EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.10.2018
COM(2018) 691 final
PRILOGA
k
predlogu sklepa Sveta
o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam
SPORAZUM O PROSTI TRGOVINI
MED EVROPSKO UNIJO
IN SOCIALISTIČNO REPUBLIKO VIETNAM
PREAMBULA
Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija)
ter
Socialistična republika Vietnam, v nadaljnjem besedilu: Vietnam,
v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici ali posamezno: pogodbenica, STA SE –
OB PRIZNAVANJU svojega dolgoletnega in trdnega partnerstva, ki temelji na skupnih načelih in vrednotah, ki se odražajo v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, in svojih pomembnih gospodarskih, trgovinskih in naložbenih odnosov;
V ŽELJI, da se nadalje okrepijo njuni gospodarski odnosi kot del njunih splošnih odnosov in v skladu z njimi, ter v prepričanju, da bo ta sporazum ustvaril novo okolje za razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama;
OB SPOZNANJU, da bo ta sporazum dopolnil in spodbujal regionalno gospodarsko povezovanje;
ODLOČENI, da okrepita gospodarske, trgovinske in naložbene odnose v skladu s ciljem trajnostnega razvoja, v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, ter spodbujata trgovino in naložbe v skladu s tem sporazumom, upoštevajoč visoko raven varstva okolja in zaščite delovnih mest ter ustreznih mednarodno priznanih standardov in sporazumov;
V ŽELJI, da izboljšata življenjske standarde, spodbujata gospodarsko rast in stabilnost, ustvarita nove možnosti za zaposlitev ter izboljšata splošno blaginjo in s tem namenom ponovno potrdita zavezanost spodbujanju liberalizacije trgovine in naložb;
V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril razširjen in varen trg za blago in storitve ter stabilno in predvidljivo okolje za trgovino in naložbe, s čimer bo izboljšal konkurenčnost njunih podjetij na globalnih trgih;
OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti Ustanovni listini Združenih narodov, podpisani 26. junija 1945 v San Franciscu, in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948;
OB PRIZNAVANJU pomembnosti preglednosti mednarodne trgovine v korist vseh zainteresiranih strani;
OB PRIZADEVANJU, da vzpostavita jasna in vzajemno koristna pravila, ki urejajo trgovino in naložbe, ter zmanjšata ali odpravita ovire za vzajemno trgovino in naložbe;
ODLOČENI, da prispevata k skladnemu razvoju in širitvi svetovne trgovine z odpravo ovir za trgovino prek tega sporazuma ter se izogneta novim oviram za trgovino ali naložbe med njima, ki bi lahko zmanjšale koristi tega sporazuma;
OB NADGRADNJI svojih pravic in obveznosti v skladu s Sporazumom o STO in drugimi večstranskimi, regionalnimi in dvostranskimi sporazumi ter dogovori, katerih podpisnici sta;
V ŽELJI, da bi spodbujali konkurenčnost svojih podjetij, tako da bi jim zagotovili predvidljiv pravni okvir za njihove trgovinske in naložbene odnose –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
POGLAVJE 1
CILJI IN SPLOŠNA OPREDELITEV POJMOV
ČLEN 1.1
Vzpostavitev območja proste trgovine
Pogodbenici vzpostavita območje proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 in členom V GATS.
ČLEN 1.2
Cilji
Cilj tega sporazuma je liberalizirati in olajšati trgovino in naložbe med pogodbenicama v skladu z določbami tega sporazuma.
ČLEN 1.3
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju
V tem sporazumu „Sporazum o partnerstvu in sodelovanju“ pomeni Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani, ki je bil podpisan 27. junija 2012 v Bruslju.
ČLEN 1.4
Sporazumi STO
V tem sporazumu:
(a)
„Sporazum o kmetijstvu“ pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(b)
„Sporazum o vladnih naročilih“ pomeni Sporazum o vladnih naročilih iz Priloge 4 k Sporazumu o STO;
(c)
„Sporazum o pregledih pred odpremo“ pomeni Sporazum o pregledih pred odpremo iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(d)
„Sporazum o pravilih o poreklu“ pomeni Sporazum o pravilih o poreklu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(e)
„Protidampinški sporazum“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(f)
„Sporazum o carinskem vrednotenju“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(g)
„Dogovor o reševanju sporov“ pomeni Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu o STO;
(h)
„GATS“ pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu o STO;
(i)
„GATT 1994“ pomeni Splošni sporazum o tarifah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(j)
„Sporazum o izdajanju uvoznih dovoljenj“ pomeni Sporazum o izdajanju uvoznih dovoljenj iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(k)
„Sporazum o zaščitnih ukrepih“ pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(l)
„Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih“ pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(m)
„Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih“ pomeni Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(n)
„Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini“ pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;
(o)
„Sporazum TRIPS“ pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu o STO; ter
(p)
„Sporazum o STO“ pomeni Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, podpisan 15. aprila 1994 v Marakešu.
ČLEN 1.5
Splošna opredelitev pojmov
Če ni drugače določeno, imajo izrazi v tem sporazumu naslednji pomen:
(a)
„dan“ pomeni koledarski dan;
(b)
„domač“ v zvezi z zakonodajo, pravom ali zakoni in drugimi predpisi za Unijo in njene države članice oziroma za Vietnam pomeni zakonodajo, pravo ali zakone in druge predpise na centralni, regionalni ali lokalni ravni;
(c)
„blago“ pomeni izdelke v smislu GATT 1994, razen če je v tem sporazumu določeno drugače;
(d)
„harmonizirani sistem“ pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z vsemi pravnimi pojasnili in spremembami (v nadaljnjem besedilu: HS);
(e)
„MDS“ pomeni Mednarodni denarni sklad;
(f)
„ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;
(g)
„fizična oseba pogodbenice“ pomeni državljana ene od držav članic Unije ali Vietnama v skladu z njihovo zakonodajo;
(h)
„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;
(i)
„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje, ki je zunaj področja ozemeljske uporabe tega sporazuma, kot je določeno v členu 17.24 (Ozemeljska uporaba);
(j)
„UNCLOS“ pomeni Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, sklenjeno 10. decembra 1982 v Montego Bayu;
(k)
„WIPO“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino; ter
(l)
„STO“ pomeni Svetovno trgovinsko organizacijo.
POGLAVJE 2
NACIONALNA OBRAVNAVA IN DOSTOP DO TRGA ZA BLAGO
ČLEN 2.1
Cilj
Pogodbenici v skladu s tem sporazumom in členom XXIV GATT 1994 postopno liberalizirata blagovno menjavo in izboljšata dostop do trga v prehodnem obdobju, ki se začne z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 2.2
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za blagovno menjavo med pogodbenicama, če v tem sporazumu ni določeno drugače.
ČLEN 2.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„izvozne subvencije za kmetijske proizvode“ pomeni subvencije, kakor so opredeljene v odstavku (e) člena 1 Sporazuma o kmetijstvu, vključno s kakršnimi koli spremembami navedenega člena;
(b)
„kmetijski proizvod“ pomeni proizvod iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu;
(c)
„transakcija v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov“ pomeni postopek pridobivanja konzularnega računa ali konzularnega vizuma za trgovske račune, potrdila o poreklu, manifestov, izvozne deklaracije odpremnika ali druge carinske dokumentacije, povezane z uvozom blaga, od konzula pogodbenice uvoznice na ozemlju pogodbenice izvoznice, ali na ozemlju tretje osebe.
(d)
„carina“ vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali taks, ki se uvedejo na tak uvoz ali v zvezi z njim, in ne vključuje nobenih:
(i)
taks, enakovrednih notranjemu davku, naloženemu v skladu s členom 2.4 (Nacionalna obravnava);
(ii)
dajatev, naloženih v skladu s poglavjem 3 (Trgovinska sredstva);
(iii)
dajatev, ki se uporabljajo v skladu s členi VI, XVI in XIX GATT 1994, Protidampinškim sporazumom, Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih, Sporazumom o zaščitnih ukrepih, členom 5 Sporazuma o kmetijstvu in Dogovorom o reševanju sporov; ter
(iv)
pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom 2.18 (Upravne pristojbine, druge takse in formalnosti za uvoz in izvoz);
(e)
„postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj“ pomeni upravne postopke, ki se uporabljajo za upravljanje režimov izvoznih dovoljenj, ki zahtevajo vložitev zahtevka ali druge dokumentacije, razen tistih, ki se zahtevajo za namene carine, pri pristojnemu upravnemu organu kot predpogoj za izvoz z ozemlja pogodbenice izvoznice;
(f)
„postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni upravne postopke, ki se uporabljajo za upravljanje režimov uvoznih dovoljenj, ki zahtevajo vložitev zahtevka ali druge dokumentacije, razen tistih, ki se zahtevajo za namene carine, pri pristojnemu upravnemu organu kot predpogoj za uvoz na ozemlje pogodbenice uvoznice;
(g)
„neavtomatični postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj“ pomeni postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj, kadar se zavrne zahtevek vsem fizičnim in pravnim osebam, ki izpolnjujejo zahteve zadevne pogodbenice za uvedbo izvoznih operacij, vključno z blagom, za katero veljajo postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj;
(h)
„neavtomatični postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj, kadar se zavrne zahtevek vsem fizičnim in pravnim osebam, ki izpolnjujejo zahteve zadevne pogodbenice za uvedbo uvoznih operacij v zvezi z blagom, za katero veljajo postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj;
(i)
„s poreklom“ se nanaša na poreklo blaga, kot je določeno v skladu s pravili o poreklu iz Protokola 1 (O opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja);
(j)
„zahteva glede zmogljivosti“ pomeni zahtevo, da:
(i)
se izvozi določena količina, vrednost ali odstotek blaga;
(ii)
se blago pogodbenice, ki izda uvozno dovoljenje, nadomesti z uvoženim blagom;
(iii)
oseba, ki je upravičena do uvoznega dovoljenja, kupi drugo blago na ozemlju pogodbenice, ki izda uvozno dovoljenje, ali da prednost blagu, ki se proizvede na domačem trgu;
(iv)
oseba, ki je upravičena do uvoznega dovoljenja, proizvede blago na ozemlju pogodbenice, ki izda uvozno dovoljenje, v določeni količini, z določeno vrednostjo ali odstotkom domače vsebine; ali
(v)
je v kakršni koli obliki povezana z obsegom ali vrednostjo uvoza, z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut; ter
(k)
„predelano blago“ pomeni blago, uvrščeno v tarifne številke HS 84, 85, 87, 90 ali 9402, razen tistih, ki so našteti v Dodatku 2-A-5 (Blago, izključeno iz opredelitve predelanega blaga), ki:
(i)
je v celoti ali delno sestavljeno iz delov, pridobljenih iz blaga, ki je bilo predhodno uporabljeno; ter
(ii)
ima podobne zmogljivosti in delovne pogoje ter življenjsko dobo v primerjavi z izvirnim novim blagom in ima isto garancijo kot izvirno novo blago.
ČLEN 2.4
Nacionalna obravnava
Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen so obveznosti iz člena III Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.
ČLEN 2.5
Uvrstitev blaga
Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama je skladna z ustrezno tarifno nomenklaturo posamezne pogodbenice v skladu s harmoniziranim sistemom.
ČLEN 2.6
Predelano blago
Pogodbenici za predelano blago priznata enako obravnavo kot za novo podobno blago. Pogodbenica lahko zahteva posebno označevanje predelanega blaga, da se prepreči zavajanje potrošnikov. Vsaka pogodbenica izvaja ta člen v prehodnem obdobju, ki ni daljše od treh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 2.7
Zmanjšanje ali odprava carin
1.
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zmanjša ali odpravi svoje carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s svojim seznamom iz dodatkov 2-A-1 (Tarifni seznam Unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama) iz Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin).
2.
Za izračun zaporednih zmanjšanj v skladu z odstavkom 1 je osnovna stopnja za carine za vsako blago tista, ki je določena na seznamih iz dodatkov 2-A-1 (Tarifni seznam Unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama) iz Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin). Odprava tarif, določena v Dodatku 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama), ne velja za rabljena motorna vozila iz oznak HS 8702, 8703 in 8704.
3.
Če pogodbenica zmanjša uporabljeno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi pod carinsko stopnjo, ki se uporablja v skladu z njenim seznamom iz dodatkov 2-A-1 (Tarifni seznam Unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama) iz Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin), je blago s poreklom iz druge pogodbenice upravičeno do te nižje carinske stopnje.
4.
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, pogodbenica za blago s poreklom iz druge pogodbenice ne poveča nobene obstoječe carine, uporabljene v skladu z njenim seznamom iz dodatkov 2-A-1 (Tarifni seznam Unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama) iz Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin), ter zanj ne sprejme nobene nove carine.
5.
Pogodbenica lahko enostransko pospeši zmanjšanje ali odpravo carin za blago s poreklom iz druge pogodbenice, uporabljenih v skladu z njenim seznamom iz dodatkov 2-A-1 (Tarifni seznam Unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama) iz Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin). Kadar namerava pogodbenica izvesti tako pospešitev, o tem čim prej pred začetkom veljavnosti nove carinske stopnje obvesti drugo pogodbenico. Enostranska pospešitev pogodbenici ne preprečuje, da bi carino zvišala na uveljavljeno stopnjo v vsaki fazi zmanjšanja ali odprave v skladu z njenim seznamom iz dodatkov 2-A-1 (Tarifni seznam Unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama) iz Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin).
6.
Na zahtevo ene od pogodbenic se pogodbenici posvetujeta o morebitni pospešitvi ali razširitvi obsega zmanjšanja ali odprave carin, uporabljenih v skladu z njunima seznamoma iz dodatkov 2-A-1 (Tarifni seznam Unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Vietnama) iz Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin). Če se pogodbenici dogovorita o spremembi tega sporazuma z namenom pospešitve ali razširitve takega obsega, tak dogovor nadomesti kakršno koli carinsko stopnjo ali kategorijo za takšno blago, določeno v skladu z njunima seznamoma. Taka sprememba začne veljati v skladu s členom 17.5 (Spremembe).
ČLEN 2.8
Obravnava upravnih napak
V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza, zlasti pri uporabi Protokola 1 (O opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja), pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica uvoznica zaprosi Odbor za trgovino, ustanovljen na podlagi člena 17.1 (Odbor za trgovino), naj preuči možnosti za sprejetje ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.
ČLEN 2.9
Posebni ukrepi v zvezi s preferencialno tarifno obravnavo
1.
Pogodbenici sodelujeta pri boju proti carinskim kršitvam, ki se nanašajo na preferencialno tarifno obravnavo, odobreno v skladu s tem poglavjem.
2.
Za namene odstavka 1 vsaka pogodbenica v okviru izvajanja in nadzora preferencialne tarifne obravnave drugi pogodbenici ponudi upravno sodelovanje in medsebojno upravno pomoč v carinskih in s tem povezanih zadevah, ki vključuje naslednje obveznosti:
(a)
preverjanje statusa porekla zadevnega izdelka ali izdelkov;
(b)
izvajanje naknadnega preverjanja dokazila o poreklu in posredovanje rezultatov tega preverjanja drugi pogodbenici; ter
(c)
odobritev dovoljenja pogodbenici uvoznici za izvedbo poizvedb, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.
3.
Če pogodbenica uvoznica v skladu z določbami o upravnem sodelovanju ali medsebojni upravni pomoči v carinskih in s tem povezanih zadevah iz odstavka 2 ugotovi, da je bilo dokazilo o poreklu izdano neupravičeno, ker niso bile izpolnjene zahteve iz Protokola 1 (O opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja), lahko ta pogodbenica zavrne preferencialno tarifno obravnavo deklarantu, ki jo je zahteval v zvezi z blagom, za katero je bilo dokazilo o poreklu izdano v pogodbenici izvoznici.
4.
Če pogodbenica uvoznica meni, da zavrnitev preferencialne tarifne obravnave za posamezne pošiljke iz odstavka 3 ne zadostuje za izvajanje in nadzor preferencialne tarifne obravnave določenega izdelka, lahko ta pogodbenica v skladu s postopkom iz odstavka 5 začasno opusti ustrezno preferencialno tarifno obravnavo zadevnih izdelkov v naslednjih primerih:
(a)
kadar ta pogodbenica ugotovi, da je prišlo do sistematične carinske kršitve v zvezi z zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo iz tega sporazuma; ali
(b)
kadar ta pogodbenica ugotovi, da pogodbenica izvoznica sistematično ni izpolnjevala obveznosti iz odstavka 2.
5.
Pristojni organ pogodbenice uvoznice pristojni organ pogodbenice izvoznice nemudoma obvesti o svoji ugotovitvi, predloži preverljive informacije, na katerih je temeljila ugotovitev, in začne posvetovanja s pristojnim organom pogodbenice izvoznice, da bi se dosegla vzajemno sprejemljiva rešitev.
6.
Če pristojni organi ne dosežejo vzajemno sprejemljive rešitve po 30 dneh po obvestilu iz odstavka 5, pogodbenica uvoznica zadevo nemudoma predloži Odboru za trgovino.
7.
Če Odbor za trgovino ne doseže soglasja o sprejemljivi rešitvi v 60 dneh po predložitvi zadeve, lahko pogodbenica uvoznica za zadevne izdelke začasno opusti preferencialno tarifno obravnavo.
Pogodbenica uvoznica lahko začasno opusti preferencialno tarifno obravnavo iz tega odstavka le za obdobje, ki je potrebno za zaščito njenih finančnih interesov in dokler pogodbenica izvoznica ne predloži prepričljivih dokazov, da lahko izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2 in zagotovi zadosten nadzor nad izpolnjevanjem teh obveznosti.
Začasna opustitev ne sme presegati obdobja treh mesecev. Če so razmere, ki so povzročile prvotno opustitev, prisotne tudi po izteku trimesečnega obdobja, se lahko pogodbenica uvoznica odloči za podaljšanje opustitve za nadaljnje obdobje treh mesecev. O kakršni koli opustitvi potekajo redna posvetovanja v okviru Odbora za trgovino.
8.
Pogodbenica uvoznica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom o vseh obvestitvah in odločitvah v zvezi z začasno opustitvijo iz odstavka 4. Pogodbenica uvoznica nemudoma obvesti pogodbenico izvoznico in Odbor za trgovino.
ČLEN 2.10
Popravljeno blago
1.
Pogodbenica ne uporablja carine za blago (ne glede na njegovo poreklo), ki ponovno vstopi na njeno ozemlje, po tem ko je bilo z njenega ozemlja začasno izvoženo na ozemlje druge pogodbenice zaradi popravila, ne glede na to, ali bi se lahko tako popravilo izvedlo na ozemlju pogodbenice, iz katere je bilo blago začasno izvoženo.
2.
Odstavek 1 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območje proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območje proste trgovine ali s podobnim statusom.
3.
Pogodbenica ne uporablja carin za blago (ne glede na njegovo poreklo), ki je začasno uvoženo z ozemlja druge pogodbenice za popravilo.
4.
V tem členu izraz „popravilo“ pomeni kakršno koli predelavo blaga za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerih ne bi bilo več možno uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene. Popravilo blaga vključuje obnovo in vzdrževanje. Ne vključuje operacije ali postopka, ki:
(a)
uniči osnovne značilnosti blaga ali ustvari novo ali komercialno drugačno blago;
(b)
nedokončano blago spremeni v dokončano blago; ali
(c)
se uporablja za izboljšanje ali nadgradnjo tehnične zmogljivosti blaga.
ČLEN 2.11
Izvozne dajatve, davki ali druge takse
1.
Pogodbenica ne ohrani ali sprejme nobenih dajatev, davkov ali drugih taks, ki se naložijo za izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v zvezi z njim, ki presegajo tiste, ki so uvedeni za podobno blago, namenjeno domači potrošnji, razen tistih, ki so v skladu s seznamom iz Dodatka 2-A-3 (Seznam izvoznih dajatev za Vietnam) k Prilogi 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin).
2.
Če pogodbenica uporablja nižjo stopnjo dajatev, davkov ali taks za izvoz blaga ali v zvezi z njim in če je ta nižja od stopnje, izračunane v skladu s seznamom iz Dodatka 2-A-3 (Seznam izvoznih dajatev za Vietnam) k Prilogi 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin), se uporabi ta nižja stopnja. Ta odstavek se ne uporablja za ugodnejšo obravnavo, odobreno kateri koli tretji strani v skladu s preferencialnim trgovinskim sporazumom.
3.
Na zahtevo katere koli pogodbenice Odbor za trgovino pregleda vse dajatve, davke ali druge takse, ki se naložijo za izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v zvezi z njim, če je pogodbenica odobrila ugodnejšo obravnavo kateri koli tretji strani na podlagi preferencialnega trgovinskega sporazuma.
ČLEN 2.12
Izvozne subvencije za kmetijske proizvode
1.
Pogodbenici si v večstranskem okviru prizadevata za hkratno odpravo in preprečevanje ponovne uvedbe vseh oblik izvoznih subvencij in pravil v zvezi z vsemi izvoznimi ukrepi z enakim učinkom za kmetijske proizvode. V ta namen sodelujeta s ciljem krepitve večstranskih pravil o državnih kmetijskih izvoznih podjetjih, o mednarodni pomoči v hrani in o podpori pri financiranju izvoza.
2.
Ob začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenica izvoznica ne uvede ali ohrani nobenih izvoznih subvencij ali drugih ukrepov z enakim učinkom za kateri koli kmetijski proizvod, za katerega pogodbenica uvoznica uporablja odpravo ali zmanjšanje carin v skladu s Prilogo 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin) in ki je namenjeno na ozemlje pogodbenice uvoznice.
ČLEN 2.13
Upravljanje trgovinskih predpisov
V skladu s členom X GATT 1994 vsaka pogodbenica enotno, nepristransko in razumno upravlja vse svoje zakone, predpise, sodne odločbe in upravne odločbe, ki se nanašajo na:
(a)
razvrstitev ali vrednotenje blaga za carinske namene;
(b)
stopnje dajatev, davkov ali drugih taks;
(c)
zahteve, omejitve ali prepovedi pri uvozu ali izvozu;
(d)
nakazila plačil; ter
(e)
zadeve, ki vplivajo na prodajo, distribucijo, prevoz, zavarovanje, pregled skladiščenja, razstavljanje, predelavo, mešanje ali drugo uporabo blaga za carinske namene.
ČLEN 2.14
Uvozne in izvozne omejitve
1.
Razen če je drugače določeno v tem sporazumu, pogodbenica v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ne sme sprejeti ali ohraniti nobene prepovedi ali omejitve za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen je člen XI Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
2.
Odstavek 1 pogodbenici prepoveduje, da bi sprejela ali ohranila:
(a)
izdajanje uvoznih dovoljenj, pogojenih z izpolnjevanjem zahtev glede zmogljivosti; ali
(b)
prostovoljne omejitve izvoza.
3.
Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za blago, navedeno v Dodatku 2-A-4 (Posebni ukrepi Vietnama, ki urejajo uvoz in izvoz blaga). Vsaka sprememba zakonov in drugih predpisov Vietnama, ki zmanjšuje obseg blaga, navedenega v Dodatku 2-A-4 (Posebni ukrepi Vietnama, ki urejajo uvoz in izvoz blaga), se samodejno uporablja v skladu s tem sporazumom. Vsaka prednost, ki jo da Vietnam glede obsega blaga, navedenega v Dodatku 2-A-4 (Posebni ukrepi Vietnama, ki urejajo uvoz in izvoz blaga), kateremu koli drugemu trgovinskemu partnerju, se samodejno uporablja v skladu s tem sporazumom. Vietnam Unijo obvesti o vseh spremembah ali prednostih iz tega odstavka.
4.
V skladu s Sporazumom o STO lahko pogodbenica uvede kakršen koli ukrep, ki ga odobri Organ STO za reševanje sporov, zoper drugo pogodbenico.
5.
Kadar pogodbenica sprejme ali ohrani prepoved oziroma omejitev uvoza ali izvoza, zagotovi popolno preglednost ukrepa.
ČLEN 2.15
Pravice do trgovanja in povezane pravice za zdravila
1.
Vietnam sprejme in ohrani ustrezne pravne instrumente, ki tujim farmacevtskim družbam omogočajo, da ustanovijo podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, za uvoz zdravil, za katera so pristojni organi Vietnama izdali dovoljenje za promet. Brez poseganja v seznam Vietnama, ki je vključen v Prilogo 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama), lahko podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, prodajajo zdravila, ki so jih zakonito uvozila, distributerjem ali trgovcem na debelo, ki imajo pravico do distribucije zdravil v Vietnamu.
2.
Podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, iz odstavka 1 lahko:
(a)
gradijo svoja skladišča za shranjevanje zdravil, ki so jih zakonito uvozila v Vietnam v skladu s predpisi, ki jih je izdalo ministrstvo za zdravje ali njegov naslednik;
(b)
zagotovijo informacije o zdravilih, ki so jih zakonito uvozila v Vietnam, zdravstvenim delavcem v skladu s predpisi, ki so jih izdali ministrstvo za zdravje ali njegov naslednik in drugi pristojni organi Vietnama; ter
(c)
izvedejo klinično študijo in opravijo preskuse v skladu s členom 3 (Mednarodni standardi) Priloge 2C (Zdravila in medicinski pripomočki) in v skladu s predpisi, ki jih je izdalo ministrstvo za zdravje ali njegov naslednik, zagotovijo, da so zdravila, ki so jih zakonito uvozili v Vietnam, primerna za domačo porabo.
ČLEN 2.16
Postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.
2.
Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o obstoječih postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, vključno s pravno podlago in zadevnim uradnim spletiščem, v 30 dneh od začetka veljavnosti tega sporazuma, razen če je bilo obvestilo o tem že poslano ali predloženo v skladu s členom 5 ali odstavkom 3 člena 7 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj. Uradno obvestilo vsebuje iste informacije, kot so navedene v členu 5 ali odstavku 3 člena 7 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.
3.
Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vsakršni uvedbi ali spremembi katerega koli postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki jo namerava sprejeti, najpozneje 45 dni pred začetkom veljavnosti novega postopka ali spremembe. Pogodbenica takšno uradno obvestilo v nobenem primeru ne predloži pozneje kot 60 dni od datuma objave uvedbe ali spremembe, razen če je bilo obvestilo o tem že poslano v skladu s členom 5 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj. Uradno obvestilo vsebuje iste informacije, kot so navedene v členu 5 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.
4.
Vsaka pogodbenica na uradnem spletnem mestu objavi vse informacije, ki jih mora objaviti v skladu s pododstavkom 4(a) člena 1 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.
5.
