konkurenčne pogoje za banke v vseh državah članicah, hkrati pa bi to pomenilo tudi več čezmejnega posojanja. In končno, pobuda bi tudi pozitivno vplivala na sekundarni trg za nedonosne kredite, saj bi omogočila vlagateljem, ki so tretje osebe, da prav tako izkoristijo prednosti izvensodnega uveljavljanja pravic v primeru prodaje portfeljev nedonosnih kreditov. Olajšala bi oblikovanje cen, posle in večjo likvidnost na trgu kreditov za vseevropske vlagatelje, ki bodo lahko poslovali pod podobnimi pogoji po vsej EU z ekonomijami obsega.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Brez ukrepanja politike razlike med državami glede zmogljivosti njihovih bančnih sistemov za upravljanje nedonosnih kreditov z namenom večjega dostopa do financiranja ne bodo obravnavane in se lahko še naprej povečujejo. Primerna orodja za preprečevanje prihodnjega kopičenja nedonosnih kreditov bodo imele samo tiste banke, ki poslujejo v državah članicah s hitrimi in učinkovitimi mehanizmi za izvensodno uveljavljanje pravic. Zato bodo države članice, v katerih ti mehanizmi ne obstajajo ali ne delujejo dobro, tvegale, da bo posojanje gospodarskim subjektom omejeno ali postalo dražje, kot je to v nekaterih državah članicah pokazala zadnja finančna kriza. Banke, ki poslujejo čezmejno, se bodo še naprej soočale z razdrobljenimi okviri za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja s premoženjem in bodo morale oceniti značilnosti različnih pravnih sistemov, kar vodi do nepotrebnih stroškov in ovira čezmejno posojanje na enotnem trgu. Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU bi bila izenačenje konkurenčnih pogojev za banke in poslovne kreditojemalce ter rast sekundarnega trga za nedonosne kredite prek ekonomij obsega. To bi koristilo celotni EU, saj bo zmanjšalo učinke prelivanja, tj. ko zaradi velike medsebojne povezanosti finančnega sistema znotraj EU (in zlasti euroobmočja) težave z nedonosnimi krediti v eni državi članici negativno vplivajo na posojanje in gospodarstvo v drugih državah članicah.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

V oceni učinka so se obravnavale naslednje možnosti politike (poleg osnovnega scenarija, tj. brez ukrepanja EU):

·Prva možnost – nezakonodajni ukrep na podlagi obstoječih mednarodnih pobud za uskladitev postopkov izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem (instrument: priporočilo)

·Druga možnost – minimalna uskladitev postopkov izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem (instrument: direktiva)

·Tretja možnost – oblikovanje nove zavarovalne pravice na ravni EU skupaj s popolnoma usklajenim postopkom izvensodnega uveljavljanja pravic (instrument: uredba)

Po oceni in obravnavi učinkov se je druga možnost izkazala za najustreznejšo, ker dosega cilje politike in hkrati najboljše razmerje med koristmi in stroški. Druga možnost zagotavlja tudi pravo ravnovesje med doseganjem skladnosti na ravni EU in prepuščanjem zadostne prožnosti državam članicam pri izvajanju novih pravil na način, ki čim manj vpliva na njihovo nacionalno zasebno (civilno, gospodarsko), stvarno in javno pravo, zaradi velike medsebojne povezanosti med zasebnim in javnim pravom v državah članicah. Zato se druga možnost šteje za najbolj sorazmerno od treh obravnavanih možnosti.

Kdo podpira katero možnost? 

Tretji možnosti so dosledno nasprotovali deležniki z vseh področij (z zelo redkimi izjemami), predvsem zaradi dejstva, da bi bilo oblikovanje nove zavarovalne pravice na ravni EU prezapleteno in bi preveč posegalo v nacionalne pravne sisteme, tj. civilno pravo, prenos lastništva, zahteve glede obveščanja javnosti, insolventnost, vključno s prednostno razvrstitvijo upnikov pri insolventnosti, in javno pravo.