Na zahtevo pogodbenice se druga pogodbenica v 60 dneh odzove na utemeljeno poizvedbo v zvezi s kakršnim koli postopkom za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki ga namerava sprejeti ali ga je sprejela ali ohranila, kot tudi o merilih za odobritev ali dodelitev uvoznih dovoljenj, vključno z upravičenostjo oseb, podjetij in institucij, da vložijo tak zahtevek, upravnim organom ali organi, na katere je treba zahtevek nasloviti, in seznamom izdelkov, za katere velja zahteva za uvozno dovoljenje.
6.
Pogodbenici uvedeta in upravljata postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj v skladu z:
(a)
odstavki od 1 do 9 člena 1 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj;
(b)
členom 2 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj; ter
(c)
členom 3 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.
V ta namen so določbe iz pododstavkov (a), (b) in (c) smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.
7.
Pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za avtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj kot pogoj za uvoz na njeno ozemlje le, da izpolni legitimne cilje, potem ko je opravila ustrezno oceno učinka.
8.
Pogodbenica odobri uvozna dovoljenja za ustrezno obdobje, ki ni krajše, kot je določeno v domači zakonodaji, ki določa zahteve za uvozna dovoljenja, in ne izključuje uvoza.
9.
Če pogodbenica zavrne zahtevek za uvozno dovoljenje za blago iz druge pogodbenice, na zahtevo vložnika in takoj po prejemu zahtevka vložniku predloži pisno obrazložitev razlogov za zavrnitev. Vložnik ima pravico do pritožbe ali pregleda v skladu z domačo zakonodajo ali postopki pogodbenice uvoznice.
10.
Pogodbenici sprejmeta ali ohranita neavtomatične postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj le za izvajanje ukrepa, ki ni v neskladju s tem sporazumom, vključno s členom 2.22 (Splošne izjeme). Pogodbenica, ki sprejme neavtomatične postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj, jasno navede namen takih postopkov za izdajanje dovoljenj.
ČLEN 2.17
Postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj
1.
Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o obstoječih postopkih za izdajanje izvoznih dovoljenj, vključno s pravno podlago in zadevnim uradnim spletiščem, v 30 dneh od začetka veljavnosti tega sporazuma.
2.
Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vsakršni uvedbi ali spremembi postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj, ki jo namerava sprejeti, najpozneje 45 dni pred začetkom veljavnosti novega postopka ali spremembe. Pogodbenica takšnega uradnega obvestila v nobenem primeru ne predloži pozneje kot 60 dni od datuma objave uvedbe ali spremembe.
3.
Uradno obvestilo iz odstavkov 1 in 2 mora vsebovati naslednje informacije:
(a)
besedila njenih postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj, vključno z vsemi spremembami;
(b)
izdelke, za katere velja vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj;
(c)
za vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj opis:
(i)
postopka predložitve zahtevka za izvozno dovoljenje ter
(ii)
meril, ki jih mora vložnik izpolnjevati, da lahko predloži zahtevek za izvozno dovoljenje;
(d)
kontaktno točko ali točke, na katerih lahko zainteresirane osebe dobijo dodatne informacije o pogojih za pridobitev izvoznega dovoljenja;
(e)
upravni organ ali organe, ki jim je treba predložiti zahtevek ali drugo ustrezno dokumentacijo;
(f)
obdobje, v katerem bo veljal posamezni postopek za izdajo izvoznih dovoljenj;
(g)
če pogodbenica namerava postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabiti za upravljanje izvozne kvote, celotno količino in, če je to izvedljivo, vrednost kvote ter začetne in zaključne datume kvote; ter
(h)
izjeme ali odstopanja od zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj, načine vložitve zahtevka za te izjeme ali odstopanja ter merila za njihovo odobritev.
4.
Vsaka pogodbenica objavi kakršen koli postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj, vključno s pravno podlago in sklicem na ustrezno uradno spletišče. Vsaka pogodbenica čim prej in v vsakem primeru najpozneje 45 dni po sprejetju ter vsaj 25 delovnih dni pred začetkom veljavnosti objavi kakršen koli nov postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj ali kakršno koli spremembo postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj.
5.
Na zahtevo pogodbenice se druga pogodbenica v 60 dneh odzove na utemeljeno poizvedbo v zvezi s kakršnim koli postopkom za izdajanje izvoznih dovoljenj, ki ga namerava sprejeti ali ga je sprejela ali ohranila, kot tudi o merilih za odobritev ali dodelitev izvoznih dovoljenj, vključno z upravičenostjo oseb, podjetij in institucij, da vložijo tak zahtevek, upravnim organom ali organi, na katere je treba zahtevek nasloviti, in seznamom izdelkov, za katere velja zahteva za izvozno dovoljenje.
6.
Pogodbenici uvedeta in upravljata vse postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj v skladu z:
(a)
odstavki od 1 do 9 člena 1 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj;
(b)
členom 2 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj;
(c)
členom 3 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj razen pododstavkov 5(a), (c), (j) in (k).
V ta namen so določbe iz pododstavkov (a), (b) in (c) smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.
7.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabljajo nevtralno ter se izvajajo pošteno, pravično, nediskriminatorno in pregledno.
8.
Pogodbenica odobri izvozna dovoljenja za ustrezno obdobje, ki ni krajše, kot je določeno v domači zakonodaji, ki določa zahteve za izvozna dovoljenja, in ne izključuje izvoza.
9.
Če pogodbenica zavrne zahtevek za izvozno dovoljenje za blago iz druge pogodbenice, na zahtevo vložnika in takoj po prejemu zahtevka vložniku predloži pisno obrazložitev razlogov za zavrnitev. Vložnik ima pravico do pritožbe ali pregleda v skladu z domačo zakonodajo ali postopki pogodbenice izvoznice.
10.
Pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za avtomatično izdajanje izvoznih dovoljenj kot pogoj za izvoz z njenega ozemlja le, da izpolni legitimne cilje, potem ko je opravila ustrezno oceno učinka.
11.
Pogodbenici sprejmeta ali ohranita neavtomatične postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj le za izvajanje ukrepa, ki ni v neskladju s tem sporazumom, vključno s členom 2.22 (Splošne izjeme). Pogodbenica, ki sprejme neavtomatične postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj, jasno navede namen takih postopkov za izdajanje dovoljenj.
ČLEN 2.18
Upravne pristojbine, druge takse in formalnosti za uvoz in izvoz
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine, takse, formalnosti in zahteve, ki niso uvozne in izvozne carine ter ukrepi iz pododstavkov (i), (ii) in (iii) odstavka (d) člena 2.3 (Opredelitev pojmov), v skladu z obveznostmi pogodbenic iz člena VIII GATT 1994, vključno z njegovimi opombami in dopolnilnimi določbami.
2.
Pogodbenica lahko za storitve, ki se opravljajo v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, naloži le pristojbine in takse. Pristojbine in takse se ne pobirajo na podlagi ad valorem in ne presegajo približnih stroškov opravljenih storitev. Vsaka pogodbenica objavi informacije o pristojbinah in taksah, ki jih nalaga v zvezi z uvozom in izvozom blaga v skladu s členom 4.10 (Pristojbine in takse).
3.
Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s povezanimi pristojbinami in taksami, v zvezi z uvozom ali izvozom blaga. Po treh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenica ne zahteva konzularne overitve za uvoz blaga, ki ga zajema ta sporazum.
ČLEN 2.19
Oznaka porekla
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, Vietnam pri izvajanju zahtev za obvezno označevanje države porekla nekmetijskih izdelkov Unije sprejme oznako „Made in EU“ ali podobno oznako v lokalnem jeziku, ki izpolnjuje te zahteve.
ČLEN 2.20
Državna trgovinska podjetja
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe pravice in obveznosti iz člena XVII GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami ter Dogovora STO o razlagi člena XVII GATT 1994, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.
2.
Kadar pogodbenica od druge pogodbenice zahteva informacije o posameznih državnih trgovinskih podjetjih in njihovih dejavnostih, vključno z informacijami o njihovi dvostranski trgovini, zaprošena pogodbenica zagotovi preglednost v skladu s pododstavkom 4(d) člena XVII GATT 1994.
ČLEN 2.21
Odprava sektorsko specifičnih netarifnih ukrepov
1.
Pogodbenici izvajata svoje zaveze glede sektorsko specifičnih netarifnih ukrepov za blago, kot je določeno v prilogah 2-B (Motorna vozila ter njihovi deli in oprema) in 2C (Zdravila in medicinski pripomočki).
2.
Če ta sporazum ne določa drugače, pogodbenici 10 let po začetku veljavnosti tega sporazuma na zahtevo katere koli od njiju in v skladu s svojimi notranjimi postopki začneta pogajanja z namenom razširitve obsega svojih zavez glede sektorsko specifičnih netarifnih ukrepov za blago.
ČLEN 2.22
Splošne izjeme
1.
To poglavje nobeni pogodbenici v ničemer ne preprečuje sprejemanja ukrepov v skladu s členom XX Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.
2.
Pogodbenici razumeta, da pogodbenica izvoznica, ki namerava sprejeti kakršne koli ukrepe iz pododstavkov (i) in (j) člena XX GATT 1994, pred sprejetjem takih ukrepov drugi pogodbenici predloži vse zadevne informacije. Pogodbenici se na zahtevo posvetujeta z namenom, da se poišče sprejemljiva rešitev. Pogodbenici se lahko dogovorita o kakršnih koli sredstvih, potrebnih za odpravo težav. Če zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodno obvestilo ali pregled ni mogoč, lahko pogodbenica izvoznica uporabi potrebne previdnostne ukrepe in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.
ČLEN 2.23
Odbor za blagovno menjavo
1.
Odbor za blagovno menjavo, ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori), sestavljajo predstavniki pogodbenic.
2.
Odbor za blagovno menjavo obravnava vse zadeve, ki izhajajo iz tega poglavja in Protokola 1 (O opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja).
3.
Odbor za blagovno menjavo v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori) opravlja naslednje naloge:
(a)
pregled in spremljanje izvajanja in delovanja določb iz odstavka 2;
(b)
opredelitev in priporočanje ukrepov za odpravo vseh morebitnih razlik ter spodbujanje, olajšanje in izboljšanje dostopa do trga, vključno z morebitnim pospeškom tarifnih obveznosti v skladu s členom 2.7 (Zmanjšanje ali odprava carin);
(c)
priporočanje Odboru za trgovino, da ustanovi delovne skupine, za katere meni, da so potrebne;
(d)
prevzem kakršnega koli dodatnega dela, ki mu ga naloži Odbor za trgovino; ter
(e)
predlaganje sklepov, ki jih sprejme Odbor za trgovino za spremembo seznama dišečih sort riža, vključenih v pododstavek 5(c) pododdelka 1 (Tarifne kvote Unije) oddelka B (Tarifne kvote) Priloge 2-A (Zmanjšanje ali odprava carin).
POGLAVJE 3
TRGOVINSKA SREDSTVA
ODDELEK A
PROTIDAMPINŠKE IN IZRAVNALNE DAJATVE
ČLEN 3.1
Splošne določbe
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.
2.
Pogodbenici se ob priznavanju dejstva, da se protidampinški in izravnalni ukrepi lahko zlorabijo za oviranje trgovine, strinjata, da:
(a)
bi bilo treba trgovinska sredstva uporabljati tako, da so v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami STO, hkrati pa bi morali temeljiti na poštenem in preglednem sistemu; ter
(b)
bi bilo treba skrbno preučiti interese druge pogodbenice, kadar pogodbenica meni, da je treba take ukrepe uvesti.
3.
V tem oddelku se poreklo določa v skladu s členom 1 Sporazuma o pravilih o poreklu.
ČLEN 3.2
Preglednost
1.
Brez poseganja v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih pogodbenici neposredno po kakršni koli uvedbi morebitnih začasnih ukrepov in v vsakem primeru pred končno določitvijo zainteresiranim stranem v celoti in smiselno razkrijeta vsa bistvena dejstva in pomisleke, na katerih temelji sklep o uporabi ukrepov. Razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.
2.
Če to ne zadržuje po nepotrebnem izvedbe preiskave, se zainteresiranim stranem da na voljo možnost, da med preiskavami v zvezi s trgovinskimi sredstvi izrazijo svoja stališča.
ČLEN 3.3
Upoštevanje javnega interesa
Pogodbenica ne uporabi protidampinških ali izravnalnih ukrepov, če se lahko na podlagi informacij, ki so na voljo med preiskavo, jasno sklepa, da uporaba takih ukrepov ni v javnem interesu. Pri določitvi javnega interesa pogodbenica upošteva stanje domače industrije, uvoznike in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne uporabnike in reprezentativne potrošniške organizacije, in sicer na podlagi predložitve ustreznih informacij preiskovalnim organom.
ČLEN 3.4
Pravilo nižje dajatve
Protidampinška ali izravnalna dajatev, ki jo naloži pogodbenica, ne presega stopnje dampinga ali subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, pogodbenica pa si prizadeva zagotoviti, da je znesek te dajatve nižji od te stopnje, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode domači industriji.
ČLEN 3.5
Izvzetje iz reševanja sporov
Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 15 (Reševanje sporov).
ODDELEK B
GLOBALNI ZAŠČITNI UKREPI
ČLEN 3.6
Splošne določbe
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994, Sporazuma o zaščitnih ukrepih in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu.
2.
Pogodbenica za isto blago hkrati ne uporabi:
(a)
dvostranskega zaščitnega ukrepa v skladu z oddelkom C (Dvostranska zaščitna klavzula) tega poglavja; ter
(b)
ukrepa v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom o zaščitnih ukrepih.
3.
V tem oddelku se poreklo določa v skladu s členom 1 Sporazuma o pravilih o poreklu.
ČLEN 3.7
Preglednost
1.
Ne glede na člen 3.6 (Splošne določbe) pogodbenica, ki začne globalno preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali namerava uvesti globalne zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice in pod pogojem, da ima ta zadosten interes, takoj predloži ad hoc pisno obvestilo z vsemi ustreznimi informacijami, ki so privedle do začetka globalne zaščitne preiskave, in, odvisno od primera, predlog za uvedbo globalnih zaščitnih ukrepov, če je ustrezno, tudi na podlagi začasnih ugotovitev. To ne posega v člen 3.2 Sporazuma o zaščitnih ukrepih.
2.
Pri uvedbi globalnih zaščitnih ukrepov si pogodbenici prizadevata, da se uvedejo na način, ki najmanj vpliva na njuno dvostransko trgovino.
3.
Za namene odstavka 2, če pogodbenica meni, da so pravne zahteve za uvedbo dokončnih zaščitnih ukrepov izpolnjene, o tem obvesti drugo pogodbenico in omogoči, da se opravijo dvostranska posvetovanja. Če ni bila sprejeta nobena zadovoljiva rešitev v 30 dneh od prejema obvestila, lahko pogodbenica sprejme dokončne globalne zaščitne ukrepe. Drugi pogodbenici bi bilo treba omogočiti možnost za posvetovanja, da se izmenjajo stališča o informacijah iz odstavka 1.
ČLEN 3.8
Izvzetje iz reševanja sporov
Za določbe tega oddelka, ki se nanašajo na pravice in obveznosti STO, ne velja poglavje 15 (Reševanje sporov).
ODDELEK C
DVOSTRANSKA ZAŠČITNA KLAVZULA
ČLEN 3.9
Opredelitev pojmov
V tem oddelku:
(a)
se pojem „domača industrija“ razlaga v skladu s pododstavkom 1(c) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je pododstavek 1(c) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del;
(b)
se pojma „resna škoda“ in „tveganje za nastanek resne škode“ razlagata v skladu s pododstavkoma 1(a) in 1(b) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen sta pododstavka 1(a) in 1(b) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del; ter
(c)
„prehodno obdobje“ pomeni obdobje 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 3.10
Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa
1.
Če se katero koli blago s poreklom z ozemlja pogodbenice zaradi zmanjšanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje druge pogodbenice v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo, ki proizvaja podobno ali neposredno konkurenčno blago, lahko pogodbenica uvoznica samo v prehodnem obdobju sprejme ukrepe iz odstavka 2 v skladu s pogoji in postopki iz tega oddelka, razen če je drugače določeno v pododstavku 6(c) člena 3.11 (Pogoji in omejitve).
2.
Pogodbenica uvoznica lahko uvede dvostranski zaščitni ukrep, s katerim:
(a)
se ustavi nadaljnje zniževanje carinske stopnje za zadevno blago, določene v Prilogi 2-A (Odprava carin); ali
(b)
se carinska stopnja za blago zviša na raven, ki ne presega nižje od naslednjih:
(i)
carinske stopnje države z največjimi ugodnostmi za blago, veljavne v trenutku sprejetja ukrepa; ali
(ii)
osnovne carinske stopnje, določene v seznamih iz Priloge 2-A (Odprava carin), v skladu s členom 2.6 (Zmanjšanje ali odprava carin na uvoz).
ČLEN 3.11
Pogoji in omejitve
1.
Pogodbenica drugo pogodbenico pisno obvesti o začetku preiskave iz odstavka 2 in se z njo vnaprej posvetuje toliko časa pred uporabo dvostranskega zaščitnega ukrepa, kolikor je mogoče, da se pregledajo informacije, pridobljene med preiskavo, in izmenjajo stališča o ukrepu.
2.
Pogodbenica uporabi dvostranski zaščitni ukrep le po preiskavi, ki jo izvedejo njeni pristojni organi v skladu s členom 3 in pododstavkom 2(c) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen sta člen 3 in pododstavek 2(c) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del;
3.
V preiskavi iz odstavka 2 pogodbenica ravna v skladu z zahtevami iz pododstavka 2(a) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je pododstavek 2(a) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
4.
Preiskava mora na podlagi objektivnih dokazov dokazati tudi obstoj vzročne povezave med povečanim uvozom in resno škodo ali tveganjem za nastanek resne škode. Preiskava upošteva tudi obstoj katerega koli dejavnika razen povečanega uvoza, ki lahko hkrati povzroči škodo.
5.
Vsaka od pogodbenic zagotovi, da njeni pristojni organi preiskavo iz odstavka 2 opravijo v enem letu od datuma njenega začetka.
6.
Nobena pogodbenica ne uporablja dvostranskega zaščitnega ukrepa:
(a)
razen v takem obsegu in tako dolgo, kot je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode in olajšanje prilagoditve;
(b)
več kot dve leti, vendar se obdobje lahko podaljša za največ dve leti, če pristojni organi pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz tega člena ugotovijo, da je ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo resne škode ali olajšanje prilagoditev in da obstajajo dokazi o prilagajanju industrije, pod pogojem da skupno obdobje izvajanja zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem začetnega izvajanja in vsakim njegovim podaljšanjem, ni daljše od štirih let; ali
(c)
po koncu prehodnega obdobja, razen s soglasjem druge pogodbenice.
7.
Za lažjo prilagoditev v primeru, ko je pričakovano trajanje dvostranskega zaščitnega ukrepa več kot dve leti, pogodbenica, ki uporablja ukrep, v obdobju uporabe postopoma liberalizira ukrep v rednih časovnih presledkih.
8.
Ko pogodbenica preneha izvajati dvostranski zaščitni ukrep, je stopnja carine tista stopnja, ki bi bila v skladu z njenim seznamom iz Priloge 2-A (Odprava carin) veljavna, če se ukrep ne bi izvajal.
ČLEN 3.12
Začasni ukrepi
V kritičnih okoliščinah, kadar bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi se težko odpravila, lahko pogodbenica začasno izvaja dvostranski zaščitni ukrep po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi zmanjšanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom ter da tak uvoz povzroča resno škodo ali tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo. Noben začasni ukrep ne traja več kot 200 dni, pogodbenica pa v tem času izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 in 3 člena 3.11 (Pogoji in omejitve). Pogodbenica takoj povrne vsako povišanje tarife, če se med preiskavo iz odstavka 2 člena 3.11 (Pogoji in omejitve) ne ugotovi, da so zahteve iz odstavka 1 člena 3.10 (Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa) izpolnjene. Trajanje kakršnega koli začasnega ukrepa se šteje kot del obdobja iz odstavka 5(b) člena 3.11 (Pogoji in omejitve).
ČLEN 3.13
Nadomestila
1.
Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, se posvetuje z drugo pogodbenico, da se dogovorita o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij z enakovrednimi učinki na trgovino ali v obliki koncesij, enakovrednih vrednosti dodatnih dajatev, ki se pričakujejo kot rezultat zaščitnega ukrepa. Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, zagotovi možnost za taka posvetovanja najpozneje 30 dni po uporabi dvostranskega zaščitnega ukrepa.
2.
Če v 30 dneh od začetka posvetovanja iz odstavka 1 ni dosežen dogovor o nadomestilu za liberalizacijo trgovine, lahko pogodbenica, katere blago je predmet dvostranskega zaščitnega ukrepa, začasno opusti uporabo koncesije v zvezi z blagom s poreklom iz pogodbenice, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep z enakovrednimi učinki kot dvostranski zaščitni ukrep. Obveznost pogodbenice, ki uporabi dvostranski zaščitni ukrep, glede zagotovitve nadomestila in pravica druge pogodbenice, da začasno opusti koncesije v skladu s tem odstavkom, prenehata veljati na dan, ko se dvostranski zaščitni ukrep preneha izvajati.
3.
Pravica do začasne opustitve iz odstavka 2 se ne izvršuje v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa, pod pogojem da je zaščitni ukrep v skladu z določbami tega sporazuma.
ČLEN 3.14
Uporaba angleškega jezika
Za zagotovitev čim večje učinkovitosti pri uporabi pravil o trgovinskih sredstvih iz tega poglavja preiskovalni organi pogodbenic uporabljajo angleški jezik kot podlago za sporočila in dokumente, izmenjane med pogodbenicama v okviru preiskav v zvezi s trgovinskimi sredstvi.
POGLAVJE 4
OLAJŠEVANJE CARINE IN TRGOVINE
ČLEN 4.1
Cilji
1.
Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carine in trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju. Pogodbenici okrepita sodelovanje na tem področju, da njuna carinska zakonodaja in postopki dosegajo cilje o spodbujanju olajševanja trgovine in hkrati zagotavljajo učinkovit carinski nadzor.
2.
Pogodbenici se strinjata, da njuna zakonodaja ne sme biti diskriminatorna in da carinski postopki temeljijo na uporabi sodobnih metod in učinkovitega nadzora za boj proti goljufijam in za spodbujanje zakonite trgovine.
3.
Pogodbenici priznavata, da legitimni cilji javnih politik, vključno s cilji v zvezi z varnostjo, zaščito in bojem proti goljufijam, ne smejo biti ogroženi.
ČLEN 4.2
Carinsko sodelovanje in medsebojna upravna pomoč
1.
Ustrezni organi pogodbenic sodelujejo glede carinskih zadev, da bi zagotovili dosego ciljev iz člena 4.1 (Cilji).
2.
Pogodbenici okrepita carinsko sodelovanje, med drugim z:
(a)
izmenjavo informacij v zvezi s carinsko zakonodajo, njenim izvajanjem in carinskimi postopki, zlasti na naslednjih področjih:
(i)
poenostavljanje in posodabljanje carinskih postopkov;
(ii)
izvrševanje pravic intelektualne lastnine na mejah s strani carinskih organov;
(iii)
olajšanje tranzita in pretovarjanja ter
(iv)
odnosi s poslovno skupnostjo;
(b)
preučitvijo možnosti razvoja skupnih pobud v zvezi z uvoznimi in izvoznimi ter drugimi carinskimi postopki, vključno s tehnično pomočjo, za zagotovitev učinkovitih storitev za poslovno skupnost;
(c)
krepitvijo sodelovanja na področju carin v mednarodnih organizacijah, kot sta STO in Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO); ter
(d)
vzpostavitvijo, kadar je to ustrezno in primerno, vzajemnega priznavanja programov trgovinskega partnerstva in carinskega nadzora, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine.
3.
Pogodbenici si vzajemno zagotavljata medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu s Protokolom 2 (Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah).
ČLEN 4.3
Carinska zakonodaja in postopki
1.
Carinska zakonodaja in postopki pogodbenic temeljijo na mednarodnih instrumentih in standardih, ki se uporabljajo na področju carine in trgovine, vključno z vsebinskimi elementi revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sklenjene 26. junija 1999 v Bruslju, Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljnjem besedilu: konvencija o harmoniziranem sistemu), okvira standardov za zaščito in olajševanje svetovne trgovine ter modela carinskih podatkov Svetovne carinske organizacije.
2.
Carinska zakonodaja in postopki pogodbenic:
(a)
so namenjeni zaščiti zakonite trgovine prek učinkovitega izvrševanja in usklajevanja z zakonodajnimi zahtevami;
(b)
se izogibajo nepotrebnim ali diskriminatornim bremenom za gospodarske subjekte in omogočajo nadaljnjo poenostavitev za gospodarske subjekte z visoko stopnjo skladnosti; ter
(c)
preprečujejo goljufije in nezakonite ali škodljive dejavnosti.
3.
Pogodbenici se strinjata, da morajo biti njuni carinska zakonodaja in postopki, vključno s pravnimi sredstvi, sorazmerni in nediskriminatorni ter da njihova uporaba ne zadrži neupravičeno sprostitve blaga.
4.
Pogodbenici za izboljšanje delovnih metod in zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov:
(a)
poenostavita in pregledata, kadar koli je to mogoče, zahteve in formalnosti v zvezi s hitro prepustitvijo in carinjenjem blaga; ter
(b)
sprejmeta nadaljnje korake za poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinske in druge agencije.
ČLEN 4.4
Sprostitev blaga
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi uporabljajo zahteve in postopke, ki predvidevajo sprostitev blaga v roku, ki ni daljši od tistega, ki je potreben za zagotavljanje skladnosti z njenimi carinskimi in drugimi trgovinskimi zakoni in formalnostmi. Vsaka pogodbenica si prizadeva za nadaljnje skrajšanje tega obdobja in sprostitev blaga brez nepotrebnega odlašanja.
2.
Pogodbenici med drugim dovolita sprostitev blaga brez plačila carine, pod pogojem da se končno plačilo carine zagotovi z jamstvom, če je to potrebno v skladu z njuno zakonodajo za zagotovitev končnega plačila carine.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi zagotovijo vnaprejšnjo elektronsko predložitev in nadaljnjo obdelavo informacij pred fizičnim prihodom blaga (obdelava pred prihodom), da se omogoči sprostitev blaga ob prihodu.
ČLEN 4.5
Poenostavljeni carinski postopki
1.
Vsaka pogodbenica določi poenostavljene carinske postopke, ki so pregledni in učinkoviti, da se zmanjšajo stroški in poveča predvidljivost za gospodarske subjekte, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Lažji dostop do carinskih poenostavitev je na voljo tudi za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.
2.
Pri zaključevanju formalnosti dajanja blaga v carinski postopek se uporabi enotna upravna listina ali enakovredna elektronska različica.
3.
Pogodbenici uporabita sodobne carinske tehnike, vključno z oceno tveganja in revizijami po carinjenju, da se poenostavita in olajšata vstop in sprostitev blaga.
4.
Pogodbenici spodbujata postopni razvoj in uporabo sistemov, vključno s sistemi, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, da se olajša elektronska izmenjava podatkov med trgovci, carinskimi upravami in drugimi zadevnimi agencijami.
ČLEN 4.6
Tranzit in pretovarjanje
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi olajševanje ter učinkovit nadzor pretovarjanja in tranzita prek svojega ozemlja.
2.
Za olajšanje tranzitnega prometa vsaka pogodbenica zagotovi sodelovanje in usklajevanje med vsemi zadevnimi organi in agencijami na svojem ozemlju.
ČLEN 4.7
Obvladovanje tveganja
1.
Vsaka pogodbenica svoje postopke pregleda in sprostitve ter postopke revizije po carinjenju oblikuje na podlagi načel ocene tveganja in revizij, namesto da bi vsako pošiljko posebej podrobno preučila za skladnost z vsemi uvoznimi zahtevami.
2.
Pogodbenici sprejmeta in uporabljata svoje zahteve in postopke za nadzor uvoza, izvoza, tranzita in pretovarjanja blaga na podlagi načel obvladovanja tveganja, ki se uporabljajo zato, da se ukrepi v zvezi s skladnostjo usmerijo na transakcije, ki jim je treba nameniti pozornost.
ČLEN 4.8
Preglednost
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni carinski in drugi trgovinski zakoni, predpisi in splošni upravni postopki in druge zahteve, vključno s pristojbinami in taksami, takoj na voljo zainteresiranim stranem in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradnem spletišču.
2.
Vsaka pogodbenica določi ali ohrani eno ali več informacijskih točk za obravnavo vprašanj zainteresiranih strani o carinskih in drugih trgovinskih zadevah.
ČLEN 4.9
Vnaprejšnje odločbe
1.
Na pisno zahtevo trgovcev carinski organi vsake pogodbenice v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi pred uvozom blaga na njeno ozemlje izdajo pisne vnaprejšnje odločbe o tarifni uvrstitvi ali o kateri koli drugi zadevi, o kateri se pogodbenici dogovorita.
2.
V skladu z vsemi zahtevami glede zaupnosti v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice vsaka pogodbenica objavi svoje vnaprejšnje odločbe o tarifni uvrstitvi in o vseh zadevah, o katerih se sporazumeta pogodbenici, na primer na uradnem spletišču.
3.
Za olajšanje trgovine pogodbenici v svoj dvostranski dialog vključita redne posodobitve o spremembah v njunih zakonih in drugih predpisih o vnaprejšnjih odločbah.
ČLEN 4.10
Pristojbine in takse
1.
Vsaka pogodbenica objavi informacije o pristojbinah in taksah v uradno določenem mediju in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradnem spletišču. Te informacije vključujejo pristojbine in takse, ki se bodo uporabile, posebne razloge za pristojbine ali takse za opravljeno storitev, naziv pristojnega organa ter datum in način plačila.
2.
Nobena pogodbenica ne naloži novih ali spremenjenih pristojbin in taks, dokler se informacije v skladu z odstavkom 1 ne objavijo in dajo na voljo.
ČLEN 4.11
Carinski deklarant
Pogodbenici v svoji carinski zakonodaji in postopkih ne zahtevata obvezne uporabe carinskih deklarantov. Če in ko pogodbenici izdajata dovoljenja carinskim deklarantom, uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila.
ČLEN 4.12
Carinsko vrednotenje
1.
Pogodbenici določita carinsko vrednost blaga v skladu s členom VII GATT 1994 in Sporazumom o carinskem vrednotenju.
2.
Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.
ČLEN 4.13
Pregledi pred odpremo
Pogodbenici se strinjata, da njuna carinska zakonodaja in postopki ne zahtevajo obvezne uporabe pregledov pred odpremo, kot so določeni v Sporazumu o pregledih pred odpremo, ali kakšnih koli drugih dejavnosti pregleda, ki jih pred postopkom carinjenja na namembnem kraju izvajajo zasebne družbe.
ČLEN 4.14
Pregled in pritožba
Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite, hitre, nediskriminatorne in lahko dostopne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave ali drugih agencij, ki vplivajo na uvoz ali izvoz blaga ali blago v tranzitu.
ČLEN 4.15
Odnosi s poslovno skupnostjo
Pogodbenici se strinjata:
(a)
da obstaja potreba po pravočasnih posvetovanjih s trgovinskimi predstavniki o zakonodajnih predlogih in splošnih postopkih v zvezi z vprašanji o olajševanju carine in trgovine. V ta namen vsaka pogodbenica opravi ustrezna posvetovanja med upravami in poslovno skupnostjo;
(b)
da bosta objavili ali kako drugače dali na voljo, če je le mogoče z elektronskimi sredstvi, novo zakonodajo in splošne postopke, povezane z vprašanji o olajševanju carine in trgovine, pred uvedbo takšne zakonodaje in postopkov, prav tako pa tudi spremembe in razlage takšne zakonodaje in postopkov. Poleg tega bosta javnosti dali na voljo ustrezne informacije upravne narave, vključno z zahtevami uradov, postopki vstopa, delovnim časom in postopki delovanja carinskih uradov v pristaniščih in na mejnih prehodih ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;
(c)
da mora preteči razumno obdobje med objavo in začetkom veljavnosti nove ali spremenjene zakonodaje, postopkov in pristojbin ali drugih dajatev; ter
(d)
da bosta zagotovili, da bodo zahteve glede carinskih in z njimi povezanih zahtev in postopkov še naprej izpolnjevale potrebe poslovne skupnosti, upoštevale dobre prakse in čim manj omejevale trgovino.
ČLEN 4.16
Odbor za carino
1.
Odbor za carino, ustanovljen s členom 17.2 (Specializirani odbori), sestavljajo predstavniki pogodbenic.
2.
Odbor za carino zagotavlja, da to poglavje pravilno deluje in da carinski organi izvršujejo pravice intelektualne lastnine iz pododdelka 4 (Izvrševanje pravic na mejah) oddelka C (Izvrševanje pravic intelektualne lastnine) poglavja 12 (Intelektualna lastnina), Protokola 1 (O opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja), Protokola 2 (Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah) in vseh dodatnih določb, ki se nanašajo na carino, o katerih se dogovorita pogodbenici.
3.
Odbor za carino preuči potrebo po sklepih, mnenjih, predlogih ali priporočilih v zvezi z vsemi vprašanji, ki izhajajo iz izvajanja določb iz odstavka 2, ter sprejme sklepe, mnenja, predloge ali priporočila. Pristojen je za sprejetje sklepov o vzajemnem priznavanju tehnik obvladovanja tveganja, meril in standardov tveganja, nadzora varnosti in programov trgovinskega partnerstva, vključno z vidiki, kot so prenos podatkov in skupne dogovorjene koristi.
POGLAVJE 5
TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI
ČLEN 5.1
Potrditev Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini
Pogodbenici potrjujeta svoje medsebojne pravice in obveznosti iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
ČLEN 5.2
Cilji
1.
Cilj tega poglavja je olajšanje in povečanje dvostranske blagovne menjave s preprečevanjem, ugotavljanjem in odpravo nepotrebnih ovir za trgovino s področja uporabe Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter krepitvijo dvostranskega sodelovanja med pogodbenicama.
2.
Pogodbenici vzpostavita in okrepita tehnične zmogljivosti in institucionalno infrastrukturo o zadevah, ki se nanašajo na tehnične ovire v trgovini.
ČLEN 5.3
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1.
To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, kot so opredeljeni v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama, razen za:
(a)
specifikacije nabav, ki jih pripravijo vladni organi za potrebe lastne proizvodnje ali porabe; ali
(b)
sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.
2.
Vsaka pogodbenica ima pravico pripraviti, sprejeti in uporabljati standarde, tehnične predpise in postopke ugotavljanja skladnosti v skladu s tem poglavjem in Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini.
3.
V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.
ČLEN 5.4
Tehnični predpisi
1.
Vsaka pogodbenica kar najbolje uporabi dobro regulativno prakso, kot je določeno v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini in tem poglavju, zlasti z:
(a)
ocenjevanjem razpoložljivih regulativnih in neregulativnih alternativ predlaganim tehničnim predpisom, ki bi izpolnjevale legitimne cilje pogodbenice, v skladu s členom 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini; prizadevanjem, da se med drugim oceni učinek predlaganega tehničnega predpisa z regulativno oceno učinka, kot priporoča Odbor za tehnične ovire v trgovini, ustanovljen v skladu s členom 13 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini;
(b)
uporabo ustreznih mednarodnih standardov, kot so standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo, Mednarodne elektrotehniške komisije, Mednarodne telekomunikacijske zveze in Komisije za Codex Alimentarius, kot podlage za njihove tehnične predpise, razen če bi bili ti mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni za izpolnjevanje legitimnih ciljev, za katere si prizadeva pogodbenica. Kadar pogodbenica ne uporabi mednarodnih standardov kot podlage za svoje tehnične predpise, na zahtevo druge pogodbenice opredeli kakršno koli bistveno odstopanje od ustreznih mednarodnih standardov in pojasni razloge, zakaj so bili ti standardi ocenjeni za neprimerne ali neučinkovite za zastavljeni cilj;
(c)
pregledom tehničnih predpisov brez poseganja v člen 2.3 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, da bi se povečala njihova konvergenca z ustreznimi mednarodnimi standardi. Pri tem pregledu pogodbenici med drugim upoštevata morebitne spremembe ustreznih mednarodnih standardov in to, ali okoliščine, zaradi katerih so se pojavile razlike v katerem od ustreznih mednarodnih standardov, še vedno obstajajo;
(d)
opredelitvijo tehničnih predpisov na podlagi zahtev glede zmogljivosti izdelka in ne na podlagi projektne ali opisne značilnosti.
2.
V skladu s členom 2.7 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini pogodbenica ugodno obravnava sprejetje tehničnih predpisov druge pogodbenice kot enakovrednih, tudi če se ti predpisi razlikujejo od njenih, če se strinja, da ti predpisi ustrezno izpolnjujejo cilje njenih predpisov.
3.
Pogodbenica, ki je pripravila tehnični predpis, za katerega meni, da je enakovreden tehničnemu predpisu druge pogodbenice zaradi združljivega cilja in obsega izdelka, lahko od druge pogodbenice pisno zahteva, da tehnični predpis prizna kot enakovreden. Ta zahteva mora biti v pisni obliki in podrobno opisovati razloge, zakaj bi bilo treba tehnični predpis obravnavati kot enakovreden, vključno z razlogi v zvezi z obsegom izdelka. Pogodbenica, ki se ne strinja, da je tehnični predpis enakovreden, drugi pogodbenici na zahtevo predloži razloge za svojo odločitev.
ČLEN 5.5
Standardi
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje obveznosti iz člena 4.1 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini za zagotovitev, da njuni organi za standardizacijo sprejmejo in spoštujejo Kodeks dobre prakse za pripravo, sprejetje in uporabo standardov iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Pogodbenici dodatno potrjujeta svojo zavezanost načelom iz sklepov in priporočil, ki jih je sprejel Odbor STO za tehnične ovire v trgovini od 1. januarja 1995, G/TBT/1/rev. 12 z dne 21. januarja 2015 (v nadaljnjem besedilu: dokument), vključno s Sklepom Odbora o načelih za razvoj mednarodnih standardov, smernic in priporočil v zvezi s členoma 2 in 5 ter Prilogo 3 k Sporazumu, navedenim v prilogah k delu 1 dokumenta.
2.
Zaradi uskladitve standardov v čim večjem obsegu pogodbenici spodbujata svoje organe za standardizacijo, kot tudi regionalne organe za standardizacijo, katerih članice so pogodbenici ali njuni organi za standardizacijo, da:
(a)
sodelujejo v mejah razpoložljivih virov pri pripravljanju mednarodnih standardov s strani ustreznih mednarodnih organov za standardizacijo;
(b)
uporabljajo ustrezne mednarodne standarde kot podlago za standarde, ki jih razvijajo, razen če bi bili ti mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni za izpolnjevanje legitimnih ciljev, za katere si prizadeva pogodbenica, na primer zaradi nezadostne ravni zaščite, temeljnih podnebnih ali geografskih dejavnikov ali osnovnih tehnoloških problemov;
(c)
preprečujejo podvajanje ali prekrivanje z delom mednarodnih organov za standardizacijo;
(d)
pregledujejo nacionalne in regionalne standarde, ki ne temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, v rednih časovnih presledkih, da bi povečali njihovo konvergenco z ustreznimi mednarodnimi standardi; ter
(e)
sodelujejo z ustreznimi organi za standardizacijo druge pogodbenice pri mednarodnih standardizacijskih dejavnostih. To sodelovanje se lahko izvaja v mednarodnih organih za standardizacijo ali na regionalni ravni.
3.
Pogodbenici si izmenjujeta informacije o:
(a)
svoji uporabi standardov v zvezi s tehničnimi predpisi;
(b)
svojih postopkih standardizacije in obsegu svoje uporabe mednarodnih ali regionalnih standardov kot osnove za svoje nacionalne standarde; ter
(c)
sporazumih o sodelovanju pri standardizaciji, ki jih izvaja katera koli pogodbenica, vključno z vprašanji standardizacije v mednarodnih sporazumih s tretjimi osebami, če to ni izrecno prepovedano z navedenimi sporazumi.
4.
Pogodbenici se zavedata, da je v skladu s Prilogo 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini skladnost s standardi prostovoljna. Kadar pogodbenica prek vključitve ali sklicevanja v tehničnih predpisih ali postopkih ugotavljanja skladnosti določi obvezne standarde, ki jih je treba izpolnjevati, se uporablja člen 5.7 (Preglednost).
ČLEN 5.6
Postopki ugotavljanja skladnosti
1.
Pri obveznih postopkih ugotavljanja skladnosti pogodbenici smiselno uporabljata odstavek 1 člena 5.4 (Tehnični predpisi), da bi se izognili nepotrebnim oviram za trgovino ter zagotovili preglednost in nediskriminacijo.
2.
V skladu s členom 5.1.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, kadar pogodbenica uvoznica zahteva potrditev skladnosti s svojimi veljavnimi tehničnimi predpisi ali standardi, njeni postopki ugotavljanja skladnosti niso strožji ali se ne uporabljajo bolj, kot je potrebno, da se tej pogodbenici omogoči ustrezno zagotovilo, da so izdelki skladni z veljavnimi tehničnimi predpisi ali standardi, pri čemer se upošteva tveganje neskladnosti.
3.
Pogodbenici priznavata, da obstaja širok obseg mehanizmov za lažje sprejemanje rezultatov ugotavljanja skladnosti, opravljenega na ozemlju druge pogodbenice, ki vključujejo:
(a)
zaupanje pogodbenice uvoznice v dobaviteljevo izjavo o skladnosti;
(b)
sporazume o vzajemnem sprejemanju rezultatov postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi s posebnimi tehničnimi predpisi, ki jih opravljajo organi s sedežem na ozemlju druge pogodbenice,
(c)
uporabo akreditacije za izbiro organov za ugotavljanje skladnosti s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic;
(d)
določitev organov za ugotavljanje skladnosti, vključno z organi s sedežem na ozemlju druge pogodbenice, na vladni ravni;
(e)
enostransko priznanje rezultatov ugotavljanja skladnosti, opravljenega na ozemlju pogodbenice, s strani druge pogodbenice;
(f)
prostovoljne sporazume med organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na ozemlju katere koli pogodbenice; ter
(g)
uporabo regionalnih in mednarodnih večstranskih sporazumov in dogovorov o medsebojnem priznavanju, katerih podpisnici sta pogodbenici.
4.
Pogodbenici se ob upoštevanju zlasti v odstavku 3 navedenega zavezujeta:
(a)
da bosta izboljšali izmenjavo informacij o mehanizmu iz odstavka 3 in podobnih mehanizmih za lažje sprejemanje rezultatov ugotavljanja skladnosti;
(b)
da si bosta izmenjevali informacije o ugotavljanju skladnosti, zlasti o merilih za izbiro ustreznih postopkov ugotavljanja skladnosti za posebne izdelke;
(c)
da bosta upoštevali izjavo dobavitelja o skladnosti kot eno od zagotovil skladnosti z domačim pravom;
(d)
da bosta preučili ureditve za vzajemno priznavanje rezultatov postopkov ugotavljanja skladnosti v skladu s postopkom iz odstavka 5;
(e)
da si bosta izmenjevali informacije o politiki akreditiranja ter preučili, kako najbolje uporabiti mednarodne standarde za akreditiranje in mednarodne sporazume, ki vključujejo organe pogodbenic za akreditiranje, na primer prek mehanizmov Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev in Mednarodnega akreditacijskega foruma;
(f)
da bosta preučili pridružitev ali po potrebi spodbujali svoje organe za preskušanje, inšpekcijske preglede in certificiranje k pridružitvi katerim koli operativnim mednarodnim sporazumom ali ureditvam za usklajevanje ali lajšanje sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti;
(g)
da bosta zagotovili, da lahko gospodarski subjekti izbirajo med subjekti za ugotavljanje skladnosti, ki jih organi določijo za izvajanje nalog, ki jih za zagotavljanje skladnosti zahteva domače pravo;
(h)
da si bosta prizadevali za uporabo akreditiranja pri izbiri organov za ugotavljanje skladnosti; ter
(i)
da bosta zagotavljali neodvisnost in odsotnost navzkrižja interesov med akreditacijskimi organi in organi za ugotavljanje skladnosti.
5.
Na zahtevo pogodbenice se lahko druga pogodbenica odloči za začetek posvetovanj z namenom opredelitve sektorskih pobud v zvezi z uporabo postopkov ugotavljanja skladnosti ali lajšanja sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti, ki so primerni za zadevne sektorje. Pogodbenica, ki predloži zahtevo, bi morala predložiti ustrezne informacije o tem, kako bi sektorske pobude olajšale trgovino. Če druga pogodbenica to zahtevo zavrne, na zahtevo predloži utemeljitev.
6.
Pogodbenici potrjujeta svoje obveznosti iz člena 5.2.5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, da so pristojbine za obvezno ugotavljanje skladnosti uvoženih izdelkov pravične glede na kakršne koli pristojbine, ki se zaračunajo za ugotavljanje skladnosti podobnih izdelkov domačega porekla ali izdelkov s poreklom iz katere koli druge države, ob upoštevanju stroškov komunikacije, prevoza in drugih stroškov, do katerih pride zaradi različnih lokacij obratov vložnika in organa za ugotavljanje skladnosti.
ČLEN 5.7
Preglednost
Pogodbenici priznavata pomembnost preglednosti v zvezi s pripravo, sprejetjem in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti. Pogodbenici v zvezi s tem potrjujeta svoje obveznosti glede preglednosti iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini. Vsaka pogodbenica:
(a)
upošteva pripombe druge pogodbenice, kadar je del postopka priprave tehničnega predpisa na voljo za javno posvetovanje, in na zahtevo pravočasno predloži pisne odgovore na pripombe druge pogodbenice;
(b)
gospodarskim subjektom in drugim zainteresiranim stranem druge pogodbenice omogoči sodelovanje na kakršnem koli formalnem javnem posvetovanju o pripravi tehničnih predpisov pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih njenim fizičnim ali pravnim osebam;
(c)
kadar se izvajajo ocene učinka, v skladu s pododstavkom 1(a) člena 5.4 (Tehnični predpisi), o izidu ocene učinka predlaganega tehničnega predpisa obvesti drugo pogodbenico na njeno zahtevo;
(d)
pri obveščanju v skladu s členom 2.9.2 ali 5.6.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini:
(i)
drugi pogodbenici omogoči vsaj 60 dni po obvestilu za pisno predložitev pripomb k predlogu in, kadar je to izvedljivo, ustrezno upošteva razumne zahteve za podaljšanje tega obdobja;
(ii)
predloži elektronsko različico besedila iz obvestila;
(iii)
zagotovi, če v obvestilu poslano besedilo ni v enem od uradnih jezikov STO, podroben in izčrpen opis vsebine ukrepa v obliki obvestila STO;
(iv)
pisno odgovori na pisne pripombe, ki jih je prejela od druge pogodbenice glede predloga, in sicer najpozneje do datuma objave končnega tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti; ter
(v)
predloži informacije o sprejetju in začetku veljavnosti ukrepa iz obvestila, sprejeto končno besedilo pa z dodatkom k prvotnemu obvestilu;
(e)
zagotovi dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti tehničnih predpisov, tako da se gospodarski subjekti druge pogodbenice lahko prilagodijo, razen ob nenadnih težavah ali tveganju za nastanek nenadnih težav v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo;
(f)
zagotovi, da so vsi sprejeti in veljavni tehnični predpisi in obvezni postopki ugotavljanja skladnosti javno in brezplačno dostopni na uradnih spletiščih; ter
(g)
zagotovi, da informacijska točka, določena v skladu s členom 10.1 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, zagotavlja informacije in odgovore v enem od uradnih jezikov STO za razumne poizvedbe druge pogodbenice ali zainteresiranih strani druge pogodbenice o sprejetih tehničnih predpisih, postopkih ugotavljanja skladnosti in standardih.
ČLEN 5.8
Nadzor trga
Pogodbenici:
(a)
izmenjujeta stališča glede nadzora trga in izvršilnih dejavnosti;
(b)
zagotavljata, da funkcije nadzora trga izvajajo pristojni organi in da ni navzkrižja interesov med funkcijo nadzora trga in funkcijo ugotavljanja skladnosti; ter
(c)
zagotovita, da ni navzkrižja interesov med organi za nadzor trga in gospodarskimi subjekti pod kontrolo ali nadzorom.
ČLEN 5.9
Označevanje in etiketiranje
1.
Pogodbenici se zavedata, da lahko tehnični predpis vključuje ali obravnava izključno zahteve za označevanje ali etiketiranje. Kadar tehnični predpisi pogodbenice vsebujejo obvezne zahteve za označevanje ali etiketiranje, ta pogodbenica upošteva načela člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, zlasti da se tehnični predpisi ne pripravljajo z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za mednarodno trgovino ter da ne smejo bolj omejevati trgovine, kot je to potrebno za doseganje legitimnega cilja.
2.
Če zahteva obvezno označevanje ali etiketiranje izdelkov, pogodbenica:
(a)
zahteva samo informacije, ki so pomembne za potrošnike ali uporabnike izdelka ali ki kažejo skladnost izdelka z obveznimi tehničnimi zahtevami;
(b)
ne zahteva predhodne odobritve, registracije ali certificiranja etiket ali oznak izdelkov kot pogoj, da se dajo na trg izdelki, ki bi bili sicer skladni z njenimi obveznimi tehničnimi zahtevami, razen če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga izdelki predstavljajo za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin, okolje ali nacionalno varnost; ta določba ne posega v pravico pogodbenice, da zahteva predhodno odobritev posebnih informacij, ki jih je treba navesti na etiketi ali oznaki glede na zadevne domače predpise;
(c)
če zahteva, da gospodarski subjekti uporabljajo enkratno identifikacijsko številko, gospodarskim subjektom druge pogodbenice brez nepotrebnega odlašanja in na nediskriminatoren način zagotovi to številko;
(d)
če navedbe niso zavajajoče, protislovne ali dvoumne glede informacij, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica blaga, dovoli:
(i)
informacije v drugih jezikih poleg informacij v jeziku, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica blaga;
(ii)
mednarodno sprejete nomenklature, piktograme, simbole ali grafične prikaze; ali
(iii)
dodatne informacije poleg tistih, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica blaga;
(e)
sprejme, da etiketiranje, vključno z dodatnim etiketiranjem ali popravki na etiketah, če je ustrezno, poteka v odobrenih prostorih, na primer v carinskih ali potrjenih skladiščih na točki uvoza, v pogodbenici uvoznici pred distribucijo in prodajo izdelka; pogodbenica lahko zahteva, da se izvirna etiketa ne odstrani;
(f)
si prizadeva namesto oznak ali etiket, fizično pritrjenih na izdelek, sprejeti začasne ali odstranljive etikete oziroma označevanje ali etiketiranje v spremni dokumentaciji, kadar meni, da s tem niso ogroženi legitimni cilji iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.
ČLEN 5.10
Sodelovanje in olajševanje trgovine
1.
Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti za izboljšanje vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja trgovine med njima. V ta namen lahko vzpostavita dialoge o regulativnih vprašanjih na horizontalni in sektorski ravni.
2.
Pogodbenici si prizadevata opredeliti, razviti in spodbujati dvostranske pobude v zvezi s standardi, tehničnimi predpisi in postopki ugotavljanja skladnosti, ki so primerni za posamezna vprašanja ali sektorje in ki olajšujejo trgovino. Te pobude lahko vključujejo:
(a)
spodbujanje dobrih regulativnih praks z regulativnim sodelovanjem, vključno z izmenjavo informacij, izkušenj in podatkov, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost svojih standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti ter učinkovito uporabljali zakonodajne vire;
(b)
uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, za ugotavljanje skladnosti, na primer opiranje na dobaviteljevo izjavo o skladnosti za izdelke z majhnim tveganjem, in, če je ustrezno, zmanjšanje zapletenosti tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;
(c)
povečanje konvergence njunih standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti z ustreznimi mednarodnimi standardi, smernicami ali priporočili;
(d)
izogibanje nepotrebnemu razhajanju njunih pristopov in standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, kadar ne obstajajo mednarodni standardi, smernice ali priporočila;
(e)
spodbujanje ali krepitev sodelovanja med posameznimi javnimi ali zasebnimi organizacijami pogodbenic, odgovornimi za standardizacijo, ugotavljanje skladnosti in meroslovje;
(f)
zagotavljanje učinkovite interakcije in sodelovanja med regulativnimi organi na regionalni ali mednarodni ravni; ter
(g)
kolikor je to mogoče, izmenjavo informacij o sporazumih in ureditvi v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini na mednarodni ravni.
3.
Na zahtevo pogodbenica ustrezno preuči predloge za sodelovanje druge pogodbenice v skladu s tem poglavjem. To sodelovanje se med drugim izvaja na podlagi dialoga v ustreznih forumih, prek skupnih projektov, tehnične pomoči in programov za krepitev zmogljivosti na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti na izbranih industrijskih področjih, kakor se pogodbenici medsebojno dogovorita.
ČLEN 5.11
Posvetovanja
1.