Drugo možnost so najbolj podpirali bančni sektor, investitorji kot tretje osebe in nekatere države članice, ki so videle koristi ustanovitve skupnega niza pravil, ki bi urejala postopke izvensodnega uveljavljanja pravic po vsej EU. Vendar so nekateri deležniki izrazili določene zadržke v zvezi z medsebojnim delovanjem med mehanizmom in postopki prestrukturiranja ter postopki zaradi insolventnosti (npr. opustitev mehanizma v postopkih prestrukturiranja/zaradi insolventnosti), kar bi vplivalo na njegovo privlačnost in učinkovitost. Poslovna združenja so prav tako delno podprla možnost zaradi pričakovanega znižanja stroškov izposojanja, zlasti za MSP. Poslovna združenja so tako kot nekatere države članice menila, da bi novi okvir zagotovil več dodane vrednosti v državah članicah brez takega sistema ali z neučinkovitim sistemom. In končno, strokovna skupina je štela drugo možnost za najmanj posegajočo, ki pa bi hkrati dosegla pomembno raven usklajenosti po EU.

Prvo možnost je podpiralo nekaj poslovnih združenj in držav članic, ker bi omogočila ciljno usmerjen pristop za spodbujanje držav članic brez postopkov izvensodnega uveljavljanja pravic k vzpostavitvi takih postopkov ter preprečila motnje v državah članicah, ki imajo take sisteme. Vendar je malo deležnikov to možnost označilo kot potencialno primerno.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Glavna funkcija zavarovalne pravice/zavarovanja s premoženjem je zmanjšanje tveganja izgub ponudnika kreditov v zvezi z donosnostjo dolga, tj. odplačevanjem kredita s strani kreditojemalca. Obseg, v katerem lahko pravo o zavarovanih poslih opravlja funkcijo zmanjševanja tveganj, je predvsem odvisen od pravne učinkovitosti zavarovalnega upravičenja, ki ga zagotavlja nacionalno pravo, in vrednosti zavarovanja s premoženjem ob njegovi uveljavitvi. Druga možnost naj bi po pričakovanjih izboljšala učinkovitost izvensodnih mehanizmov uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem povsod po EU z izboljšanjem obeh navedenih vidikov, kar bi zmanjšalo tveganje izgub kreditodajalca. To je jasna korist z vidika kreditodajalcev: stopnje poplačila naj bi se pri drugi možnosti s trenutnih 68 % (ocena Svetovne banke iz poročila „Doing Business“) dejansko povišale na povprečno 78 % v EU. V scenariju nove recesije s hipotetičnim bruto zneskom novih nedonosnih kreditov v višini 463 milijard EUR bi to pomenilo za 8 milijard EUR, tj. 2,3 %, višjo stopnjo poplačila glede na osnovni scenarij. Izboljšanje učinkovitosti mehanizmov izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem v EU bi tudi privedlo do vrste ekonomskih koristi za dolžnika, zlasti do večje ponudbe kredita in boljših cenovnih pogojev. Znižanje stroškov izposojanja za podjetja in s tem povečanje prihrankov za kreditojemalce bi po konzervativnih ocenah (tj. 10 bazičnih točk pri posojilnih obrestnih merah) na dolgi rok letno znašalo več kot 500 milijonov EUR.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Ker prednostna možnost določa okvir za postopke izvensodnega uveljavljanja pravic, bi stroške takih postopkov nosili predvsem banke/zavarovani upniki in podjetja, in ne davkoplačevalci kot v primeru sodnega uveljavljanja pravic iz naslova zavarovanja s premoženjem. Stroški, ki bi jih imele zasebne strani, naj ne bi bili veliki. Nekaj stroškov bodo imeli pristojni organi, ki nadzorujejo banke, v zvezi s predvidenim zbiranjem informacij o številu zavarovanih kreditov, pri katerih se pravice iz zavarovanja uveljavljajo izvensodno.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