Pogodbenica v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na izvajanje tega poglavja, nemudoma in ugodno obravnava zahteve druge pogodbenice za posvetovanje.
2.
Odbor za trgovino lahko za pojasnitev ali rešitev vprašanj iz odstavka 1 ustanovi delovno skupino, da bi opredelila izvedljivo in praktično rešitev za olajšanje trgovine. Delovna skupina je sestavljena iz predstavnikov pogodbenic.
ČLEN 5.12
Izvajanje
1.
Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Vietnama oziroma Evropski komisiji in drugi pogodbenici zagotovi kontaktne podatke urada ali uradnika, pristojnega za zadeve, ki jih zajema to poglavje, vključno s podatki o telefonu, telefaksu, elektronski pošti in drugimi pomembnimi podatki.
2.
Vsaka pogodbenica takoj obvesti drugo pogodbenico o kakršni koli spremembi svoje kontaktne točke in spremembah podatkov iz odstavka 1.
3.
Kontaktni točki med drugim:
(a)
spremljata izvajanje in izvrševanje tega poglavja;
(b)
če je ustrezno, olajšujeta sodelovanje v dejavnostih sodelovanja v skladu s členom 5.10 (Sodelovanje in olajševanje trgovine);
(c)
takoj obravnavata morebitna vprašanja pogodbenice v zvezi z razvojem, sprejetjem, uporabo ali izvrševanjem standardov, tehničnih predpisov ali postopkov ugotavljanja skladnosti;
(d)
se na zahtevo pogodbenice posvetujeta o zadevah, ki izhajajo iz tega poglavja;
(e)
sprejmeta kakršne koli druge ukrepe, ki bi lahko pomagali pogodbenicama pri izvajanju tega poglavja; ter
(f)
izvajata druge naloge, za katere lahko nanju prenese pooblastilo Odbor za blagovno menjavo.
4.
Informacijske točke, vzpostavljene v skladu s členom 10.1 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini:
(a)
olajšujejo izmenjavo informacij med pogodbenicama o standardih, tehničnih predpisih in postopkih ugotavljanja skladnosti v odziv na vse razumne zahteve druge pogodbenice po takih informacijah; ter
(b)
napotijo poizvedbe druge pogodbenice na ustrezne regulativne organe.
POGLAVJE 6
SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI
ČLEN 6.1
Področje uporabe
1.
To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo vseh sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov pogodbenice, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama.
2.
To poglavje ne posega v pravice pogodbenic iz poglavja 5 (Tehnične ovire v trgovini) v zvezi z ukrepi, ki niso predmet tega poglavja.
ČLEN 6.2
Cilji
Cilji tega poglavja so:
(a)
okrepitev učinkovitega izvajanja načel in pravil Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter mednarodnih standardov, smernic in priporočil, ki jih pripravijo ustrezne mednarodne organizacije;
(b)
zaščita življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin na ozemlju vsake pogodbenice ob spodbujanju trgovine med pogodbenicama in zagotavljanju, da sanitarni in fitosanitarni ukrepi, ki jih sprejme vsaka pogodbenica, ne ustvarjajo nepotrebnih ovir za trgovino;
(c)
krepitev komunikacije in sodelovanja na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev, ki vplivajo na trgovino med pogodbenicama, in drugih dogovorjenih zadev v skupnem interesu ter njihovo reševanje; ter
(d)
spodbujanje večje preglednosti in razumevanja pri uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov vsake pogodbenice.
ČLEN 6.3
Opredelitev pojmov
1.
V tem poglavju:
(a)
se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih;
(b)
„pristojni organi“ pomeni organe vsake pogodbenice, odgovorne za razvoj, izvajanje in upravljanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov na njenem ozemlju; ter
(c)
„Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe“ pomeni odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 6.11 (Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe), ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori).
2.
Pogodbenici se lahko dogovorita o drugih opredelitvah za uporabo tega poglavja ob upoštevanju pojmovnikov in opredelitev ustreznih mednarodnih organizacij, kot sta Komisija za Codex Alimentarius (v nadaljnjem besedilu: Codex Alimentarius) in Svetovna organizacija za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE), ter v okviru Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (v nadaljevanju: IPPC).
ČLEN 6.4
Splošne določbe
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe pravice in medsebojne obveznosti iz Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.
2.
Vsaka pogodbenica uporablja Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih pri razvoju, uporabi ali priznanju katerega koli sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa z namenom olajšanja trgovine med pogodbenicama in hkratne zaščite življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin na svojem ozemlju.
ČLEN 6.5
Pristojni organi in kontaktne točke
1.
Za zagotovitev tesnih in učinkovitih delovnih odnosov med pogodbenicama pri doseganju ciljev tega poglavja so pristojni organi:
(a)
v primeru Vietnama je odgovornost za zadeve SPS razdeljena med vladne agencije na naslednji način:
(i)
ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja ali njegov naslednik je odgovorno za zdravje živali in rastlin; izvaja nadzorne in kontrolne ukrepe za preprečevanje vnosa bolezni, ki negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali; upravlja tudi celovit program za nadzor in preprečevanje vdora bolezni in škodljivcev, ki negativno vplivajo na zdravje rastlin in gospodarstvo; za živalske in rastlinske proizvode, namenjene izvozu, je odgovorno tudi za pregled, karanteno in izdajanje potrdil, ki potrjujejo dogovorjene standarde in zahteve Unije; ter
(ii)
ministrstvo za zdravje, ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja ter ministrstvo za industrijo in trgovino ali njihovi nasledniki so v skladu s svojimi pristojnostmi odgovorni za varnost hrane, namenjene za prehrano ljudi; za uvoz hrane izvajajo nadzorne in kontrolne ukrepe, vključno z razvojem nacionalnih tehničnih predpisov in postopkov odobritve, izvedbo ocene tveganja pri proizvodih in inšpekcijskimi pregledi obratov, da se zagotovi skladnost z dogovorjenimi standardi in zahtevami Vietnama; pri izvozu hrane so odgovorni tudi za inšpekcijo in izdajo zdravstvenih potrdil;
(b)
v primeru Unije si odgovornost delijo organi držav članic in Evropska komisija, in sicer:
(i)
kar zadeva izvoz v Vietnam, so države članice odgovorne za nadziranje proizvodnih pogojev in zahtev, vključno z obveznimi inšpekcijami, ter izdajo zdravstvenih potrdil in potrdil o dobrobiti živali, ki dokazujejo skladnost s standardi in zahtevami Vietnama;
(ii)
kar zadeva uvoz iz Vietnama, so države članice odgovorne za nadziranje skladnosti uvoza z uvoznimi pogoji Unije;
(iii)
Evropska komisija je odgovorna za splošno koordinacijo, inšpekcijo in revizijo inšpekcijskih sistemov ter potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi se zagotovi enotna uporaba standardov in zahtev na notranjem trgu Unije.
2.
Od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma si pristojni organi obeh pogodbenic medsebojno pomagajo s kontaktno točko za komunikacijo o vseh zadevah, ki izhajajo iz tega poglavja. Naloge kontaktnih točk vključujejo:
(a)
krepitev komunikacije med agencijami pogodbenic in ministrstvi, pristojnimi za sanitarne in fitosanitarne zadeve; ter
(b)
olajšanje izmenjave informacij za izboljšanje medsebojnega razumevanja sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov vsake pogodbenice, regulativnih postopkov, ki se nanašajo na te ukrepe, in njihovega vpliva na trgovino z zadevnimi proizvodi med pogodbenicama.
3.
Pogodbenici zagotovita, da se informacije, zagotovljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, redno posodabljajo.
ČLEN 6.6
Uvozne zahteve in postopki
1.
Splošne uvozne zahteve pogodbenice veljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice, brez poseganja v možnost pogodbenice uvoznice, da sprejema odločitve in ukrepe v skladu z merili iz člena 6.9 (Ukrepi, povezani z zdravjem živali in rastlin).
2.
Vsaka pogodbenica sprejme samo ukrepe, ki so znanstveno utemeljeni in skladni s tveganjem in ki pomenijo najmanj omejevalne ukrepe, ki so na voljo, ter ki vodijo do čim manjših ovir za trgovino.
3.
Pogodbenica uvoznica zagotovi, da se njene uvozne zahteve in postopki uporabljajo na sorazmeren in nediskriminatoren način.
4.
Cilj uvoznih postopkov je čim bolj zmanjšati negativne učinke na trgovino in pospešiti postopek carinjenja ob upoštevanju zahtev in postopkov pogodbenice uvoznice.
5.
Pogodbenica uvoznica zagotovi popolno preglednost svojih uvoznih zahtev in postopkov.
6.
Pogodbenica izvoznica zagotovi skladnost z uvoznimi zahtevami pogodbenice uvoznice.
7.
Vsaka pogodbenica vzpostavi in posodablja sezname nadzorovanih škodljivih organizmov, pri čemer uporablja znanstveno terminologijo, in drugi pogodbenici da te sezname na voljo.
8.
Zahteve za fitosanitarni uvoz so omejene na ukrepe, ki zagotavljajo spoštovanje ustrezne ravni zaščite pogodbenice uvoznice, ter se nanašajo na nadzorovane škodljive organizme, ki zadevajo pogodbenico uvoznico. Brez poseganja v člen 6 IPPC pogodbenica ne uvede ali ohrani fitosanitarnih ukrepov za neregulirane škodljive organizme.
9.
Analiza tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki jo izvede pogodbenica, se opravi brez nepotrebnega odlašanja po prvotni zahtevi pogodbenice izvoznice. V primeru težav se pogodbenici v okviru Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe dogovorita o časovnem razporedu za izvedbo analize tveganja zaradi škodljivih organizmov.
10.
Pogodbenica uvoznica ima pravico opravljati preglede ob uvozu na podlagi sanitarnih in fitosanitarnih tveganj, povezanih z uvozom. Ti pregledi se izvajajo brez nepotrebnega odlašanja in s čim manjšim oviranjem trgovine. Če izdelki niso v skladu z zahtevami pogodbenice uvoznice, morajo biti vsi ukrepi, ki jih sprejme pogodbenica uvoznica, v skladu z mednarodnimi standardi in sorazmerni s tveganjem, ki ga povzroča izdelek.
11.
Pogodbenica uvoznica da na voljo informacije o pogostosti pregledov izdelkov ob uvozu. Ta pogostost se lahko prilagodi zaradi preverjanj ali uvoznih pregledov ali na podlagi medsebojnega dogovora med pogodbenicama.
12.
Vse pristojbine za postopke v zvezi z uvozom izdelkov v skladu s tem poglavjem morajo biti pravične v primerjavi s kakršnimi koli pristojbinami, ki se zaračunavajo za podobne domače izdelke, in ne smejo biti višje od dejanskih stroškov storitve.
ČLEN 6.7
Preverjanja
1.
Da se doseže ali ohrani zaupanje v učinkovito izvajanje tega poglavja, ima pogodbenica uvoznica pravico, da opravi preverjanja, vključno z:
(a)
izvedbo preveritvenih obiskov v pogodbenici izvoznici, da v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili iz Codex Alimentarius, OIE in IPPC preveri celoten nadzorni sistem pogodbenice izvoznice ali del njega; stroški takih preveritvenih obiskov bremenijo pogodbenico, ki preveritveni obisk izvaja; ter
(b)
zahtevami za informacije, ki jih pošlje pogodbenici izvoznici, o njenem nadzornem sistemu in rezultatih kontrol, izvedenih v okviru tega sistema.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi drugi pogodbenici rezultate in ugotovitve preveritvenih obiskov, opravljenih na ozemlju druge pogodbenice.
3.
Če se pogodbenica uvoznica odloči, da bo opravila preveritveni obisk v pogodbenici izvoznici, jo o tem obisku obvesti vsaj 60 delovnih dni pred izvedbo preveritvenega obiska, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se medsebojno dogovorita o kakršni koli spremembi tega preveritvenega obiska.
4.
Pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici v 45 delovnih dneh po zaključku preverjanj predloži osnutek poročila o preverjanju. Pogodbenica izvoznica ima na voljo 30 delovnih dni za pripombe o osnutku poročila. Pripombe pogodbenice izvoznice se priložijo in po potrebi vključijo v končno poročilo o preverjanju, ki se da na voljo v 30 delovnih dneh. Če pogodbenica uvoznica med preverjanjem ugotovi znatno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, o tem čim prej obvesti pogodbenico izvoznico, v vsakem primeru pa v 10 delovnih dneh po koncu preverjanja.
ČLEN 6.8
Postopek za pripravo seznama obratov
1.
Pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico na njeno zahtevo obvesti o svojem seznamu obratov, ki so skladni z zahtevami pogodbenice uvoznice za odobritev in za katere so bila zagotovljena zadovoljiva sanitarna jamstva v skladu s Prilogo 6A (Zahteva in postopki za odobritev obratov za izdelke).
2.
Na zahtevo pogodbenice izvoznice pogodbenica uvoznica v 45 delovnih dneh odobri seznam obratov iz odstavka 1 brez predhodnega inšpekcijskega pregleda posameznih obratov.
3.
Če pogodbenica uvoznica zahteva dodatne informacije, se rok iz odstavka 2 podaljša za največ 30 delovnih dni. Po odobritvi seznama obratov pogodbenica uvoznica v skladu s svojimi veljavnimi pravnimi postopki sprejme potrebne ukrepe, da dovoli uvoz zadevnih izdelkov.
4.
Če pogodbenica uvoznica zahtevek za odobritev zavrne, mora pogodbenico izvoznico nemudoma obvestiti o razlogih, na katerih temelji zavrnitev.
ČLEN 6.9
Ukrepi v zvezi z zdravjem živali in rastlin
1.
Pogodbenici priznavata pojme območij brez bolezni, območij, kjer bolezni niso močno razširjene, in kompartmentalizacije v skladu s standardi, smernicami ali priporočili Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih in OIE. Pogodbenici priznavata tudi status zdravstvenega varstva živali, ki ga določi OIE.
2.
Pogodbenici priznavata pojme območij brez škodljivcev, območij, kjer škodljivci niso močno razširjeni, zaščitenih območij in neokuženih proizvodnih obratov v skladu s standardi, smernicami ali priporočili Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih in IPPC.
3.
Pogodbenici upoštevata dejavnike, kot so geografski položaj, ekosistemi, epidemiološki nadzor ter učinkovitost nadzora sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.
4.
Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe podrobneje opredeli postopek za priznavanje pojmov iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upošteva Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter standarde, smernice ali priporočila OIE in IPPC.
5.
Kadar pogodbenica uvoznica ocenjuje samoopredelitev zdravstvenega statusa živali ali rastlin s strani pogodbenice izvoznice, načeloma svojo oceno zdravstvenega statusa živali ali rastlin pogodbenice izvoznice ali njegov del utemelji na informacijah, ki jih zagotovi pogodbenica izvoznica v skladu s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter standardi, smernicami ali priporočili OIE in IPPC. Pogodbenica uvoznica si prizadeva pogodbenici izvoznici predložiti svojo odločitev brez nepotrebnega odlašanja po zahtevi za oceno.
6.
Če pogodbenica uvoznica ne sprejme samoopredelitve zdravstvenega statusa živali ali rastlin, ki jo izda pogodbenica izvoznica, pojasni razloge in na zahtevo pogodbenice izvoznice čim prej začne posvetovanja, da bi se našla alternativna rešitev.
7.
Pogodbenica izvoznica zagotovi ustrezna dokazila, s katerimi pogodbenici uvoznici objektivno dokaže, da bo zdravstveni status teh območij verjetno ostal nespremenjen. V ta namen pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici na njeno zahtevo zagotovi razumen dostop zaradi pregleda, preskušanja in drugih zadevnih postopkov.
ČLEN 6.10
Enakovrednost
1.
Pogodbenici se zavedata, da je uporaba enakovrednosti iz člena 4 Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih pomembno orodje za olajševanje trgovine in ima vzajemne koristi za države izvoznice in uvoznice.
2.
Enakovrednost se lahko sprejme za posamezen sanitarni in fitosanitarni ukrep ali ukrepe v zvezi z določenim proizvodom ali kategorijami proizvodov ali na sistemski ravni.
3.
Pogodbenica uvoznica sprejme sanitarne in fitosanitarne ukrepe in sisteme pogodbenice izvoznice kot enakovredne, če pogodbenica izvoznica objektivno dokaže, da njeni ukrepi dosegajo ustrezno stopnjo varnosti pogodbenice uvoznice na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Za lažjo določitev enakovrednosti pogodbenica uvoznica na zahtevo drugi pogodbenici pojasni cilj katerih koli zadevnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.
4.
V treh mesecih od datuma, ko pogodbenica uvoznica prejme zahtevo pogodbenice izvoznice, se pogodbenici posvetujeta, da določita enakovrednost sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in sistemov.
5.
Pogodbenica uvoznica brez nepotrebnega odlašanja določi enakovrednost, potem ko pogodbenica izvoznica dokaže enakovrednost predlaganih ukrepov in sistemov na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.
6.
Pogodbenica uvoznica pospeši ugotavljanje enakovrednosti, zlasti v zvezi z izdelki, ki jih je v preteklosti uvažala iz pogodbenice izvoznice.
7.
V primeru večkratnih zahtev pogodbenice izvoznice se pogodbenici v okviru Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta postopek.
8.
V skladu s členom 9 Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih pogodbenica uvoznica v celoti upošteva zahteve pogodbenice izvoznice za tehnično pomoč, da se olajša izvajanje tega člena. Ta pomoč se lahko med drugim uporabi pri opredelitvi in izvajanju ukrepov, ki se lahko priznajo kot enakovredni, ali pri izboljšanju dostopa na trg.
9.
Presoja zahteve pogodbenice uvoznice za priznanje enakovrednosti njenih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v zvezi z določenim izdelkom sama po sebi ni razlog za prekinitev ali ustavitev tekočega uvoza tega izdelka iz te pogodbenice. Kadar pogodbenica uvoznica sprejme ugotovitev o enakovrednosti, jo pogodbenici uradno evidentirata in nemudoma uporabita za medsebojno trgovino na zadevnem območju.
ČLEN 6.11
Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe
1.
Odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve, ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori), vključuje predstavnike pristojnih organov pogodbenic. Vsi sklepi, ki jih sprejme odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve, se sprejmejo sporazumno.
2.
Odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve se sestane osebno najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma. Sestane se najmanj enkrat na leto ali po medsebojnem dogovoru, ki ga določita pogodbenici. Na svojem prvem sestanku določi poslovnik. Sestanki potekajo osebno, prek telekonference, videokonference ali na kakšen drug način, glede na dogovor med pogodbenicama.
3.
Odbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve lahko Odboru za trgovino predlaga vzpostavitev delovnih skupin, ki opredelijo in obravnavajo tehnična in znanstvena vprašanja, ki izhajajo iz tega poglavja, in preiskujejo možnosti za nadaljnje sodelovanje v zadevah skupnega interesa na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.
4.
Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko obravnava vsa vprašanja, povezana z učinkovitim delovanjem tega poglavja, vključno z olajševanjem komunikacije in krepitvijo sodelovanja med pogodbenicama. Njegove pristojnosti in naloge so predvsem naslednje:
(a)
priprava potrebnih postopkov ali ureditev za izvajanje tega poglavja;
(b)
spremljanje napredka izvajanja tega poglavja;
(c)
zagotavljanje foruma za razpravo o težavah, ki izhajajo iz uporabe nekaterih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, da bi dosegli vzajemno sprejemljive rešitve in čim prej obravnavali vse zadeve, ki bi lahko povzročile nepotrebne ovire v trgovini med pogodbenicama;
(d)
zagotavljanje foruma za izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev;
(e)
opredelitev, začetek in pregled projektov in dejavnosti tehnične pomoči med pogodbenicama; ter
(f)
izvajanje katere koli druge naloge, o kateri se dogovorita pogodbenici.
5.
Pogodbenici lahko s sklepom v Odboru za sanitarne in fitosanitarne zadeve sprejmeta priporočila in sklepe v zvezi z dovoljenjem za uvoz, izmenjavo informacij, preglednostjo, priznavanjem regionalizacije, enakovrednostjo in alternativnimi ukrepi, ter o kateri koli zadevi iz tega člena.
ČLEN 6.12
Preglednost in izmenjava informacij
1.
Pogodbenici:
(a)
zagotovita preglednost v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, ki se uporabljajo v trgovini med njima;
(b)
izboljšujeta vzajemno razumevanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov vsake pogodbenice in njihovo izvajanje;
(c)
si izmenjujeta informacije o vprašanjih, povezanih s pripravo in uporabo sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na trgovino med njima, vključno z napredkom pri novih razpoložljivih znanstvenih dokazih, in sicer zato, da bi zmanjšali negativne učinke na trgovino;
(d)
na zahtevo ene izmed njiju sporočita uvozne zahteve, ki se uporabljajo za uvoz določenega izdelka, v roku 15 delovnih dni od datuma prejema zahteve; ter
(e)
na zahtevo ene izmed njiju sporočita napredek, dosežen pri obravnavi zahtevka za dovoljenje za uvoz določenega izdelka, v roku 15 delovnih dni od datuma prejema zahteve.
2.
Če je pogodbenica dala informacije na voljo z uradnim obvestilom STO v skladu z ustreznimi pravili in postopki ali z javno in brezplačno objavo na dostopnih spletiščih, izmenjava informacij v skladu s pododstavki (c), (d) in (e) odstavka 1 ni potrebna.
3.
Vsa uradna obvestila iz tega poglavja se pošljejo kontaktnim točkam iz člena 6.5 (Pristojni organi in kontaktne točke).
ČLEN 6.13
Posvetovanja
1.
Če pogodbenica meni, da je za sanitarni in fitosanitarni ukrep, ki vpliva na dvostransko trgovino, potrebna nadaljnja razprava, lahko prek kontaktnih točk iz člena 6.5 (Pristojni organi in kontaktne točke) zahteva popolno obrazložitev in po potrebi zahteva posvetovanja o tem sanitarnem in fitosanitarnem ukrepu. Druga pogodbenica se nemudoma odzove na takšne zahteve.
2.
Pogodbenici si po najboljših močeh prizadevata, da v dogovorjenem časovnem okviru s posvetovanji dosežeta obojestransko sprejemljivo rešitev. Če se zadeva ne reši s posvetovanji, jo obravnava odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.
ČLEN 6.14
Nujni ukrepi
1.
Vsaka pogodbenica v dveh delovnih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o kakršnem koli resnem ali večjem tveganju za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin, vključno s kakršnimi koli izrednimi razmerami zaradi hrane, ki vpliva na izdelke, v zvezi s katerimi poteka trgovina med pogodbenicama.
2.
Kadar ima pogodbenica resne pomisleke glede tveganja za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin, ki vpliva na izdelke, v zvezi s katerimi poteka trgovina med pogodbenicama, lahko zahteva posvetovanja v zvezi s členom 6.13 (Posvetovanja). Ta posvetovanja se opravijo čim prej. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da pravočasno zagotovi vse potrebne informacije za preprečitev motnje v trgovini.
3.
Pogodbenica uvoznica lahko brez predhodnega obvestila sprejme ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ali življenja ljudi, živali ali rastlin. Za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, pogodbenica uvoznica preuči najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne neposrednim motnjam v trgovini.
4.
Pogodbenica, ki je sprejela ukrepe, o tem čim prej obvesti drugo pogodbenico, v vsakem primeru pa najpozneje 24 ur po sprejetju ukrepa. Vsaka pogodbenica lahko zahteva kakršne koli informacije, povezane s sanitarnim in fitosanitarnim stanjem ter z vsemi sprejetimi ukrepi. Druga pogodbenica odgovori takoj, ko so na voljo zahtevane informacije.
5.
Na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu s členom 6.13 (Posvetovanja) se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 10 delovnih dneh po uradnem obvestilu iz odstavka 1. Ta posvetovanja se izvedejo, da se preprečijo nepotrebne motnje v trgovini. Pogodbenici lahko preučita možnosti za olajšanje izvajanja ali nadomestitev sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.
ČLEN 6.15
Tehnična pomoč ter posebna in drugačna obravnava
1.
Unija bi morala zagotoviti tehnično pomoč pri obravnavi posebnih potreb Vietnama za skladnost s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi Unije, vključno z varnostjo hrane, zdravjem živali in rastlin ter uporabo mednarodnih standardov.
2.
V skladu s členom 10 Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih Unija v primeru novih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov upošteva posebne potrebe Vietnama za ohranitev njegovih izvoznih možnosti, medtem ko se še naprej dosega raven zaščite Unije. Na zahtevo ene od pogodbenic se opravi posvetovanje z Odborom za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki odloča o:
(a)
daljših časovnih okvirih za skladnost;
(b)
drugačnih uvoznih pogojih v okviru enakovrednosti; ter
(c)
dejavnostih tehnične pomoči.
POGLAVJE 7
NETAFIRNE OVIRE ZA TRGOVINO
IN NALOŽBE V PROIZVODNJO ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV
ČLEN 7.1
Cilji
V skladu z globalnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov imata pogodbenici skupne cilje, ki zajemajo spodbujanje, razvoj in povečevanje proizvodnje energije iz obnovljivih in trajnostnih virov, zlasti prek olajševanja trgovine in naložb. V ta namen si pogodbenici prizadevata za odpravo ali zmanjšanje netarifnih ovir in spodbujata sodelovanje, če je ustrezno ob upoštevanju regionalnih in mednarodnih standardov.
ČLEN 7.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„zahteva po lokalni vsebini“ pomeni:
(i)
v zvezi z blagom, zahtevo s strani določenega podjetja, da kupi ali uporabi blago domačega porekla ali iz katerega koli drugega domačega vira, bodisi da je določen v smislu posameznega izdelka, v smislu obsega ali vrednosti izdelka, bodisi v smislu sorazmernega obsega ali vrednosti lokalne proizvodnje;
(ii)
v zvezi s storitvami, zahtevo, ki omejuje izbiro ponudnika storitev ali storitve, opravljene v škodo storitve ali ponudnika storitev iz druge pogodbenice;
(b)
„ukrepi, s katerimi se zahteva partnerstvo z lokalnimi podjetji“ pomeni kakršne koli zahteve, da se z lokalnimi družbami skupaj ustanovi ali upravlja pravna oseba, partnerstvo v skladu z domačim pravom ali skupno podjetje oziroma da se skupaj sklenejo pogodbeni odnosi, kot so pogodbe o poslovnem sodelovanju z lokalnimi podjetji;
(c)
„kompenzacija“ pomeni katero koli zavezo, ki nalaga uporabo zahteve lokalne vsebine, lokalnih dobaviteljev, prenosa tehnologije, naložb, protitrgovanja ali podobnih ukrepov za spodbujanje lokalnega razvoja;
(d)
„obnovljivi in trajnostni viri“ pomeni vire v obliki vetra, sončne, geotermalne in hidrotermalne energije, energije oceanov, vodne energije z zmogljivostjo 50 megavatov ali manj, biomase, deponijskega plina, plina iz komunalnih čistilnih naprav ali bioplinov; ne zajema proizvodov, iz katerih se proizvaja energija; ter
(e)
„ponudnik storitve“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki opravlja storitev.
ČLEN 7.3
Področje uporabe
1.
To poglavje se uporablja za ukrepe, ki vplivajo na trgovino in naložbe med pogodbenicama v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih in trajnostnih virov.
2.
To poglavje se ne uporablja za raziskovalne in razvojne projekte in predstavitvene projekte, ki se izvajajo na nekomercialni ravni.
3.
To poglavje se ne uporablja za projekte, ki jih financirajo in urejajo sporazumi z mednarodnimi organizacijami ali tujimi vladami, za katere se uporabljajo postopki ali pogoji teh donatorjev.
4.
V skladu z odstavkom 5 to poglavje ne posega v uporabo nobene druge zadevne določbe tega sporazuma, vključno z vsemi izjemami, pridržki ali omejitvami tega sporazuma, ki se smiselno uporabljajo za ukrepe iz odstavka 1. Pojasniti je treba, da v primeru morebitne neskladnosti med tem poglavjem in drugimi določbami tega sporazuma prevladajo navedene druge določbe, kar zadeva to neskladnost.
5.
Odstavka (a) in (b) člena 7.4 (Načela) se začneta uporabljati po petih letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 7.4
Načela
Pogodbenica:
(a)
ne sprejme ukrepov, ki zagotavljajo zahteve po lokalni vsebini ali katero koli drugo kompenzacijo, ki vpliva na izdelke druge pogodbenice, ponudnike storitev, vlagatelje ali podjetja;
(b)
ne sprejme ukrepov, ki zahtevajo oblikovanje partnerstev z lokalnimi podjetji, razen če se šteje, da so ta partnerstva potrebna iz tehničnih razlogov, in lahko ta pogodbenica te tehnične razloge dokaže na zahtevo druge pogodbenice;
(c)
zagotovi, da so vsi ukrepi v zvezi s postopki za odobritev, certificiranje in izdajanje dovoljenj, ki se uporabljajo, zlasti za opremo, obrate in pripadajočo infrastrukturo prenosnega omrežja, objektivna, pregledna, nesamovoljna in ne diskriminirajo med vložniki iz pogodbenic;
(d)
zagotovi, da za upravne pristojbine in takse, naložene za ali v zvezi z:
(i)
uvozom in uporabo izdelkov s poreklom iz druge pogodbenice s strani dobaviteljev druge pogodbenice veljata člena 2.16 (Upravne pristojbine, druge takse in formalnosti v zvezi z uvozom in izvozom) in 4.10 (Pristojbine in takse); ter
(ii)
zagotavljanjem storitev s strani ponudnikov druge pogodbenice veljajo členi 8.19 (Področje uporabe in opredelitev pojmov), 8.20 (Pogoji za izdajanje dovoljenj in potrditev kvalifikacij) in 8.21 (Postopki za izdajanje dovoljenj in potrditev kvalifikacij); ter
(e)
zagotovi, da so pogoji in postopki za priključitev in dostop do omrežja za prenos električne energije pregledni in ne diskriminirajo ponudnikov iz druge pogodbenice.
ČLEN 7.5
Standardi, tehnični predpisi in ugotavljanje skladnosti
1.
Ta člen se uporablja za izdelke iz tarifnih številk iz Priloge 7-A (Seznam tarifnih številk). Pogodbenici se lahko dogovorita, da na ta seznam z izmenjavo pisem vključita druge izdelke.
2.
Če obstajajo ustrezni mednarodni standardi, ki jih je določila Mednarodna organizacija za standardizacijo ali Mednarodna elektrotehniška komisija, pogodbenici uporabita te mednarodne standarde ali njihove ustrezne dele kot osnovo za vsak standard, tehnični predpis ali postopek za ugotavljanje skladnosti, razen če bi bili ti mednarodni standardi ali ustrezni deli neučinkovito ali neustrezno sredstvo za izpolnjevanje zastavljenih legitimnih ciljev. V teh primerih pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice določi del zadevnega standarda, tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti, ki znatno odstopa od ustreznih mednarodnih standardov, in utemelji razloge za odstopanje.
3.
Če je ustrezno, pogodbenici določita tehnične predpise, ki temeljijo na zahtevah glede izdelka z vidika zmogljivosti, vključno z varnostjo in okoljsko zmogljivostjo, ne pa z vidika oblikovnih ali opisnih značilnosti.
4.
Pogodbenica, ki sprejme dobaviteljevo izjavo o skladnosti kot potrditev skladnosti, si prizadeva, da ne zahteva predložitve rezultatov preskusov.
5.
Če pogodbenica zahteva poročila o preskusih, bodisi sama bodisi skupaj z drugimi zagotovili o skladnosti ali skupaj z ustreznimi standardi ali tehničnimi predpisi, da je izdelek skladen z ustreznimi standardi ali tehničnimi predpisi, si prizadeva sprejeti poročila o preskusih v obliki sistema shem ocene skladnosti elektrotehnične opreme in komponent (shema IECEE CB) Mednarodne elektrotehnične komisije, ne da bi zahtevala kakršne koli nadaljnje preskuse.
6.
Če pogodbenica zahteva certificiranje proizvoda s strani tretje osebe, si prizadeva sprejeti veljavno potrdilo o preskusu certifikacijskega organa iz sheme IECEE CB kot zadostno zagotovilo o skladnosti, ne da bi zahtevala kakršen koli nadaljnji postopek ugotavljanja skladnosti ali upravne postopke ali odobritve.
7.
Ta člen ne posega v to, da pogodbenici uporabljata zahteve, ki se ne nanašajo na zadevne izdelke, kot so urbanistični zakoni ali gradbeni predpisi.
ČLEN 7.6
Izjeme
1.
Za to poglavje veljajo členi 2.22 (Splošne izjeme), 8.54 (Splošne izjeme) in 9.3 (Varnostne in splošne izjeme).
2.
Nič v tem poglavju se ne razlaga tako, da preprečuje sprejetje ali uveljavitev ukrepov s strani pogodbenice, potrebnih za varno delovanje zadevnih energetskih omrežij ali varno oskrbo z energijo, pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo izdelkov, storitev, dobaviteljev ali vlagateljev pogodbenic, kadar veljajo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje trgovine in naložb med pogodbenicama.
ČLEN 7.7
Izvajanje in sodelovanje
1.
Pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta informacije o vseh vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega poglavja v ustreznih specializiranih odborih, ustanovljenih v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori). Odbor za trgovino lahko sprejme ustrezne izvedbene ukrepe v ta namen.
2.
Pogodbenici si izmenjujeta informacije, regulativne izkušnje in dobre prakse na področjih, kot so:
(a)
oblikovanje in nediskriminatorno izvajanje ukrepov za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov;
(b)
tehnični predpisi, standardi in postopki ugotavljanja skladnosti, kot so tisti, ki se nanašajo na zahteve kodeksa omrežja.
3.
Pogodbenici spodbujata sodelovanje glede domačih ali regionalnih tehničnih predpisov, regulativnih konceptov, standardov, zahtev in postopkov ugotavljanja skladnosti, ki so v skladu z mednarodnimi standardi, v ustreznih regionalnih forumih.
POGLAVJE 8
LIBERALIZACIJA NALOŽB,
TRGOVINA S STORITVAMI IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE
ODDELEK A
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN 8.1
Cilji in področje uporabe
1.
Pogodbenici ob potrditvi svojih zavez iz Sporazuma o STO in zavezanosti k ustvarjanju boljših razmer za razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama določita potrebne ureditve za postopno liberalizacijo naložb in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.
2.
V skladu z določbami tega poglavja vsaka pogodbenica ohrani pravico, da sprejme, ohrani in izvršuje ukrepe, ki so potrebni za doseganje legitimnih ciljev politik, kot so varstvo okolja in javnega zdravja, socialna politika, integriteta in stabilnost finančnega sistema, spodbujanje varnosti in varstva ter spodbujanje in zaščita kulturne raznolikosti.
3.
To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe, ki želijo dostopati do trga delovne sile pogodbenice, ali za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.
4.
To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njihovo ozemlje ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero koli pogodbenico, kar zadeva posebne obveznosti iz tega poglavja in njegovih prilog.
5.
Nič v tem poglavju se ne razlaga tako, da omejuje obveznosti pogodbenic iz poglavja 9 (Javna naročila) ali nalaga kakršne koli dodatne obveznosti v zvezi z javnimi naročili.
6.
To poglavje se ne uporablja za subvencije, ki jih podelita pogodbenici, razen člena 8.8 (Zahteve glede zmogljivosti).
7.
Pojasniti je treba, da sklep pogodbenice, da ne bo izdala, podaljšala ali ohranila subvencije ali nepovratnih sredstev, ne pomeni kršitve člena 8.8 (Zahteve glede zmogljivosti) v naslednjih okoliščinah:
(a)
brez kakršne koli specifične zaveze pogodbenice vlagatelju v skladu z zakonom ali pogodbo o izdaji, podaljšanju ali ohranitvi te subvencije ali nepovratnih sredstev; ali
(b)
v skladu s kakršnimi koli pogoji, ki so vezani na izdajo, obnovitev ali ohranitev subvencije, ali nepovratnih sredstev.
8.
To poglavje se ne uporablja za sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem uradnih pooblastil.
ČLEN 8.2
Opredelitev pojmov
1.
V tem poglavju:
(a)
„storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa“, pomeni dejavnosti, ki se opravljajo na zrakoplovu ali njegovem delu, medtem ko je umaknjen iz prometa, in ne vključujejo tako imenovanega linijskega vzdrževanja;
(b)
„storitve računalniškega sistema rezervacij“ pomeni storitve računalniških sistemov, ki vsebujejo podatke o voznih redih letalskih prevoznikov, o razpoložljivih zmogljivostih, o vozninah in pravilih o prevozu, na podlagi katerih je možno rezervirati ali izdajati vozovnice;
(c)
„čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:
(i)
z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice; ali
(ii)
na ozemlju ene pogodbenice za potrošnika storitve druge pogodbenice;
(d)
„gospodarske dejavnosti“ zajemajo dejavnosti industrijskega, poslovnega in poklicnega značaja ter dejavnosti obrtnikov, vendar ne vključujejo dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;
(e)
„podjetje“ pomeni pravno osebo, podružnico ali predstavništvo, ustanovljeno na podlagi poslovne enote;
(f)
„ustanovitev poslovne enote“ pomeni ustanovitev pravne osebe ali vzpostavitev podružnice ali predstavništva v Uniji oziroma Vietnamu, vključno s prevzemom, z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih povezav;
(g)
„storitve zemeljske oskrbe“ pomeni oskrbo na letališču z naslednjimi storitvami: zastopanje, upravljanje in nadzor letalskih prevoznikov; oskrba potnikov; sprejem in odprema prtljage; oskrba na ploščadi; priprava in dostava hrane; odprema letalskega tovora in pošte; oskrbovanje zrakoplova z gorivom, servisiranje in čiščenje zrakoplovov; kopenski prevoz; letalske operacije, upravljanje posadke in načrtovanje leta. Storitve zemeljske oskrbe ne vključujejo varstva, popravila in vzdrževanja zrakoplovov, vodenja ali upravljanja bistvene centralizirane letališke infrastrukture, kot so naprave za odstranjevanje ledu, sistemi za distribucijo goriva, sistemi za sprejem in odpremo prtljage in fiksni prevozni sistemi znotraj letališča;
(h)
„vlagatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ustanoviti, ustanavlja ali je ustanovila podjetje na ozemlju druge pogodbenice;
(i)
„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, pravilno ustanovljen ali kako drugače organiziran po zakonu, ki se uporablja, in sicer kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali državni lasti, vključno s kakršnimi koli delniškimi družbami, trusti, partnerstvi, skupnimi podjetji, samostojnimi podjetniki ali združenji;
(j)
„pravna oseba pogodbenice“ pomeni pravno osebo iz Unije ali pravno osebo iz Vietnama, ustanovljeno v skladu z domačimi zakoni in drugimi predpisi Unije ali njenih držav članic oziroma Vietnama, ki opravlja bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju Unije oziroma Vietnama;
(k)
„ukrep, ki ga sprejme ali ohranja pogodbenica“ pomeni ukrepe, ki jih sprejmejo ali ohranjajo:
(i)
centralne, regionalne ali lokalne vlade in organi; ter
(ii)
nevladne organizacije pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade ali organi;
(l)
„fizična oseba“ pomeni fizično osebo pogodbenice, kot je opredeljena v pododstavku (h) člena 1.5;
(m)
„poslovanje“ v zvezi s podjetjem pomeni vodenje, upravljanje, vzdrževanje, uporabo, uživanje, prodajo ali druge oblike razpolaganja s podjetjem;
(n)
„prodaja in trženje storitev zračnega prevoza“ pomeni priložnosti za zadevnega letalskega prevoznika, da prosto prodaja in trži svoje storitve zračnega prevoza, vključno z vsemi vidiki trženja, kot so tržna analiza, oglaševanje in distribucija; te dejavnosti ne vključujejo določanja cen storitev zračnega prevoza niti veljavnih pogojev;
(o)
„storitve“ zajemajo vse storitve v vseh sektorjih, razen storitev, opravljenih v okviru vladnega organa;
(p)
„storitve in dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni storitve ali dejavnosti, ki se ne opravljajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;
(q)
„ponudnik storitve“ pogodbenice pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki opravlja storitev; ter
(r)
„hčerinska družba“ pravne osebe pogodbenice pomeni pravno osebo, ki je pod nadzorom druge pravne osebe te pogodbenice, v skladu z njenimi domačimi zakoni in drugimi predpisi.
2.
Pravna oseba je:
(a)
„v lasti“ fizičnih ali pravnih oseb ene od pogodbenic, če več kot 50 odstotkov lastniškega deleža pripada osebam te pogodbenice; ali
(b)
„pod nadzorom“ fizičnih ali pravnih oseb ene od pogodbenic, če so take osebe pooblaščene, da imenujejo večino njenih direktorjev ali da drugače zakonito vodijo njeno delovanje.
3.
Ne glede na opredelitev „pravne osebe pogodbenice“ iz pododstavka 1(j) to poglavje zajema tudi ladijske družbe s sedežem zunaj Unije oziroma Vietnama, ki so pod nadzorom državljanov države članice Unije oziroma Vietnama, če so njihova plovila registrirana v skladu z ustreznimi domačimi zakoni in drugimi predpisi v državi članici oziroma v Vietnamu in plujejo pod zastavo te države članice oziroma Vietnama.
ODDELEK B
LIBERALIZACIJA NALOŽB
ČLEN 8.3
Področje uporabe
1.
Ta oddelek se uporablja za ukrepe, ki jih sprejme ali ohranja pogodbenica in ki vplivajo na ustanovitev ali poslovanje podjetja s strani vlagatelja druge pogodbenice na ozemlju pogodbenice, ki sprejme ali ohrani te ukrepe.
2.
Ta oddelek se ne uporablja za:
(a)
avdiovizualne storitve;
(b)
rudarstvo, proizvodnjo in predelavo jedrskih materialov;
(c)
proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom in vojaškim materialom;
(d)
nacionalno pomorsko kabotažo;
(e)
domače in mednarodne storitve zračnega prometa, redne ali izredne, ter storitve, ki so neposredno povezane z izvrševanjem prometnih pravic, razen:
(i)
storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;
(ii)
prodaje in trženja storitev letalskega prevoza;
(iii)
storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS); in
(iv)
storitev zemeljske oskrbe;
ter
(f)
storitve in dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil.
ČLEN 8.4
Dostop do trga
1.
V zvezi z dostopom do trga prek ustanovitve in vzdrževanja podjetja vsaka pogodbenica zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, določene v določilih, omejitvah in pogojih, ki so dogovorjeni in določeni na seznamu specifičnih zavez iz Priloge 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama).
2.
V sektorjih, v katerih se sprejmejo zaveze v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne sme sprejeti ali ohraniti v nobeni regiji ali na svojem celotnem ozemlju, razen če je v njenem seznamu specifičnih zavez iz Priloge 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama) določeno drugače, opredeljeni kot:
(a)
omejitve števila podjetij, ki lahko izvajajo določeno gospodarsko dejavnost, v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih pravic ali zahtev po preverjanju gospodarskih potreb;
(b)
omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb;
(c)
omejitve skupnega števila poslov ali skupne količine opravljenih poslov, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot, ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb;
(d)
omejitve udeležbe tujega kapitala v smislu omejitve največjega odstotka tujega deleža ali skupne vrednosti posamezne ali skupne tuje naložbe;
(e)
ukrepi, ki omejujejo ali zahtevajo posebne vrste pravne osebe ali skupnih podjetij, prek katerih lahko vlagatelj druge pogodbenice opravlja gospodarsko dejavnost; ter
(f)
omejitve skupnega števila fizičnih oseb, ki so lahko zaposlene v določenem sektorju ali jih lahko zaposluje vlagatelj ter so potrebne za izvajanje gospodarske dejavnosti in so s tem neposredno povezane, v obliki številčnih kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb.
ČLEN 8.5
Nacionalna obravnava
1.
V sektorjih, ki so na seznamu specifičnih zavez iz Priloge 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) ali Priloge 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama) ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz navedenih prilog, vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in njihovim podjetjem v zvezi z ustanavljanjem na njenem ozemlju zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim vlagateljem in njihovim podjetjem.
2.
Pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in njihovim podjetjem v zvezi s poslovanjem teh podjetij zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim vlagateljem in njihovim podjetjem.
3.
Ne glede na odstavek 2 in, v primeru Vietnama, v skladu s Prilogo 8-C (Izjema za Vietnam glede nacionalne obravnave) lahko pogodbenica sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi s poslovanjem podjetja, če tak ukrep ni neskladen z zavezami iz prilog 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama), če je tak ukrep:
(a)
ukrep, ki je sprejet na dan začetka veljavnosti tega sporazuma ali pred tem;
(b)
ukrep iz pododstavka (a), ki se nadaljuje, nadomesti ali spremeni po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma, pod pogojem, da ukrep ni manj v skladu z odstavkom 2, potem ko se je nadaljeval, bil nadomeščen ali spremenjen, kot ukrep, kot je obstajal pred njegovim nadaljevanjem, nadomestitvijo ali spremembo; ali
(c)
ukrep, ki ga ne zajema pododstavek (a) ali (b), če se ne uporablja v zvezi s podjetji, ustanovljenimi na ozemlju pogodbenice pred začetkom veljavnosti takega ukrepa, ali na način, ki povzroča izgubo ali škodo takim naložbam.
ČLEN 8.6
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
1.
Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in njihovim podjetjem v zvezi z njihovim poslovanjem na njenem ozemlju zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja vlagateljem tretje države in njihovim podjetjem.
2.
Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje sektorje:
(a)
komunikacijske storitve, razen za poštne in telekomunikacijske storitve;
(b)
storitve s področja rekreacije, kulture in športa;
(c)
ribištvo in ribogojstvo;
(d)
gozdarstvo in lov; ter
(e)
rudarstvo, vključno z nafto in plinom.
3.
Odstavek 1 se ne razlaga tako, kot da pogodbenico obvezuje, da na vlagatelje druge pogodbenice ali njihova podjetja razširi kakršno koli obravnavo, odobreno na podlagi katerega koli dvostranskega, regionalnega ali večstranskega sporazuma, ki je začel veljati pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma.
4.
Odstavek 1 se ne razlaga tako, kot da pogodbenico obvezuje, da na vlagatelje druge pogodbenice ali njihova podjetja razširi naslednje ugodnosti:
(a)
kakršno koli obravnavo, odobreno na podlagi katerega koli dvostranskega, regionalnega ali večstranskega sporazuma, ki vključuje zaveze za odpravo skoraj vseh ovir za poslovanje podjetij med podpisnicami ali zahteva približevanje zakonodaje podpisnic v enem ali več gospodarskih sektorjih;
(b)
kakršno koli obravnavo, ki izhaja iz katerega koli mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali drugega mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki se v celoti ali večinoma nanaša na obdavčevanje; ali
(c)
kakršno koli obravnavo, ki je posledica ukrepov, ki določajo priznavanje kvalifikacij, dovoljenj ali previdnostnih ukrepov v skladu s členom VII GATS oziroma njegovo prilogo o finančnih storitvah.
5.
Pojasniti je treba, da „obravnava“ iz odstavka 1 ne vključuje postopkov ali mehanizmov reševanja sporov, kakršno je reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državami, ki so predvideni v drugih dvostranskih, regionalnih ali večstranskih sporazumih. Vsebinske obveznosti v takih sporazumih same po sebi še ne pomenijo „obravnave“ in jih zato ni mogoče upoštevati pri oceni kršitve tega člena. Ukrepi pogodbenice v skladu s temi bistvenimi obveznostmi se štejejo kot „obravnava“.
6.
Ta člen se razlaga v skladu z načelom ejusdem generis.
ČLEN 8.7
Seznam specifičnih zavez
Sektorji, ki jih posamezna pogodbenica liberalizira v skladu s tem pododdelkom, ter pogoji, omejitve in pridržki iz člena 8.4 (Dostop do trga), člena 8.5 (Nacionalna obravnava) in člena 8.8 (Zahteve glede zmogljivosti) so določeni v prilogah 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama).
ČLEN 8.8
Zahteve glede zmogljivosti
1.
Pogodbenica v sektorjih, ki so navedeni na njenem seznamu specifičnih zavez v Prilogi 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) in Prilogi 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama) ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz navedenih prilog, ne uvede ali uveljavi nobene od naslednjih zahtev, ki so obvezne ali izvršljive v skladu z domačim pravom ali na podlagi upravnih odločb v zvezi z ustanavljanjem ali poslovanjem katerih koli podjetij vlagateljev pogodbenice ali tretje države na njenem ozemlju, za:
(a)
izvoz določene stopnje ali deleža blaga ali storitev;
(b)
doseganje določene stopnje ali deleža domače vsebine;
(c)
nakup, uporabo ali dajanje prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali storitvam, ki se tam opravljajo, ali nakup blaga ali storitev pri fizičnih osebah ali podjetjih na njenem ozemlju;
(d)
kakršno koli povezavo obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih s takim podjetjem;
(e)
omejitev prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki se ustvari ali zagotovi s takim podjetjem, tako da se taka prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznega dobička;
(f)
prenos tehnologije, proizvodnega postopka ali drugega lastniškega znanja na fizično osebo ali podjetja na svojem ozemlju; ali
(g)
dobavo blaga, ki se proizvaja, ali storitve, ki jo zagotavlja podjetje, izključno z ozemlja pogodbenice na določen regionalni ali svetovni trg.
2.
Pogodbenica v sektorjih, ki so navedeni na njenem seznamu specifičnih zavez v Prilogi 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) in Prilogi 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama) in ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz navedene priloge, za prejem ali nadaljnje prejemanje ugodnosti v zvezi z ustanovitvijo ali poslovanjem podjetja vlagatelja pogodbenice ali tretje države na njenem ozemlju ne zahteva skladnosti z nobeno od naslednjih zahtev:
(a)
doseganje določene stopnje ali deleža domače vsebine;
(b)
nakup, uporaba ali dajanje prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali nakup blaga pri proizvajalcih na njenem ozemlju;
(c)
kakršna koli povezava obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih s takim podjetjem; ali
(d)
omejitev prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki se ustvari ali zagotovi s takim podjetjem, tako da se taka prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznega dobička.
3.
Odstavek 2 se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje, da bi kot pogoj za prejem ali nadaljnje prejemanje ugodnosti v zvezi s katerim koli podjetjem na njenem ozemlju določila skladnost z zahtevo glede sedeža proizvodnje, opravljanja storitve, usposabljanja ali zaposlovanja delavcev, gradnje ali razširitve določenih objektov ali izvajanja raziskav in razvoja na njenem ozemlju.
4.
Pododstavek 1(f) se ne razlaga tako, da preprečuje uporabo zahteve obveznosti ali zaveze, ki jo uvede ali izvrši sodišče, upravno sodišče ali organ, pristojen za konkurenco, da bi se odpravile kršitve konkurenčnega prava.
5.
Pododstavkov 1(a) do 1(c) ter 2(a) in 2(b) se ne uporabljajo za zahteve glede kvalifikacije za blago ali storitve v zvezi s sodelovanjem v programih spodbujanja izvoza in tujih pomoči.
6.
Pojasniti je treba, da se pododstavka 2(a) in 2(b) ne uporabljata za zahteve, ki jih je naložila pogodbenica uvoznica, v zvezi z vsebino blaga, ki je potrebna za upravičenost do preferencialnih tarif ali preferencialnih kvot.
7.
Pojasniti je treba, da se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za nobene zahteve, razen zahtev iz navedenih odstavkov.
8.
Ta člen se ne uporablja za ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani v skladu s pododstavkom 8(b) člena III GATT 1994.
ODDELEK C
ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV
ČLEN 8.9
Področje uporabe
Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh sektorjev storitev, z izjemo:
(a)
avdiovizualnih storitev;
(b)
nacionalne pomorske kabotaže; ter
(c)
domačih in mednarodnih storitev zračnega prometa, rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z izvrševanjem prometnih pravic, razen:
(i)
storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;
(ii)
prodaje in trženja storitev letalskega prevoza;
(iii)
storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS); ter
(iv)
storitev zemeljske oskrbe.
ČLEN 8.10
Dostop do trga
1.
Pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v določilih, omejitvah in pogojih, ki so dogovorjeni in navedeni v seznamih specifičnih zavez.
2.
V sektorjih, v katerih se sprejmejo zaveze v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne sme sprejeti ali ohraniti v nobeni regiji ali na svojem celotnem ozemlju, razen če je v njenem seznamu specifičnih zavez določeno drugače, opredeljeni kot:
(a)
omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb;
(b)
omejitve skupne vrednosti storitvenih transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb; ter
(c)
omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb.
ČLEN 8.11
Nacionalna obravnava
1.
Vsaka pogodbenica v sektorjih, ki so vpisani na njen seznam specifičnih zavez ter so v skladu z vsemi pogoji in pridržki, ki so v njem določeni, zagotavlja, da obravnava storitev in ponudnikov storitev druge pogodbenice glede vseh ukrepov, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.