MSP so za potrebe poslovanja bolj odvisna od bančnega financiranja kot večja podjetja, ker se slednja lahko lažje financirajo na javnih kapitalskih trgih z izdajanjem obveznic ali zbiranjem lastniškega kapitala. Ker lahko banke z učinkovitim, hitrim načinom za uveljavljanje pravic iz zavarovanja s premoženjem pri posojanju pričakujejo tako manjšo verjetnost neplačila (ker se moralno tveganje dolžnikov zmanjša) kot manjše izgube ob neplačilu (ker se vrednost zavarovanja s premoženjem ne bo znižala zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov), bi svoje posojilne obrestne mere popravile navzdol. Dejstvo je, da bi izboljšanje stopenj poplačila za 10 odstotnih točk v povprečju znižalo stroške posojanja za 10 do 18 bazičnih točk (pri čemer bi bil za majhne kreditojemalce cenovni učinek večji za okrog 40 %). Poleg tega se zaradi zgoraj pojasnjenega zmanjšanja tveganj (zlasti nižje izgube ob neplačilu) pričakuje, da bo bančne kredite dobilo več projektov, ki prej niso mogli pridobiti financiranja. Zato naj bi se zavarovano posojanje in splošna ponudba financiranja prav tako povečala za tista MSP, ki imajo sredstva, ki jih lahko zastavijo kot zavarovanje s premoženjem.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Znatni učinki na nacionalne proračune in uprave se ne pričakujejo. Če sploh, bodo izvensodni mehanizmi znižali upravne stroške za javne organe, ker bosta stroške posredovanja katerega koli javnega organa pri postopku uveljavljanja pravic, kot sta notar ali sodni uradnik, morali kriti stranki v postopku. Poleg tega bo večja uporaba izvensodnih mehanizmov (kadar se ne bodo izpodbijali) zmanjšala število primerov, ki zahtevajo posredovanje sodišč, in s tem sprostilo njihove zmogljivosti.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Zaradi potencialnega negativnega socialnega učinka v primeru preširoke uporabe postopkov pospešenega izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja s premoženjem bo za zaščito nekaterih kategorij dajalcev zavarovanja s premoženjem, kot so potrošniki, področje uporabe omejeno na poslovne finančne transakcije (tj. kredite bank podjetjem in podjetnikom). Potrošniki bodo izključeni iz njegovega področja uporabe zaradi potencialnih negativnih učinkov na njihovo premoženje in dediščino. Tudi pri poslovnih kreditojemalcih bo stalno prebivališče kreditojemalca izključeno iz področja uporabe.

Poleg tega se za drugo možnost pričakuje, da bo na splošno pozitivno vplivala na zaposlovanje in podjetništvo, ker bo olajšala dostop do financiranja za podjetja in podjetnike. Vendar bi lahko v nekaterih primerih (na primer, kadar je zavarovanje s premoženjem glavna strojna oprema podjetja) izvensodno uveljavljanje pravic povzročilo, da podjetje/podjetnik ne more več nadaljevati s svojo dejavnostjo, to pa bi lahko pomenilo, da bo moralo podjetje/podjetnik odpuščati. Zmožnost podjetja ali podjetnika, da kadar koli zaprosi sodišče, da začne postopek prestrukturiranja, bo zagotovila, da bodo zaposleni pri podjetju/podjetniku uživali vse pravice in zaščite, ki so delavcem na voljo v takih postopkih. Izbrana možnost ne bo vplivala na delavske pravice po obstoječi zakonodaji.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Komisija bo opravila oceno te pobude pet let po datumu začetka uporabe te direktive. Njen cilj bo med drugim oceniti, kako uspešen in učinkovit je bil ukrep v smislu doseganja ciljev, predstavljenih v tej oceni učinka, in sprejeti odločitev o tem, ali so potrebni novi ukrepi ali spremembe.