2.
Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.
3.
Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s podobnimi storitvami ali ponudniki storitev druge pogodbenice.
4.
Specifične zaveze, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva, da katera koli pogodbenica zagotovi nadomestilo za naravno podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.
ČLEN 8.12
Seznam specifičnih zavez
Sektorji, ki jih posamezna pogodbenica liberalizira v skladu s tem oddelkom, ter pogoji, omejitve in pridržki iz člena 8.10 (Dostop do trga) in člena 8.11 (Nacionalna obravnava) so določeni v njenih seznamih specifičnih zavez v Dodatku 8-A-1 k Prilogi 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma Dodatku 8-B-1 k Prilogi 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama).
ODDELEK D
ZAČASNA PRISOTNOST FIZIČNIH OSEB
IZ POSLOVNIH RAZLOGOV
ČLEN 8.13
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1.
Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenice v zvezi z vstopom na njeno ozemlje in začasnim bivanjem na njenem ozemlju poslovnih obiskovalcev, osebja, premeščenega znotraj podjetja, prodajalcev poslovnih storitev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov.
2.
V tem oddelku:
(a)
„prodajalci poslovnih storitev“ pomeni fizične osebe, ki so predstavniki ponudnika blaga ali storitev pogodbenice in želijo vstop in začasno bivanje na ozemlju druge pogodbenice zaradi pogajanj o prodaji storitev ali blaga ali sklenitve pogodb o prodaji storitev ali blaga za tega ponudnika, ki ne opravljajo storitev in ne zagotavljajo blaga; ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira, ki se nahaja v pogodbenici gostiteljici, prav tako niso posredniki;
(b)
„poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote“ pomeni fizične osebe na vodstvenih položajih v pravni osebi pogodbenice, ki so pristojne za ustanovitev podjetja take pravne osebe, pod pogojem, da ne ponujajo ali zagotavljajo storitev in ne opravljajo nobenih drugih gospodarskih dejavnosti, ki niso potrebne za namene ustanavljanja, ter ne prejemajo plačila od vira, ki se nahaja v pogodbenici gostiteljici;
(c)
„ponudniki pogodbenih storitev“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ene pogodbenice, ki ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenila pogodbo v dobri veri o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih delavcev v tej pogodbenici;
(d)
„neodvisni strokovnjaki“ pomeni fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitve in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenile pogodbo v dobri veri in ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna njihova začasna prisotnost v tej pogodbenici, da so izpolnjeni pogoji iz pogodbe za opravljanje storitev;
(e)
„osebje, premeščeno znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ali njena podružnica ali so partnerji v njej vsaj eno leto in ki so začasno premeščene v podjetje pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice, pod pogojem, da zadevna fizična oseba spada v kategorije vodstvenih delavcev, strokovnjakov ali zaposlenih na pripravništvu;
(f)
„vodstveni delavci“ pomeni fizične osebe na vodstvenih položajih v pravni osebi pogodbenice, katerih glavna naloga je upravljanje podjetja v drugi pogodbenici, v splošnem pa jih nadzorujejo ali usmerjajo upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar zajema vsaj naslednje naloge:
(i)
vodenje podjetja ali njegovega oddelka ali pododdelka;
(ii)
nadziranje in usmerjanje drugih nadzornih, poslovodnih ali strokovnih delavcev; ter
(iii)
osebno pooblastilo, da zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;
(g)
„kvalifikacije“ pomeni diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi, ki jih izda organ, imenovan skladno z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi določbami, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja;
(h)
„strokovnjaki“ pomeni osebe, ki delajo v pravni osebi in imajo posebno znanje, ki je bistveno za delovna področja, tehnike ali upravljanje poslovne enote; pri presoji tega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno poslovno enoto, upošteva tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, vključno z ustreznimi delovnimi izkušnjami, ki zadevajo vrsto dela ali dejavnosti, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno z morebitnim članstvom v strokovnih združenjih; ter
(i)
„zaposleni na pripravništvu“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ali njena podružnica za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah.
ČLEN 8.14
Poslovni obiskovalci in osebje, premeščeno znotraj podjetja
1.
Za sektorje, liberalizirane v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb), vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice dovoli, da v svojih podjetjih zaposlijo fizične osebe te druge pogodbenice, če so te zaposleni poslovni obiskovalci ali osebje, premeščeno znotraj podjetja.
2.
Vstop in začasno bivanje trajata:
(a)
za vodstvene delavce za obdobje do treh let;
(b)
za strokovnjake za obdobje do treh let;
(c)
za zaposlene na pripravništvu za obdobje do enega leta; ter
(d)
za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, za obdobje do 90 dni.
3.
Za noben sektor, liberaliziran v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb), pogodbenica ne sprejme ali ohrani, v nobeni regiji ali na svojem celotnem ozemlju, omejitev skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko vlagatelj zaposli kot poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, in osebje, premeščeno znotraj podjetja, v določenem sektorju v obliki številčnih kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb in kot diskriminatorne omejitve, razen če je drugače določeno v Dodatku 8-A-3 k Prilogi 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma Dodatku 8-B-2 k Prilogi 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama).
ČLEN 8.15
Prodajalci poslovnih storitev
Za vsak sektor, liberaliziran v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb) ali oddelkom C (Čezmejno opravljanje storitev) in za katerega veljajo morebitni pridržki iz Dodatka 8-A-3 k Prilogi 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma Dodatka 8-B-2 k Prilogi 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama), vsaka pogodbenica dovoli vstop in začasno bivanje prodajalcev poslovnih storitev za obdobje do 90 dni.
ČLEN 8.16
Ponudniki pogodbenih storitev
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zavez v okviru GATS glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev.
2.
Vsaka pogodbenica ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice pod pogoji iz odstavka 3 in z morebitnimi pridržki iz Dodatka 8-A-3 k Prilogi 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) oziroma Dodatka 8-B-2 k Prilogi 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama) dovoli opravljanje storitev na svojem ozemlju za naslednje sektorje ali podsektorje:
(a)
arhitekturne storitve;
(b)
storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture;
(c)
inženirske storitve;
(d)
integrirane inženirske storitve;
(e)
računalniške in povezane storitve;
(f)
storitve visokošolskega izobraževanja (samo zasebno financirane storitve);
(g)
usposabljanje na področju tujih jezikov; ter
(h)
okoljske storitve.
3.
Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:
(a)
fizične osebe se začasno ukvarjajo z opravljanjem storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;
(b)
fizične osebe, ki vstopajo v drugo pogodbenico, morajo opravljati take storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki opravlja storitve vsaj dve leti neposredno pred datumom vložitve zahtevka za vstop v drugo pogodbenico, poleg tega imajo fizične osebe na dan vložitve zahtevka za vstop v drugo pogodbenico vsaj pet let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;
(c)
fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, imajo:
(i)
univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidna enakovredna stopnja znanja; ter
(ii)
poklicne kvalifikacije, če je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;
(d)
fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila pravne osebe, ki je njen delodajalec;
(e)
vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;
(f)
dostop, odobren v skladu s tem členom, zadeva samo storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se opravlja storitev;
(g)
število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je nujno za izpolnjevanje pogodbe, kot se lahko zahteva z zakoni in drugimi predpisi ali drugimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja; ter
(h)
druge diskriminatorne omejitve, vključno glede števila fizičnih oseb, v obliki preverjanja gospodarskih potreb, opredeljene v Dodatku 8-A-3 k Prilogi 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) in Dodatku 8-B-2 k Prilogi 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama).
ČLEN 8.17
Neodvisni strokovnjaki
Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici pregledata ta oddelek, da bi preučili možnost določitve načinov za razširitev njegovih določb na neodvisne strokovnjake.
ODDELEK E
REGULATIVNI OKVIR
PODODDELEK 1
DOMAČI PREDPISI
ČLEN 8.18
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1.
Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami in postopki za izdajanje dovoljenj, zahtevami glede kvalifikacij in postopki, ki vplivajo na:
(a)
čezmejno opravljanje storitev;
(b)
ustanavljanje in vzdrževanje pravnih ali fizičnih oseb; ter
(c)
začasno bivanje kategorij fizičnih oseb na ozemlju pogodbenic.
2.
Ta pododdelek se uporablja samo za sektorje, za katere je pogodbenica prevzela specifične zaveze in le v obsegu, v katerem se te specifične zaveze uporabljajo.
3.
Ta pododdelek se ne uporablja za ukrepe, če pomenijo omejitve iz člena 8.4 (Dostop do trga), 8.5 (Nacionalna obravnava), 8.10 (Dostop do trga) ali 8.11 (Nacionalna obravnava).
4.
V tem oddelku:
(a)
„pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno oblast ali organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne oblasti oziroma organi, ki sprejmejo odločitev o dovoljenju za opravljanje storitve, vključno z ustanovitvijo, ali glede dovoljenja za ustanovitev gospodarske dejavnosti, ki ni storitvena;
(b)
„postopki za izdajanje dovoljenj“ pomeni upravna ali procesna pravila, ki jih mora spoštovati fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz odstavka 1, vključno s spremembo ali obnovo dovoljenja, da dokaže skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenja;
(c)
„zahteve za izdajo dovoljenja“ pomeni bistvene zahteve z izjemo zahtev glede kvalifikacij, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, da pridobi, spremeni ali obnovi dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz odstavka 1;
(d)
„postopki za potrditev kvalifikacij“ pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora fizična oseba spoštovati, da dokaže skladnost z zahtevami glede kvalifikacij z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve; ter
(e)
„zahteve glede kvalifikacij“ pomeni bistvene zahteve v zvezi z usposobljenostjo fizične osebe za opravljanje storitev, ki jih je treba dokazati, da se pridobi odobritev za opravljanje storitve.
ČLEN 8.19
Pogoji za izdajanje dovoljenj in potrditev kvalifikacij
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi glede zahtev in postopkov za izdajanje dovoljenj ter zahtev glede kvalifikacij in postopkov za potrditev kvalifikacij temeljijo na merilih, ki so:
(a)
jasna;
(b)
objektivna in pregledna; ter
(c)
predhodno določena in dostopna javnosti in zainteresiranim osebam.
2.
Odobritev ali dovoljenje se glede na razpoložljivost izda takoj, ko se na podlagi ustreznega pregleda ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev odobritve ali dovoljenja.
3.
Vsaka pogodbenica ohrani ali vzpostavi sodne, arbitražne ali upravne svete ali postopke, ki na zahtevo prizadetega vlagatelja ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih odločb, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, in ohrani ali vzpostavi ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar ti postopki niso neodvisni od organa, ki mu je zaupana zadevna upravna odločba, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki zagotovijo objektiven in nepristranski pregled.
Ta odstavek se ne razlaga v smislu zahteve, da pogodbenica ustanavlja take svete oziroma uvaja take postopke, kadar to ne bi bilo v skladu z njihovo ustavno ureditvijo ali z naravo njihovih pravnih sistemov.
ČLEN 8.20
Postopki za izdajanje dovoljenj in potrditev kvalifikacij
1.
Postopki in formalnosti za izdajanje dovoljenj in potrditev kvalifikacij sami po sebi ne pomenijo omejitve pri zagotavljanju storitve ali opravljanju katere koli druge gospodarske dejavnosti. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da so taki postopki in formalnosti čim preprostejši in ne zapletajo ali zavlačujejo po nepotrebnem opravljanja storitve. Vse pristojbine za izdajanje dovoljenj, ki jih imajo lahko vložniki zaradi svojega zahtevka, morajo biti razumni in ne smejo omejevati opravljanja zadevne storitve.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki pristojnega organa in njegove odločitve v zvezi z izdajanjem ali odobritvijo dovoljenj nepristranski do vseh vložnikov. Pristojni organ mora odločitve sprejeti neodvisno in ne odgovarja nobeni osebi, ki opravlja storitve ali izvaja gospodarske dejavnosti, za katere je potrebno dovoljenje ali odobritev.
3.
Če za zahtevke v zakonih in drugih predpisih posamezne pogodbenice obstajajo določeni časovni roki, mora vložnik imeti na voljo razumno časovno obdobje za predložitev zahtevka. Pristojni organ začne zahtevek obravnavati brez nepotrebnega odlašanja. Kadar je mogoče, veljajo za zahtevke v elektronski obliki enaki pogoji glede pristnosti kot za zahtevke v papirni obliki.
4.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava zahtevka, vključno s končno odločitvijo, zaključi v razumnem časovnem obdobju od dneva predložitve popolnega zahtevka. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti običajni časovni rok za obravnavo zahtevka.
5.
Pristojni organ v razumnem času od prejetja zahtevka, za katerega meni, da je nepopoln, o tem obvesti vložnika in čim bolj natančno opredeli dodatne informacije, ki se zahtevajo za dopolnitev zahtevka, ter vložniku omogoči, da odpravi pomanjkljivosti.
6.
Kadar je to mogoče, se namesto izvirnega dokumenta sprejmejo overjene kopije.
7.
Če pristojni organ zavrne zahtevek, je vložnik o tem pisno obveščen brez nepotrebnega odlašanja. Načeloma je vložnik na uradno zahtevo obveščen tudi o razlogih za zavrnitev zahtevka. Vložniku je treba omogočiti, da v razumnem roku ponovno predloži zahtevek.
8.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da dovoljenje ali odobritev, ko je dodeljeno, začne veljati brez nepotrebnega odlašanja v skladu z določili in pogoji, navedenimi v njem.
PODODDELEK 2
SPLOŠNO VELJAVNE DOLOČBE
ČLEN 8.21
Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij
1.
Ta člen pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahtevata potrebne kvalifikacije in strokovne izkušnje, določene na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor dejavnosti.
2.
Pogodbenici spodbujata zadevna strokovna telesa ali ustrezne organe, kakor je ustrezno, na svojih ozemljih, da oblikujejo in predložijo skupno priporočilo o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij Odboru za naložbe, trgovino s storitvami, elektronsko poslovanje in javna naročila, ustanovljenemu v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori). Takšno skupno priporočilo je podprto z dokazi o:
(a)
ekonomski vrednosti predvidenega sporazuma o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o vzajemnem priznavanju); ter
(b)
skladnosti zadevnih režimov, na primer koliko so združljiva merila, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za odobritev, izdajanje dovoljenj, poslovanje in certificiranje podjetnikov in ponudnikov storitev.
3.
Odbor za naložbe, trgovino s storitvami, elektronsko poslovanje in javna naročila po prejemu skupnega priporočila v razumnem roku pregleda skupno priporočilo, da ugotovi, ali je skladno s tem sporazumom.
4.
Če je bilo na podlagi informacij iz odstavka 2 ugotovljeno, da je skupno priporočilo skladno s tem sporazumom, pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da s pogajanji prek svojih pristojnih organov ali namestnikov, ki jih pooblasti pogodbenica, dosežeta Sporazum o vzajemnem priznavanju.
PODODDELEK 3
RAČUNALNIŠKE STORITVE
ČLEN 8.22
Dogovor o računalniških storitvah
1.
Če je trgovina z računalniškimi storitvami liberalizirana v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb), oddelkom C (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom D (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov), pogodbenici izpolnjujeta določbe odstavkov 2 do 4.
2.
Pogodbenici razumeta, da oznaka CPC 84, ki je klasifikacija Združenih narodov in se uporablja za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema osnovne funkcije, ki se uporabljajo za opravljanje vseh računalniških in sorodnih storitev. Tehnološki razvoj je privedel do večje ponudbe teh storitev v obliki svežnja ali paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje nekatere ali vse osnovne funkcije. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani oziroma domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.
3.
Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo:
(a)
svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali zanje;
(b)
svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, prilagajanje, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov;
(c)
storitve obdelave podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali storitve podatkovnih baz;
(d)
storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki; ali
(e)
storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.
4.
Pogodbenici se zavedata, da računalniške in sorodne storitve v številnih primerih omogočajo izvajanje drugih storitev tako prek elektronskih kot drugih sredstev. V takih primerih je pomembno razlikovati med računalniškimi in sorodnimi storitvami, npr. spletnim gostovanjem ali gostovanjem aplikacij, ter drugimi storitvami, ki jih omogočajo računalniške in sorodne storitve. Druge storitve, ne glede na to, ali jih omogočajo računalniške in sorodne storitve ali ne, niso zajete v CPC 84.
PODODDELEK 4
POŠTNE STORITVE
ČLEN 8.23
Preprečevanje protikonkurenčnih praks v sektorju poštnih storitev
Vsaka pogodbenica ohrani ali uvede ustrezne ukrepe z namenom, da ponudnikom, ki lahko zaradi izrabe svojega položaja na trgu posamično ali skupaj pomembno vplivajo na pogoje za udeležbo na upoštevnih trgih poštnih storitev, prepreči izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčnih praks.
ČLEN 8.24
Dovoljenja
1.
Če pogodbenica zahteva dovoljenje za opravljanje poštnih storitev, objavi:
(a)
vsa merila za izdajanje dovoljenj in obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede zahtevka za dovoljenje; ter
(b)
določila in pogoje za izdajanje takega dovoljenja.
2.
Na zahtevo se vložnik obvesti o razlogih za zavrnitev izdaje dovoljenja, vsaka pogodbenica pa vzpostavi pritožbeni postopek prek ustreznega regulativnega organa. Pritožbeni postopek je pregleden, nediskriminatoren in osnovan na objektivnih merilih.
ČLEN 8.25
Poštni regulativni organ
Regulativni organ je ločen od ponudnikov poštnih storitev in jim tudi ne odgovarja. Odločitve in postopki regulativnega organa so nepristranski do vseh udeležencev na trgu.
PODODDELEK 5
TELEKOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN STORITVE
ČLEN 8.26
Področje uporabe
1.
Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za zagotavljanje javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev, liberaliziranih v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb), oddelkom C (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom D (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov).
2.
Ta pododdelek se ne uporablja za noben ukrep, ki ga sprejme ali ohrani pogodbenica, v zvezi z radiodifuznim ali kabelskim oddajanjem radijskih in televizijskih programov.
ČLEN 8.27
Opredelitev pojmov
V tem pododdelku:
(a)
„končni uporabnik“ pomeni končnega potrošnika storitev ali končnega ponudnika storitev, ki se mu zagotovi javno telekomunikacijsko omrežje ali storitev, razen za uporabo v nadaljnji ponudbi javnega telekomunikacijskega omrežja ali storitev;
(b)
„osnovna infrastruktura“ pomeni infrastrukturo javnega telekomunikacijskega omrežja in storitve:
(i)
ki jih izključno ali večinoma zagotavlja en ponudnik ali omejeno število ponudnikov; ter
(ii)
ki jih za zagotavljanje storitev ni mogoče nadomestiti na ekonomsko ali tehnično izvedljiv način;
(c)
„medomrežno povezovanje“ pomeni povezovanje s ponudniki, ki zagotavljajo javne telekomunikacijske prenosne storitve, da lahko uporabniki enega ponudnika komunicirajo z uporabniki drugega ponudnika in imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik;
(d)
„glavni ponudnik“ pomeni ponudnika javnih telekomunikacijskih storitev, ki lahko pomembno vpliva na pogoje za udeležbo glede cene in ponudbe na upoštevnem trgu za javne telekomunikacijske storitve zaradi nadzora nad osnovno infrastrukturo ali izrabe svojega položaja na trgu;
(e)
„prenosljivost številk“ pomeni možnost, da lahko vsi končni uporabniki javnih telekomunikacijskih storitev, ki to zahtevajo, na isti lokaciji obdržijo iste telefonske številke ob prehodu med ponudniki javnih telekomunikacijskih storitev iz iste kategorije;
(f)
„javno telekomunikacijsko omrežje“ pomeni telekomunikacijsko omrežje, od katerega pogodbenica zahteva, da zagotavlja javne telekomunikacijske storitve med določenimi omrežnimi priključnimi točkami;
(g)
„javna telekomunikacijska storitev“ pomeni vsako telekomunikacijsko storitev, za katero pogodbenica izrecno ali dejansko zahteva, da je splošno dostopna javnosti;
(h)
„regulativni organ“ v sektorju telekomunikacij pomeni organ ali organe, ki jih pogodbenica pooblasti za urejanje telekomunikacij;
(i)
„telekomunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, če je ustrezno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, vključno z omrežnimi elementi, ki niso aktivni, ki omogočajo prenos signalov po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;
(j)
„telekomunikacijske storitve“ pomeni vse storitve, ki jih sestavljata prenos in sprejemanje elektromagnetnih signalov, vendar ne zajema storitev radiodifuzije in gospodarskih dejavnosti, ki jih sestavlja zagotavljanje vsebine, za prenos katere so potrebne telekomunikacije; ter
(k)
„uporabnik“ pomeni potrošnika storitev ali ponudnika storitev.
ČLEN 8.28
Regulativni organ
1.
Regulativni organ je ločen od ponudnikov javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev in jim tudi ne odgovarja.
2.
Odločitve in postopki regulativnih organov so nepristranski do vseh udeležencev na trgu. V ta namen pogodbenica, ki ohrani lastništvo ali nadzor nad ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali storitev, zagotovi, da regulativni ukrepi ali odločitve, ki jih regulativni organ sprejme v zvezi s takšnimi ponudniki, ne diskriminirajo in zato ne prikrajšajo bistveno nobenega od njegovih konkurentov.
3.
Regulativni organ ima zadostna pooblastila za urejanje sektorja ter ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje nalog, ki so mu bile dodeljene.
4.
Naloge, ki jih opravlja regulativni organ, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so te naloge dodeljene več kot enemu organu.
5.
Pristojnosti regulativnega organa se izvajajo pregledno in pravočasno.
6.
Regulativni organi imajo pooblastila za zagotovitev, da jim ponudniki telekomunikacijskih omrežij in storitev na zahtevo takoj predložijo vse informacije, vključno s finančnimi informacijami, ki so potrebne, da lahko regulativni organi opravljajo svoje naloge v skladu s tem pododdelkom. Zahtevane informacije ne presegajo tega, kar je potrebno za izpolnjevanje nalog regulativnih organov, in se obravnavajo v skladu z zahtevami glede zaupnosti.
ČLEN 8.29
Dovoljenje za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij in storitev
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki za izdajanje dovoljenj javno dostopni, vključno z:
(a)
vsemi merili za izdajanje dovoljenj ter pogoji in postopki, ki jih uporablja; ter
(b)
razumnim časovnim obdobjem, ki je praviloma potrebno za odločitev v zvezi z zahtevkom za izdajo dovoljenja.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vložniku na zahtevo v pisni obliki predložijo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja.
3.
Vložnik zahtevka za dovoljenje ima možnost, da se obrne na pritožbeni organ, če je bila izdaja dovoljenja zavrnjena.
4.
Vse pristojbine za izdajanje dovoljenj, ki jih imajo lahko vložniki zaradi svojega zahtevka za izdajo dovoljenja, morajo biti razumne in ne smejo omejevati opravljanja storitve.
ČLEN 8.30
Omejeni viri
1.
Vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, se izvajajo pravočasno ter na objektiven, pregleden in nediskriminatoren način.
2.
Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev radiofrekvenčnega spektra, dodeljenega za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.
3.
Odločitve o dodeljevanju upravljanja spektra in frekvenčnih pasov niso ukrepi, ki so sami po sebi neskladni s členom 8.4 (Dostop do trga), členom 8.8 (Zahteve glede zmogljivosti) in členom 8.10 (Dostop do trga). V skladu s tem vsaka pogodbenica ohrani pravico do izvajanja svojih politik v zvezi z upravljanjem frekvenc in spektra, ki lahko vplivajo na številne ponudnike javnih telekomunikacijskih storitev, če se to izvaja na način, ki je skladen s tem poglavjem. Pogodbenici prav tako ohranita pravico do dodeljevanja frekvenčnih pasov na način, ki upošteva obstoječe in prihodnje potrebe.
ČLEN 8.31
Dostop do javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev ter njihova uporaba
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki storitev druge pogodbenice dostop do vseh javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev glavnega ponudnika ter njihove uporabe, vključno z zasebnimi zakupljenimi vodi, ponujenimi znotraj ali zunaj njenih meja pod razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji, vključno kot je določeno v odstavkih 2 in 3.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko ponudniki javnih telekomunikacijskih storitev, ki zahtevajo dostop do omrežja glavnega dobavitelja:
(a)
kupijo ali zakupijo ter priključijo terminalsko ali drugo opremo, prek katere se povežejo z javnim telekomunikacijskim omrežjem;
(b)
medomrežno povežejo zasebno zakupljene ali lastniške mreže z javnimi telekomunikacijskimi omrežji in storitvami na svojem ozemlju ali prek svojih meja ali z mrežami v zakupu ali lasti drugih ponudnikov storitev; ter
(c)
uporabijo delovne protokole po lastni izbiri, razen tistih, ki so potrebni, da se javnosti zagotovi splošen dostop do telekomunikacijskega omrežja in storitev.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko vsi ponudniki storitev druge pogodbenice uporabljajo javna telekomunikacijska omrežja in storitve za prenos informacij na njenem ozemlju ali prek njenih meja, vključno s podjetniškimi komunikacijami takih ponudnikov storitev in za dostop do informacij, vsebovanih v podatkovnih bazah ali kako drugače shranjenih v obliki, ki omogoča dostop do podatkov s čitalniki na ozemlju ene od pogodbenic. O vseh novih ali spremenjenih ukrepih pogodbenice, ki bistveno vplivajo na tako uporabo, se obvesti druga pogodbenica, ukrepi pa so predmet posvetovanj.
4.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki, ki v postopku pogajanj o dostopu pridobijo informacije od drugega ponudnika, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.
ČLEN 8.32
Medomrežno povezovanje
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki javnih telekomunikacijskih storitev pravico in, na zahtevo drugega ponudnika, obveznost, da se pogajajo o medsebojnem medomrežnem povezovanju z namenom ponudbe javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki, ki v postopku pogajanj o medomrežnem povezovanju pridobijo informacije od drugega ponudnika, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.
3.
Za javne telekomunikacijske storitve vsaka pogodbenica zagotovi medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom na kateri koli tehnično izvedljivi točki omrežja. Tako medomrežno povezovanje se zagotovi:
(a)
po nediskriminatornih določilih, pogojih (vključno v zvezi s tehničnimi standardi in specifikacijami) in cenah ter s kakovostjo, ki ni slabša od tiste, ki se zagotavlja za podobne storitve takega glavnega ponudnika ali za podobne storitve nepovezanih ponudnikov ali za svoje hčerinske družbe ali druge povezane enote;
(b)
pravočasno po pogojih (vključno v zvezi s tehničnimi standardi in specifikacijami) in stroškovno naravnanih cenah, ki so pregledni, primerni, ekonomsko izvedljivi in razvezani tako, da izvajalcu ni treba plačevati elementov omrežja ali zmogljivosti, ki jih za opravljanje storitve ne potrebuje; ter
(c)
na zahtevo na drugih točkah poleg omrežnih priključnih točk, ponujenih večini uporabnikov, in po cenah, v katerih se upoštevajo stroški gradnje potrebne dodatne infrastrukture.
4.
Postopki, ki se uporabljajo za medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom, se javno objavijo.
5.
Če je ustrezno, glavni ponudniki javno objavijo bodisi svojo ureditev medomrežnega povezovanja bodisi svoje referenčne ponudbe za medomrežno povezovanje.
ČLEN 8.33
Ukrepi za varstvo konkurence, ki se uporabljajo za glavne ponudnike
Pogodbenici uvedeta ali ohranita ustrezne ukrepe z namenom, da se ponudnikom, ki so posamično ali skupaj glavni ponudnik, prepreči, da bi izvajali ali nadaljevali protikonkurenčne prakse. Te protikonkurenčne prakse na njihovih ozemljih vključujejo zlasti:
(a)
izvajanje protikonkurenčnega navzkrižnega subvencioniranja;
(b)
uporabo informacij, pridobljenih od konkurentov, s protikonkurenčnimi posledicami; ter
(c)
nepravočasno zagotavljanje tehničnih informacij o bistvenih zmogljivostih ter komercialno pomembnih informacij, potrebnih za izvajanje storitev, drugim izvajalcem storitev.
ČLEN 8.34
Univerzalna storitev
1.
Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Vsaka pogodbenica upravlja kakršno koli obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki jo ohrani, na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način, ter zagotavlja, da njena obveznost univerzalne storitve ni bolj obremenjujoča, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo je opredelila.
2.
Imenovanje ponudnikov univerzalne storitve se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega in nediskriminatornega mehanizma.
ČLEN 8.35
Prenosljivost številk
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev na njenem ozemlju pravočasno in pod razumnimi pogoji zagotovijo prenosljivost številk za mobilne storitve in kakršne koli druge storitve, ki jih določi ta pogodbenica, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo.
ČLEN 8.36
Zaupnost informacij
Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost telekomunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javnega telekomunikacijskega omrežja in javno dostopnih telekomunikacijskih storitev, ne da bi pri tem omejevala trgovino s storitvami.
ČLEN 8.37
Reševanje sporov na področju telekomunikacij
1.
V primeru spora med ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega pododdelka, zadevni regulativni organ na zahtevo katere koli zadevne pogodbenice izda zavezujočo odločbo za rešitev spora v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa v razumnem obdobju, razen v posebnih okoliščinah.
2.
Če spor iz odstavka 1 zadeva čezmejno opravljanje storitev, zadevni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za spodbuditev rešitve spora.
3.
Odločba regulativnega organa se objavi, pri čemer se upoštevajo zahteve glede poslovne tajnosti. Zadevne stranke prejmejo natančno obrazložitev razlogov, na katerih temelji odločba, in pravico do pritožbe zoper to odločbo v skladu z odstavkom 5.
4.
Postopek iz odstavkov 1, 2 in 3 ne preprečuje nobeni zadevni stranki, da bi vložila tožbo pri sodišču.
5.
Vsak uporabnik ali ponudnik, na katerega se nanaša odločba regulativnega organa, se ima nanjo pravico pritožiti pritožbenemu organu, ki je neodvisen od udeležene stranke. Ta organ, ki je lahko sodišče, ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, da lahko učinkovito izpolni svoje naloge. Vsebina zadeve se ustrezno upošteva in pritožbeni mehanizem mora biti učinkovit. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo. Odločba regulativnega organa velja, dokler ni znan rezultat pritožbe, razen če so v skladu z domačimi zakoni in drugimi predpisi sprejeti začasni ukrepi.
ČLEN 8.38
Kolokacija
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudnik na njenem ozemlju:
(a)
zagotavlja ponudnikom javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice, ki so ponudniki z lastno infrastrukturo na ozemlju te pogodbenice, fizično kolokacijo opreme, ki je potrebna za medomrežno povezovanje; ter
(b)
v primerih, ko fizična kolokacija iz pododstavka (a) ni izvedljiva iz tehničnih razlogov ali zaradi prostorskih omejitev, sodeluje s ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice, ki so ponudniki z lastno infrastrukturo na ozemlju te pogodbenice, da se poišče in izvede izvedljiva ter poslovno uspešna alternativna rešitev.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki na njenem ozemlju ponudnikom javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev pravočasno in pod pogoji, vključno s tehničnimi standardi in specifikacijami, ter po cenah, ki so razumne glede na ekonomsko izvedljivost, nediskriminatorne in pregledne, zagotovijo fizično kolokacijo ali izvedljivo in poslovno uspešno alternativno rešitev iz odstavka 1.
3.
Vsaka pogodbenica lahko v skladu s svojimi domačimi zakoni in drugimi predpisi določi lokacije, na katerih od glavnih ponudnikov na svojem ozemlju zahteva, da zagotovijo fizično kolokacijo ali izvedljivo in poslovno uspešno alternativno rešitev iz odstavka 1.
ČLEN 8.39
Storitve zakupljenih vodov
Razen če tehnično ni izvedljivo, vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki na njenem ozemlju ponudnikom javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice pravočasno in pod pogoji (vključno s tehničnimi standardi in specifikacijami), ter po cenah, ki so razumne glede na ekonomsko izvedljivost, nediskriminatorne in pregledne, dajo na voljo storitve zakupljenih vodov, ki so javne telekomunikacijske storitve.
ČLEN 8.40
Razvezani dostop do omrežnih elementov
Vsaka pogodbenica zagotovi, da je njen regulativni organ za telekomunikacije pooblaščen, da od glavnih ponudnikov zahteva, da pravočasno in pod pogoji, ki so razumni, pregledni in nediskriminatorni izpolnijo razumne zahteve ponudnikov javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev za razvezani dostop do posebnih elementov omrežja in njihovo uporabo. Vsaka pogodbenica določi take posebne elemente omrežja, ki jih je treba dati na voljo na njenem ozemlju v skladu z domačimi zakoni in drugimi predpisi.
PODODDELEK 6
FINANČNE STORITVE
ČLEN 8.41
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1.
Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb), oddelkom C (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom D (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov).
2.
V tem pododdelku:
(a)
„finančna storitev“ pomeni katero koli storitev finančne narave, ki jo ponuja ponudnik finančne storitve pogodbenice; finančne storitve obsegajo naslednje dejavnosti:
(i)
zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:
(A)
neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):
(1)
življenjsko; ter
(2)
neživljenjsko;
(B)
pozavarovanje in retrocesija;
(C)
posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje; ter
(D)
pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov;
(ii)
bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):
(A)
sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od občanov;
(B)
vse vrste posojil, vključno s potrošniškimi posojili, hipotekarnimi posojili, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;
(C)
finančni zakup;
(D)
vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;
(E)
jamstva in finančne zaveze;
(F)
trgovanje za lastni račun ali za račun strank, bodisi na borzi, na trgu OTC ali drugače:
(1)
z instrumenti trga denarja (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati);
(2)
s tujo valuto;
(3)
z izvedenimi finančnimi instrumenti, med njimi s terminskimi pogodbami in opcijami;
(4)
z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;
(5)
s prenosljivimi vrednostnimi papirji; ter
(6)
z drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami;
(G)
sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takimi izdajami;
(H)
denarnoposredniški posli;
(I)
upravljanje premoženja, na primer upravljanje gotovine ali portfelja, vse oblike upravljanja skupnih investicij, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in skrbniške storitve;
(J)
storitve v zvezi s poravnavami in obračuni finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi produkti in drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji;
(K)
zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelave finančnih podatkov in zagotavljanje z njimi povezane programske opreme s strani izvajalcev druge finančne storitve; ter
(L)
svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti iz pododstavkov 2(a)(ii)(A) do 2(a)(ii)(K), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;
(b)
„ponudnik finančnih storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja finančne storitve, vendar ne vključuje javnega subjekta;
(c)
„nova finančna storitev“ pomeni katero koli storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi produkti ali načinom dobave produkta, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice;
(d)
„javni subjekt“ pomeni:
(i)
vlado, centralno banko ali monetarni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem vladnih nalog ali dejavnosti za vladne namene, brez subjektov, ki se ukvarjajo zlasti z opravljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji; ali
(ii)
zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni organ, kadar opravlja navedene naloge;
ter
(e)
„samoregulativna organizacija“ pomeni kateri koli nevladni organ, terminsko borzo ali trg, borzo ali trg za vrednostne papirje, klirinško agencijo ali katero koli drugo organizacijo ali združenje, ki v skladu z zakoni ali pooblastilom centralne, regionalne ali lokalne vlade ali organov izvaja zakone in predpise ali nadzor nad ponudniki finančnih storitev, če je ustrezno.
ČLEN 8.42
Bonitetna izjema
1.
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje ali ohranitev ukrepov iz bonitetnih razlogov, kot so:
(a)
zaščita vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev; ali
(b)
zagotavljanje celovitosti in stabilnosti finančnega sistema pogodbenice.
2.
Ukrepi iz odstavka 1 niso bolj obremenjujoči, kot je potrebno za doseganje njihovega cilja.
3.
Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti razkritja informacij, ki zadevajo posle in račune posameznih potrošnikov, ali katerih koli zaupnih ali zaščitenih informacij, s katerimi razpolagajo javni subjekti.
4.
Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Taki mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim Temeljno načelo za učinkovit bančni nadzor Baselskega odbora, Temeljna načela zavarovanja Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene skupine G-20 ter Štirideset priporočil o pranju denarja in Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma Projektne skupine za finančno ukrepanje.
5.
Pogodbenici sta seznanjeni z Desetimi ključnimi načeli za izmenjavo informacij, ki so jih razglasili finančni ministri držav skupine G7.
6.
Brez poseganja v druga sredstva previdnostne ureditve čezmejnega trgovanja s finančnimi storitvami lahko pogodbenica zahteva registracijo ali odobritev za čezmejnega ponudnika finančnih storitev in finančnih instrumentov, ki se nahaja v drugi pogodbenici.
ČLEN 8.43
Pregledna ureditev
Vsaka pogodbenica predloži zainteresiranim osebam svoje zahteve za izpolnjevanje zahtevkov, povezanih s opravljanjem finančnih storitev.
Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegovega zahtevka. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.
ČLEN 8.44
Nove finančne storitve
Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli opravljanje vsakršne nove finančne storitve, opravljanje katere bi prva pogodbenica dovolila tudi lastnim ponudnikom finančnih storitev v skladu s svojimi domačimi zakoni in drugimi predpisi v podobnih okoliščinah, pod pogojem da uvedba nove finančne storitve ne zahteva novega zakona ali spremembe obstoječega zakona. Pogodbenica lahko določi institucionalno in pravno obliko, prek katere se storitev lahko opravlja, in lahko za opravljanje te storitve zahteva odobritev. Kadar se zahteva taka odobritev, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz bonitetnih razlogov.
ČLEN 8.45
Obdelava podatkov
1.
Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, vključno s posameznimi evidencami in računi.
2.
Vsaka pogodbenica najpozneje v dveh letih od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje za obdelavo podatkov, če je ta obdelava potrebna za običajno poslovanje teh ponudnikov finančnih storitev.
3.
Ta člen v ničemer ne omejuje pravice pogodbenice do zaščite osebnih podatkov in zasebnosti, kolikor se ta pravica ne uporablja za izogibanje temu sporazumu.
ČLEN 8.46
Posebne izjeme
1.
Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar navedene dejavnosti lahko opravljajo, tako kot to določajo njeni domači zakoni in drugi predpisi, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.
2.
Nobena določba tega sporazuma, razen oddelka B (Liberalizacija naložb), za katerega velja odstavek 3, se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralne banke ali monetarni organi ali kateri koli drugi javni subjekt pri izvajanju denarne politike ali politik deviznega tečaja.
3.
Nobena določba oddelka B (Liberalizacija naložb) se ne uporablja za nediskriminatorne ukrepe v splošni uporabi, ki jih sprejme kateri koli javni subjekt pri izvajanju denarne politike ali politike deviznega tečaja.
4.
Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice, vključno z njenimi javnimi subjekti, razen kadar navedene dejavnosti lahko opravljajo, tako kot to določajo njeni domači zakoni in drugi predpisi, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.
5.
Pojasniti je treba, da pogodbenici razumeta, da se odstavka 1 in 4 ne razlagata tako, da pogodbenicama omogočata uporabo ukrepov iz navedenih odstavkov, brez zaščite pravic zadevnih vlagateljev ali naložb, kadar so bile dejavnosti ali storitve, navedene v teh odstavkih, liberalizirane ali jih izvajajo, kot določajo domači zakoni in drugi predpisi pogodbenice, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.
ČLEN 8.47
Samoregulativne organizacije
Če pogodbenica za zagotovitev opravljanja finančnih storitev na svojem ozemlju od ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice zahteva članstvo, udeležbo v kateri koli samoregulativni organizaciji, ali dostop do nje, zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz člena 8.5 (Nacionalna obravnava), člena 8.6 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) in člena 8.11 (Nacionalna obravnava).
ČLEN 8.48
Klirinški in plačilni sistemi
Vsaka pogodbenica pod pogoji za odobritev nacionalne obravnave iz členov 8.5 (Nacionalna obravnava) in 8.11 (Nacionalna obravnava) ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, ter do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri običajnem izvajanju rednega poslovanja. Ta člen ne dodeljuje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.
PODODDELEK 7
STORITVE MEDNARODNEGA POMORSKEGA PROMETA
ČLEN 8.49
Področje uporabe, opredelitev pojmov in načela
1.
Ta pododdelek določa načela za liberalizacijo mednarodnega pomorskega prometa v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb), oddelkom C (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom D (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov).
2.
V tem pododdelku:
(a)
„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali celinskih plovnih poti, z namenom, da se napolnijo ali izpraznijo, popravijo in pripravijo za odpremo;
(b)
„storitve carinjenja“, tudi „storitve carinskih posrednikov“, pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge strani, če so te storitve glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti;
(c)
„oskrbovalne storitve“ pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju med pristanišči na ozemlju pogodbenice, in sicer v zabojnikih, na poti do namembnega kraja zunaj ozemlja te pogodbenice;
(d)
„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organiziranje in spremljanje odpremnih postopkov v imenu pošiljateljev, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;
(e)
„mednarodni tovor“ pomeni tovor, ki se prevaža med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države ali med pristaniščem ene države članice Unije in pristaniščem druge države članice Unije;
(f)
„storitve mednarodnega pomorskega prometa“ pomeni prevoz potnikov ali tovora z morskimi plovili med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države, vključno z neposrednim sklepanjem pogodb s ponudniki drugih storitev prevoza, z namenom, da se zajamejo operacije multimodalnega prevoza v okviru ene prevozne listine, vendar brez pravice do opravljanja te druge prevozne storitve;
(g)
„pomožne pomorske storitve“ pomeni storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu, storitve carinjenja, storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike, storitve pomorskih agencij in pomorske storitve odpreme tovora;
(h)
„storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov; zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:
(i)
natovarjanja tovora na ladjo ali raztovarjanja tovora z ladje;
(ii)
priveza ali razveza tovora ter
(iii)
sprejema ali dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru;
ter
(i)
„multimodalni prevoz“ pomeni prevoz tovora z več kot eno vrsto prevoza, ki vključuje mednarodni pomorski del prevozne verige, in sicer na podlagi enotnega prevoznega dokumenta.
3.
Glede na obstoječe ravni liberalizacije v mednarodnem pomorskem prometu med pogodbenicama se uporabljajo naslednja načela:
(a)
pogodbenici učinkovito uporabljata načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi;
(b)
vsaka pogodbenica ladjam, ki plujejo pod zastavo ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovijo lastnim ladjam, med drugim glede dostopa do pristanišč, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev ter glede povezanih pristojbin in taks, carinskih objektov ter dostopa do privezov in naprav za natovarjanje in raztovarjanje;
(c)
vsaka pogodbenica ponudnikom mednarodnih pomorskih storitev druge pogodbenice dovoli, da na njenem ozemlju ustanovijo podjetje pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje v skladu s pogoji, navedenimi v njenem seznamu specifičnih zavez;
(d)
pogodbenici ponudnikom mednarodnih pomorskih storitev druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovita naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza ter operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko;
(e)
Unija na podlagi odobritve njenih pristojnih organov dovoli ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza iz Vietnama, da premestijo svoje ali najete prazne zabojnike, ki se ne prevažajo kot tovor za plačilo in se prevažajo za uporabo pri pretovarjanju njihovega tovora v zunanji trgovini med pristanišči države članice Unije;
(f)
Vietnam na podlagi odobritve njegovih pristojnih organov dovoli ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza iz Unije ali njenih držav članic, da premestijo svoje ali najete prazne zabojnike, ki se ne prevažajo kot tovor za plačilo in se prevažajo za uporabo pri pretovarjanju njihovega tovora v zunanji trgovini med pristaniščem Quy Nhon in pristaniščem Cai Mep-Thi Vai. Po petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma Vietnam dovoli ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prometa Unije ali njenih držav članic, da premestijo svoje ali zakupljene prazne zabojnike, ki se ne prevažajo kot tovor za plačilo in se prevažajo za uporabo pri pretovarjanju njihovega tovora v zunanji trgovini med svojimi domačimi pristanišči, pod pogojem, da morajo pomorska plovila (tj. matična plovila) pristati v pristaniščih Vietnama;
(g)
Unija na podlagi odobritve njenih pristojnih organov ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prometa iz Vietnama dovoli opravljanje oskrbovalnih storitev med njunimi domačimi pristanišči;
(h)
Vietnam na podlagi odobritve njegovih pristojnih organov ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prometa iz Unije ali njenih držav članic dovoli, da za svoja plovila opravljajo oskrbovalne storitve med pristaniščem Quy Nhon in pristaniščem Cai Mep-Thi Vai, pod pogojem, da morajo pomorska plovila (tj. matična plovila) pristati v pristanišču Cai Mep-Thi Vai.
4.
Pogodbenici pri uporabi načel iz pododstavkov 3(a) in 3(b):
(a)
ne vnašata dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prometu, vključno s prometom s suhim in tekočim razsutim tovorom ter linijskim prometom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpovesta; ter
(b)
se z začetkom veljavnosti tega sporazuma vzdržita uvedbe ali uporabe enostranskih ukrepov ali upravnih, tehničnih in drugih ovir, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu.
ODDELEK F
ELEKTRONSKO POSLOVANJE
ČLEN 8.50
Cilji in načela
Ob zavedanju, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, pogodbenici spodbujata razvoj elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v smislu določb tega poglavja.
ČLEN 8.51
Carinske dajatve
Pogodbenici ne uvedeta carin za elektronske prenose.
ČLEN 8.52
Regulativno sodelovanje na področju elektronskega poslovanja
1.
Pogodbenici ohranjata dialog o regulativnih vprašanjih v zvezi z elektronskim poslovanjem, v okviru katerega med drugim obravnavata naslednja vprašanja:
(a)
priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in lajšanje čezmejnih storitev certificiranja;
(b)
odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;
(c)
ravnanje z nenaročenimi elektronskimi reklamnimi sporočili;
(d)
varstvo potrošnikov na področju elektronskega poslovanja; ter
(e)
kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj elektronskega poslovanja.
2.
Ta dialog lahko poteka v obliki izmenjave informacij o zakonih in drugih predpisih pogodbenic v zvezi z vprašanji iz odstavka 1 ter o izvajanju takih zakonov in drugih predpisov.
ODDELEK G
IZJEME
ČLEN 8.53
Splošne izjeme
Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo podobni pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali poslovanja podjetja ali čezmejnega opravljanja storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejemata ali izvršujeta ukrepe, ki:
(a)
so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda;
(b)
so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;
(c)
so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih vlagateljev ali domače ponudbe ali uporabe storitev;
(d)
so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;
(e)
so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:
(i)
preprečevanje zavajajočih in goljufivih praks ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;
(ii)
varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti osebne dokumentacije in računov; ali
(iii)
varnost;
ali
(f)
niso v skladu z odstavkoma 1 ali 2 člena 8.5 (Nacionalna obravnava) ali odstavkom 1 člena 8.11 (Nacionalna obravnava), če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju učinkovite ali pravične obdavčitve ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, vlagateljev ali ponudnikov storitev druge pogodbenice.
ODDELEK H
INSTITUCIONALNE DOLOČBE
ČLEN 8.54
Odbor za naložbe, trgovino s storitvami,
elektronsko poslovanje in javna naročila
1.
Odbor za naložbe, trgovino s storitvami, elektronsko poslovanje in javna naročila, ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori), sestavljajo predstavniki pogodbenic
2.
Odbor za naložbe, trgovino s storitvami, elektronsko poslovanje in javna naročila je odgovoren za izvajanje tega poglavja. V ta namen nadzoruje in redno pregleduje izvajanje s strani pogodbenic ter obravnava vse zadeve v zvezi s tem poglavjem, ki mu jih predloži pogodbenica.
3.
Odgovornost za poglavje 9 (Javna naročila) je določena v členu 9.23 (Odbor za naložbe, storitve, elektronsko poslovanje in javna naročila).
POGLAVJE 9
JAVNA NAROČILA
ČLEN 9.1
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„komercialno blago ali storitve“ pomeni blago ali storitve take vrste, ki se običajno prodajajo ali ponujajo za prodajo na komercialnih trgih nevladnim kupcem, ki jih običajno tudi kupijo, za nevladne namene;
(b)
„gradbene storitve“ pomeni storitve, katerih cilj je na kakršen koli način izvesti nizke ali visoke gradnje na podlagi oddelka 51 začasne osrednje klasifikacije proizvodov Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: CPC);
(c)
„elektronska dražba“ pomeni ponavljajoč se postopek, pri katerem ponudniki z uporabo elektronskih sredstev predstavijo nove cene ali nove vrednosti za količinsko opredeljive necenovne elemente ponudbe, povezane z merili vrednotenja, ali oboje, in na podlagi katerega se določi ali ponovno določi razvrstitev ponudb;
(d)
„javna naročila“ pomeni postopek, s katerim naročnik, kakor je opredeljen v pododstavku (l), pridobi blago ali storitve oziroma njihovo kombinacijo za vladne namene in ne za komercialno prodajo ali nadaljnjo prodajo ali uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev za komercialno prodajo ali nadaljnjo prodajo;
(e)
„v pisni obliki“ ali „pisno“ pomeni kakršne koli informacije, izražene z besedami ali številkami, ki jih je mogoče prebrati, reproducirati in pozneje sporočiti, ter lahko vključuje elektronsko posredovane in shranjene informacije;
(f)
„omejeni razpisni postopki“ pomeni razpisne postopke, pri katerih se naročnik posvetuje z enim ali več izbranimi ponudniki;
(g)
„ukrep“ pomeni kateri koli zakon, predpis, upravno smernico ali prakso ali katero koli dejanje naročnika v zvezi z zajetim javnim naročilom;
(h)
„večnamenski seznam“ pomeni seznam ponudnikov, za katere je naročnik ugotovil, da izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na ta seznam in ki jih naročnik namerava uporabiti več kot enkrat;
(i)
„obvestilo o nameravanem javnem naročilu“ pomeni obvestilo, ki ga objavi naročnik, da povabi zainteresirane ponudnike, naj predložijo vlogo za sodelovanje ali ponudbo ali oboje;
(j)
„kompenzacija“ pomeni kateri koli pogoj ali zavezo, ki spodbuja lokalni razvoj ali izboljšuje plačilno bilanco pogodbenice, kot so uporaba domače vsebine, domačih ponudnikov, licenciranje in prenos tehnologije, naložbe, protidobave in podobna dejanja ali zahteve;
(k)
„odprt javni razpis“ pomeni javni razpis, pri katerem lahko vsi zainteresirani ponudniki predložijo svojo ponudbo;
(l)
„naročnik“ pomeni subjekt, naveden v Prilogi posamezne pogodbenice k temu poglavju;
(m)
„objava“ pomeni razširjanje informacij v papirni obliki ali z elektronskimi sredstvi, ki so široko razširjene in so zlahka dostopne javnosti;
(n)
„kvalificirani ponudnik“ pomeni ponudnika, za katerega naročnik priznava, da je izpolnil pogoje za udeležbo;
(o)
„selektivni javni razpis“ pomeni javni razpis, pri katerem naročnik povabi le kvalificirane ponudnike, da predložijo svojo ponudbo;
(p)
„storitve“ vključujejo gradbene storitve, razen če je drugače določeno;
(q)
„ponudnik“ pomeni subjekt ali skupino subjektov, ki ponuja ali bi lahko ponujala blago ali storitve naročniku; ter
(r)
„tehnična specifikacija“ pomeni zahtevo javnega razpisa, ki:
(a)
določa značilnosti:
(i)
blaga, ki se naroča, vključno s kakovostjo, zmogljivostjo, varnostjo in merami, ali postopkov in načinov njihove proizvodnje; ali
(ii)
storitev, ki se naročajo, vključno s kakovostjo, zmogljivostjo in varnostjo, ali postopkov ali načinov njihovega opravljanja;
ali
(b)
obravnava zahteve glede terminologije, simbolov, pakiranja, označevanja ali etiketiranja, ki se uporabljajo za blago ali storitve.
ČLEN 9.2
Področje in obseg uporabe
1.
To poglavje se uporablja za vse ukrepe v zvezi z zajetimi javnimi naročili ne glede na to, ali se z elektronskimi sredstvi izvajajo izključno ali le delno.
2.
V tem poglavju „zajeta javna naročila“ pomeni javna naročila:
(a)
blaga, storitev ali katere koli njihove kombinacije, kot je podrobno določeno v prilogah 9-A (Obseg javnih naročil za Unijo) in 9-B (Obseg javnih naročil za Vietnam);
(b)
na podlagi vseh vrst pogodb, vključno z nakupom, zakupom in najemom, z nakupno pravico ali brez nje;
(c)
katerih vrednost, ocenjena v skladu z odstavki 6 in 7, je enaka ali presega ustrezen prag, določen v prilogi posamezne pogodbenice k temu poglavju, v času objave obvestila v skladu s členom 9.6 (Obvestila); ter
(d)
ki niso drugače izključena iz obsega uporabe iz odstavka 3 ali priloge posamezne pogodbenice k temu poglavju ali z učinkom katerih koli drugih ustreznih delov tega sporazuma.
3.
Razen kadar je v prilogi posamezne pogodbenice k temu poglavju določeno drugače, se to poglavje ne uporablja za:
(a)
pridobitev ali najem zemljišča, obstoječih zgradb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic;
(b)
nepogodbene sporazume ali katero koli obliko pomoči, ki jo zagotovi pogodbenica, tudi njeni naročniki, vključno s sporazumi o sodelovanju, nepovratnimi sredstvi, subvencijami, posojili, infuzijami lastniškega kapitala, jamstvi, fiskalnimi spodbudami in prispevki v naravi;
(c)
javno naročilo ali pridobitev storitev fiskalnega urada ali depozitnih storitev, likvidacijskih in upravljavskih storitev za regulirane finančne institucije ali storitev, povezanih s prodajo, odkupom in razdelitvijo javnega dolga, vključno s posojili in državnimi obveznicami ter dolžniškimi in drugimi vrednostnimi papirji;
(d)
pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju; ter
(e)
javna naročila, izvedena:
(i)
za poseben namen zagotavljanja mednarodne pomoči, vključno z razvojno pomočjo;
(ii)
po posebnem postopku ali pogojih mednarodne organizacije ali ki se financirajo z mednarodnimi ali tujimi nepovratnimi sredstvi, posojili ali drugo pomočjo, kadar je pogodbenica prejemnica, vključno z njenimi naročniki, zavezana uporabiti posebne postopke ali pogoje, ki jih nalagajo mednarodne organizacije ali drugi donatorji v korist njihovih mednarodnih ali tujih nepovratnih sredstev, posojil ali druge pomoči. Kadar postopki ali pogoji mednarodne organizacije ali donatorja ne omejujejo sodelovanja ponudnikov, za javno naročilo veljata odstavka 1 in 2 člena 9.4 (Splošna načela); ali
(iii)
po posebnem postopku ali pogojih mednarodnega sporazuma v zvezi z nameščanjem vojaških enot ali v zvezi s skupnim izvajanjem s strani držav pogodbenic projekta.
4.
Priloga 9-A (Obseg javnih naročil za Unijo) in Priloga 9-B (Obseg javnih naročil za Vietnam) v svojih oddelkih za vsako pogodbenico podrobno določata naslednje informacije:
(a)
v oddelku A: vladne subjekte na centralni ravni, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju;
(b)
v oddelku B: vladne subjekte na podcentralni ravni, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju;
(c)
v oddelku C: vse druge subjekte, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju;
(d)
v oddelku D: blago, ki je zajeto v tem poglavju;
(e)
v oddelku E: storitve, razen gradbenih storitev, ki so zajete v tem poglavju;
(f)
v oddelku F: gradbene storitve, ki so zajete v tem poglavju;
(g)
v oddelku G: kakršne koli splošne opombe; ter
(h)
v oddelku H: sredstva za objavo informacij v zvezi z oddajo javnega naročila.
5.
Prehodni ukrepi za uporabo tega poglavja so določeni v oddelku I (Prehodni ukrepi) Priloge 9-B (Obseg javnih naročil za Vietnam).
6.
Če domača zakonodaja pogodbenice dovoljuje, da zajeto naročilo v imenu naročnika izvedejo drugi subjekti ali osebe, katerih javna naročila niso zajeta v zvezi z zadevnim blagom in storitvami, se prav tako uporabljajo določbe tega poglavja.
Vrednotenje
7.
Naročnik pri ocenjevanju vrednosti javnega naročila, da bi ugotovil, ali je javno naročilo zajeto:
(a)
naročila ne razdeli na ločena naročila niti ne izbere ali uporabi določene metode vrednotenja za oceno vrednosti naročila, da bi ga tako v celoti ali delno izključil iz uporabe tega poglavja; ter
(b)
vključi ocenjeno največjo skupno vrednost naročila za celotno obdobje njegovega trajanja, ne glede na to, ali je naročilo dodeljeno enemu ali več ponudnikom hkrati ali v določenem časovnem obdobju, pri čemer upošteva vse oblike plačila, vključno s:
(i)
premijami, pristojbinami, provizijami in obrestmi; ter
(ii)
skupno vrednostjo kakršne koli določbe o opcijah.
8.
Za ponavljajoča se naročila, ki zaradi posamezne zahteve naročila zajemajo oddajo več kot enega naročila ali pa se naročilo odda v ločenih delih, izračun ocenjene najvišje skupne vrednosti temelji na:
(a)
vrednosti ponavljajočih se naročil iste vrste blaga ali storitev, oddanih v predhodnih 12 mesecih ali v predhodnem proračunskem letu naročnika, prilagojeni, če je to mogoče, da se upoštevajo pričakovane spremembe količine ali vrednosti blaga ali storitev, ki se bodo naročale v naslednjih 12 mesecih; ali
(b)
ocenjeni vrednosti ponavljajočih se naročil iste vrste blaga ali storitev, ki bodo oddana v 12 mesecih po oddaji prvotnega naročila ali v proračunskem letu naročnika.
ČLEN 9.3
Varnostne in splošne izjeme
1.
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da bi kateri koli pogodbenici preprečila sprejetje kakršnega koli ukrepa ali nerazkritje informacij, za katere meni, da so potrebne za zaščito njenih bistvenih varnostnih interesov v zvezi z naročanjem orožja, streliva ali vojaškega materiala ali v zvezi z naročili, ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost ali nacionalno obrambo.
2.
Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje mednarodne trgovine, se nobena določba tega sporazuma ne razlaga tako, da bi se kateri koli pogodbenici preprečilo uvajanje ali izvajanje ukrepov, ki so:
(a)
potrebni za varovanje javne morale, reda in miru ali varnosti;
(b)
potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;
(c)
potrebni za zaščito intelektualne lastnine; ali
(d)
povezani z blagom ali storitvami invalidov, človekoljubnih ustanov, nepridobitnih institucij, ki izvajajo človekoljubne dejavnosti, ali zapornikov.
ČLEN 9.4
Splošna načela
Nacionalna obravnava in nediskriminacija
1.
V zvezi s katerim koli ukrepom v zvezi z zajetim javnim naročilom vsaka pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, zagotovi, da so blago in storitve druge pogodbenice ter ponudniki druge pogodbenice, ki ponujajo blago in storitve obeh pogodbenic, nemudoma in brezpogojno deležni obravnave, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, zagotavlja domačemu blagu, storitvam in ponudnikom.
2.
V zvezi s katerim koli ukrepom, ki se nanaša na zajeto javno naročilo, pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne:
(a)
obravnava lokalnega ponudnika manj ugodno kot drugega lokalnega ponudnika na podlagi stopnje povezave s tujino ali obsega tujega lastništva; ali
(b)
diskriminira lokalnega ponudnika na podlagi dejstva, da so blago ali storitve, ki jih ponuja navedeni ponudnik za določeno javno naročilo, blago ali storitve druge pogodbenice.
Skladnost in izvajanje javnih naročil
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni naročniki izvajajo zajeta javna naročila v skladu s tem poglavjem.
4.
Naročnik zajeto javno naročilo izvede na pregleden in nepristranski način, ki:
(a)
je v skladu s tem poglavjem, pri čemer uporablja eno od naslednjih metod odprtega, selektivnega ali omejenega razpisnega postopka; ter
(b)
se izogiba navzkrižju interesov in preprečuje korupcijo v skladu z ustreznimi domačimi zakoni in drugimi predpisi.
5.
To poglavje pogodbenici, vključno z njenimi naročniki, v ničemer ne preprečuje razvijanja novih politik javnega naročanja, postopkov ali pogodb, če ti niso neskladni s tem poglavjem.
Uporaba elektronskih sredstev
6.
Pogodbenici si prizadevata izvesti zajeta javna naročila z elektronskimi sredstvi. To vključuje objavo informacij o javnih naročilih, obvestil in razpisne dokumentacije, sprejemanje ponudb in po potrebi uporabo elektronskih dražb.
7.
Pri izvajanju zajetih javnih naročil z elektronskimi sredstvi naročnik:
(a)
zagotovi, da se javno naročanje izvaja s pomočjo sistemov informacijske tehnologije in programske opreme, vključno s tistimi, ki so povezani z avtentifikacijo in šifriranjem podatkov, ki so splošno dostopni in interoperabilni z drugimi splošno dostopnimi sistemi informacijske tehnologije in programske opreme; ter
(b)
ohrani mehanizme, ki zagotavljajo celovitost vlog za sodelovanje in ponudb, vključno z določitvijo roka za sprejem ponudb in s preprečevanjem neustreznega dostopa.
Pravila o poreklu
8.
Pogodbenica za zajeto naročilo blaga ali storitev, uvoženih ali dobavljenih iz druge pogodbenice, ne uporablja drugačnih pravil o poreklu od tistih, ki jih hkrati uporablja v običajnem poteku trgovine za uvoz ali dobavo enakega blaga ali storitev iz iste pogodbenice.
Kompenzacije
9.
V zvezi z zajetimi javnimi naročili in v skladu z zadevno prilogo k temu poglavju pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne zahteva, upošteva, nalaga ali izvršuje nobene kompenzacije.
Ukrepi, ki niso specifični za javna naročila
10.
Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za:
(a)
nikakršne carine in takse, ki se naložijo za uvoz ali v zvezi z njim;
(b)
način zaračunavanja takih carin in taks; ter
(c)
druge uvozne predpise ali formalnosti in ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami, razen ukrepov, ki urejajo zajeta javna naročila.
ČLEN 9.5
Informacije o sistemu za javna naročila
1.
Vsaka pogodbenica:
(a)
nemudoma objavi vse ukrepe za splošno uporabo, vključno s standardnimi pogodbenimi pogoji, ki so določeni z zakonom ali drugim predpisom, v zvezi z zajetimi javnimi naročili v uradno določenem tiskanem ali elektronskem mediju; ter
(b)
na zahtevo druge pogodbenice, kolikor je to mogoče, zagotovi obrazložitev te zahteve.
2.
Oddelek H (Objava informacij o javnih naročilih) Priloge vsake pogodbenice k temu poglavju navaja tiskani ali elektronski medij, prek katerega pogodbenica objavi informacije iz odstavka 1 in obvestila, zahtevana v členu 9.6 (Obvestila), odstavku 7 člena 9.8 (Kvalifikacija ponudnikov) in odstavku 3 člena 9.17 (Informacije po oddaji javnega naročila).
ČLEN 9.6
Obvestila
Obvestilo o nameravanem javnem naročilu
1.
Za vsako zajeto javno naročilo, razen v okoliščinah iz člena 9.14 (Omejeni razpisni postopki), naročnik objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju iz oddelka H (Objava informacij o javnih naročilih) prilog k temu poglavju. Obvestilo, objavljeno v elektronskem mediju, ostane na voljo vsaj do izteka roka, navedenega v obvestilu. Obvestila so:
(a)
za naročnike, zajete v oddelku A (vladni subjekti na centralni ravni) dostopna brezplačno z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa, določene v oddelku H (Objava informacij o javnih naročilih); ter
(b)
za naročnike, zajete v oddelkih B (Vladni subjekti na podcentralni ravni) ali C (Drugi zajeti subjekti), če so dostopna z elektronskimi sredstvi, dana na voljo vsaj prek povezav na enotnem spletnem mestu, ki je dostopno brezplačno.
Pogodbenici, vključno z njunimi naročniki, zajetimi v oddelkih B (Vladni subjekti na podcentralni ravni) ali C (Drugi zajeti subjekti), se spodbujata, da objavita svoja obvestila z elektronskimi sredstvi brezplačno prek enotne točke dostopa.
2.
Razen če je v tem poglavju določeno drugače, vsako obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključuje:
(a)
ime in naslov naročnika ter druge informacije, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih z javnim naročilom, vključno z informacijami o morebitnih stroških in plačilnih pogojih za pridobitev teh dokumentov;
(b)
opis naročila, vključno z vrsto in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, oziroma z oceno količine, če ta ni znana;
(c)
za ponavljajoča se naročila po možnosti obdobje, ko naj bi bila nadaljnja obvestila o nameravanih javnih naročilih predvidoma objavljena;
(d)
če je ustrezno, opis morebitnih opcij;
(e)
časovni razpored dobave blaga ali izvajanja storitev ali trajanja naročila;
(f)
način javnega naročanja, ki bo uporabljen, in, če je ustrezno, ali bo vključevalo pogajanja ali elektronsko dražbo;
(g)
če je ustrezno, naslov in morebitni rok za predložitev vlog za sodelovanje pri javnem naročilu;
(h)
naslov in rok za predložitev ponudb;
(i)
jezik ali jezike, v katerih se lahko oddajo ponudbe ali vloge za sodelovanje, pod pogojem da se lahko oddajo v jeziku, ki ni uradni jezik lokacije naročnika;
(j)
seznam in kratek opis kakršnih koli pogojev za sodelovanje ponudnikov, vključno, če je ustrezno, z vsemi zahtevami po posebnih dokumentih ali potrdilih, ki jih morajo s tem v zvezi zagotoviti ponudniki, razen če so te zahteve vključene v razpisno dokumentacijo, ki je vsem zainteresiranim ponudnikom dana na voljo hkrati z objavo nameravanega naročila;
(k)
kadar namerava naročnik v skladu s členom 9.8 (Kvalificiranost ponudnikov) k sodelovanju na javnem razpisu povabiti omejeno število kvalificiranih ponudnikov, merila, ki se bodo uporabljala za njihov izbor in po možnosti morebitno omejitev števila ponudnikov, ki bodo lahko poslali svoje ponudbe; ter
(l)
navedbo, da je javno naročilo zajeto v tem poglavju.
Povzetek obvestila
3.
Pri vsakem nameravanem javnem naročilu naročnik objavi povzetek v angleščini, ki je brezplačno zlahka dostopen prek elektronskega medija iz oddelka H (Objava informacij o javnih naročilih), in sicer hkrati z objavo obvestila o nameravanem javnem naročilu. Povzetek uradnega obvestila vključuje vsaj naslednje informacije:
(a)
predmet javnega naročila;
(b)
zadnji rok za predložitev ponudb ali, kadar je primerno, zadnji rok za predložitev vlog za sodelovanje v javnih naročilih ali za uvrstitev na večnamenski seznam; ter
(c)
naslov, na katerem se lahko zaprosi za dokumente v zvezi z javnim naročilom.
4.
Unija zagotovi tehnično in finančno pomoč Vietnamu, da razvije, vzpostavi in vzdržuje samodejni sistem za prevajanje in objavo povzetkov obvestil v angleščini. To sodelovanje je obravnavano v členu 9.21 (Sodelovanje) tega poglavja. Izvajanje tega odstavka je pogojeno z izvedbo pobude o tehnični in finančni pomoči za razvoj, vzpostavitev in vzdrževanje samodejnega sistema za prevajanje in objavo povzetkov obvestil v angleščini v Vietnamu.
Obvestilo o načrtovanih javnih naročilih
5.
Naročniki se spodbujajo, da v vsakem proračunskem letu čim prej objavijo obvestilo v zvezi s svojimi prihodnjimi načrti glede javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o načrtovanih javnih naročilih), ki bi moralo vključevati predmet javnega naročila in načrtovani datum objave obvestila o nameravanem javnem naročilu.
6.
Naročnik, zajet v oddelkih B (Vladni subjekti na podcentralni ravni) ali C (Drugi zajeti subjekti), lahko obvestilo o načrtovanih javnih naročilih uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, pod pogojem da obvestilo o načrtovanih javnih naročilih vsebuje toliko informacij iz odstavka 2, kot jih ima naročnik na voljo, in izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za naročilo sporočiti naročniku.
ČLEN 9.7
Pogoji za sodelovanje
1.
Naročnik omeji pogoje za sodelovanje pri zajetem javnem naročilu na tiste, ki zagotovijo, da ima ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo tega javnega naročila.
2.
Pri določitvi pogojev za sodelovanje naročnik:
(a)
ne določi pogoja, na podlagi katerega lahko ponudnik sodeluje v javnem naročilu le, če mu je naročnik določene pogodbenice že prej oddal eno ali več naročil ali če ima predhodne delovne izkušnje na ozemlju te pogodbenice;
(b)
lahko, kadar je to bistveno za izpolnjevanje zahtev javnega naročila, zahteva ustrezne predhodne izkušnje.
3.
Naročnik pri ocenjevanju, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje:
(a)
ovrednoti finančno zmogljivost ter poslovne in tehnične zmogljivosti ponudnika na podlagi poslovnih dejavnosti ponudnika tako znotraj kot zunaj ozemlja pogodbenice naročnika; ter
(b)
svojo oceno opravi le na podlagi pogojev, ki jih je naročnik vnaprej določil v obvestilih ali razpisni dokumentaciji.
4.
Če obstajajo dokazi, lahko pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ponudnika izključi zaradi razlogov, kot so:
(a)
stečaj;
(b)
lažne izjave;
(c)
znatne ali ponavljajoče se pomanjkljivosti pri izpolnjevanju kakršnih koli pomembnejših zahtev ali obveznosti iz predhodnega naročila ali naročil;
(d)
pravnomočne odločbe sodišča v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali drugimi hujšimi prekrški;
(e)
dokazi o resni kršitvi poklicnih pravil; ali
(f)
neplačevanje davkov.
ČLEN 9.8
Kvalificiranost ponudnikov
Sistemi registracije in kvalifikacijski postopki
1.
Pogodbenica lahko ohrani sistem registracije ponudnikov, v skladu s katerim se morajo zainteresirani ponudniki registrirati in predložiti določene informacije.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da:
(a)
si njeni naročniki prizadevajo za kar največje zmanjšanje razlik med njihovimi kvalifikacijskimi postopki; ter
(b)
si njeni naročniki, kadar ohranijo sisteme registracije, prizadevajo za kar največje zmanjšanje razlik med njihovimi sistemi registracije.
3.
Pogodbenica ne sprejme ali uporablja nobenega sistema registracije ali kvalifikacijskega postopka:
(a)
z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za sodelovanje ponudnikov druge pogodbenice pri naročilu; ali
(b)
uporablja tak sistem registracije ali postopek ugotavljanja usposobljenosti, da se prepreči ali odloži vključitev ponudnikov druge pogodbenice na seznam ponudnikov ali da se taki dobavitelji ne bi upoštevali pri določenem javnem naročilu.
Selektivni razpisi
4.
Naročnik, ki namerava uporabiti selektivni razpis:
(a)
v obvestilo o nameravanem naročilu vključi vsaj informacije, podrobno določene v pododstavkih (a), (b), (f), (g), (j), (k) in (l) odstavka 2 člena 9.6 (Obvestila), ter povabi ponudnike, da oddajo vlogo za sodelovanje, ter
(b)
do začetka razpisnega obdobja zagotovi vsaj informacije iz pododstavkov (c), (d), (e), (h) in (i) odstavka 2 člena 9.6 (Obvestila) kvalificiranim ponudnikom, ki jih uradno obvesti v skladu s pododstavkom (b) odstavka 3 člena 9.12 (Časovna obdobja).
5.
Naročnik:
(a)
obvestilo objavi dovolj zgodaj, da lahko zainteresirani dobavitelji zaprosijo za sodelovanje pri naročilu; ter
(b)
vsem kvalificiranim ponudnikom omogoči predložitev ponudbe, razen če je naročnik v obvestilu o nameravanem naročilu navedel morebitno omejitev števila ponudnikov, ki bodo lahko oddali ponudbo, in merila za izbiro omejenega števila ponudnikov.
6.
Kadar razpisna dokumentacija ni javno objavljena na dan objave obvestila iz odstavka 4, naročnik zagotovi, da se ti dokumenti hkrati dajo na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 5.
Večnamenski seznami
7.
Naročnik lahko vodi večnamenski seznam ponudnikov, če uradno obvestilo, s katerim zainteresirane ponudnike povabi k oddaji prijave za uvrstitev na seznam:
(a)
objavi vsako leto; ter
(b)
v primeru objave z elektronskimi sredstvi, je to obvestilo stalno na voljo,
v ustreznem mediju iz oddelka H (Objava informacij o javnih naročilih) prilog k temu poglavju.
8.
Obvestilo iz odstavka 7 vključuje:
(a)
opis blaga ali storitev ali njihovih kategorij, za katere se lahko uporablja seznam;
(b)
pogoje za sodelovanje, ki jih morajo izpolniti ponudniki za uvrstitev na seznam, in načine, s katerimi bo naročnik preveril, ali ponudnik izpolnjuje pogoje;
(c)
ime in naslov naročnika ter druge podatke, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih s seznamom;
(d)
obdobje veljavnosti seznama in možnosti za njegovo obnovitev ali prenehanje oziroma, kadar obdobje veljavnosti ni določeno, navedbo načina, na katerega bo izdano obvestilo o prenehanju uporabe seznama; ter
(e)
navedbo, da se lahko seznam uporablja za javna naročila, ki so zajeta v tem poglavju.
9.
Ne glede na odstavek 7 lahko naročnik, če večnamenski seznam velja tri leta ali manj, objavi obvestilo iz odstavka 7 samo enkrat na začetku obdobja veljavnosti seznama, pod pogojem da:
(a)
obvestilo navaja obdobje veljavnosti in da nadaljnja obvestila ne bodo objavljena; ter
(b)
se obvestilo objavi z elektronskimi sredstvi in je v obdobju veljavnosti stalno na voljo.
10.
Naročnik vsem ponudnikom, ki so vključeni na večnamenski seznam, omogoči predložitev ponudbe za zadevno javno naročilo.
11.
Naročnik ponudnikom omogoči, da se kadar koli prijavijo za uvrstitev na večnamenski seznam, vse kvalificirane ponudnike pa uvrsti na seznam v razumno kratkem času.
12.
Če ponudnik, ki ni vključen na večnamenski seznam, odda vlogo za sodelovanje pri naročilu, ki temelji na večnamenskem seznamu, in vse zahtevane dokumente v časovnem obdobju iz odstavka 2 člena 9.12 (Časovna obdobja), naročnik vlogo preuči. Naročnik ne izključi ponudnika iz obravnave v zvezi z naročilom, ker naročnik ni imel dovolj časa za preučitev vloge, razen če v izjemnih primerih zaradi zapletenosti naročila naročnik ne more zaključiti preučitve vloge v časovnem obdobju, določenem za oddajo ponudb.
Vladni subjekti na podcentralni ravni in drugi zajeti subjekti
13.
Naročnik, ki je zajet v oddelkih B (Vladni subjekti na podcentralni ravni) ali C (Drugi zajeti subjekti) iz prilog k temu poglavju, lahko obvestilo, s katerim ponudnike povabi k prijavi za uvrstitev na večnamenski seznam, uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če:
(a)
je obvestilo objavljeno v skladu z odstavkom 7 in vključuje informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 8, vse razpoložljive informacije v skladu z odstavkom 2 člena 9.6 (Obvestila) ter izjavo, da predstavlja obvestilo o nameravanem naročilu ali da bodo samo ponudniki z večnamenskega seznama še naprej prejemali obvestila o naročilih, ki so zajeta v večnamenskem seznamu; ter
(b)
naročnik ponudnikom, ki so izrazili svoj interes za zadevno javno naročilo, nemudoma zagotovi zadostne informacije, da lahko ocenijo svoj interes za javno naročilo, vključno z vsemi preostalimi informacijami, zahtevanimi v skladu z odstavkom 2 člena 9.6 (Obvestila), če so na voljo.
14.
Naročnik, zajet v oddelkih B (Vladni subjekti na podcentralni ravni) ali C (Drugi zajeti subjekti) prilog k temu poglavju, lahko ponudniku, ki je zaprosil za vključitev na večnamenski seznam v skladu z odstavkom 11, dovoli oddajo ponudbe za določeno naročilo, če ima naročnik na voljo dovolj časa za preučitev, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
Informacije o odločitvah naročnika
15.
Naročnik vsakega ponudnika, ki odda prijavo za sodelovanje pri javnem naročilu ali prijavo za uvrstitev na večnamenski seznam, nemudoma obvesti o svoji odločitvi glede prijave.
16.
Če naročnik zavrne vlogo ponudnika za sodelovanje pri naročilu ali prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, preneha priznavati ponudnika kot kvalificiranega ali ponudnika črta z večnamenskega seznama, naročnik nemudoma obvesti ponudnika in mu na njegovo zahtevo nemudoma pisno pojasni razloge za svojo odločitev.
ČLEN 9.9
Tehnične specifikacije
1.
Naročnik ne pripravi, sprejme ali uporablja nobenih tehničnih specifikacij in ne predpisuje nobenih postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja trgovine med pogodbenicama.
2.
Pri določanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, če je ustrezno, naročnik:
(a)
določi tehnične specifikacije z vidika zahtev za zmogljivost in funkcionalnost in ne z vidika oblikovnih ali opisnih lastnosti; ter
(b)
tehnične specifikacije utemelji na mednarodnih standardih, če ti obstajajo; sicer pa na nacionalnih tehničnih predpisih, priznanih nacionalnih standardih ali gradbenih predpisih.
3.
Kadar se v tehničnih specifikacijah uporabljajo oblikovne ali opisne značilnosti, naročnik navede, da bo upošteval ponudbe za enakovredno blago ali storitve, ki dokazano izpolnjujejo zahteve naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot je na primer „ali enakovredno“, v razpisno dokumentacijo.
4.
Naročnik ne določi tehničnih specifikacij, ki zahtevajo ali se nanašajo na določeno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, model, tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev glede naročila in pod pogojem, da v takih primerih naročnik v razpisno dokumentacijo vključi besedilo, kot je na primer „ali enakovredno“.
5.
Naročnik subjekta, ki bi lahko imel poslovne interese pri javnem naročanju, ne zaprosi za nasvete oziroma od njega ne sprejema nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi ali sprejetju katere koli tehnične specifikacije za konkretno javno naročilo na način, ki bi izključeval konkurenco.
6.
Pojasniti je treba, da lahko v skladu s tem členom pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, pripravi, sprejme ali uporablja tehnične specifikacije za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstva okolja.
ČLEN 9.10
Preverjanje trga
1.
Pred začetkom izvajanja javnega naročila lahko naročniki izvedejo preverjanje trga za pripravo javnega naročila, zlasti za razvoj tehničnih specifikacij, če, kadar tržne raziskave izvaja ponudnik v okviru zajetih naročil, za taka javna naročila veljajo določbe tega poglavja.
2.
Naročniki lahko v ta namen zaprosijo za ali sprejmejo nasvete neodvisnih strokovnjakov ali organov oziroma udeležencev na trgu. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka oddaje javnega naročila, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in preglednosti.
ČLEN 9.11
Razpisna dokumentacija
Razpisna dokumentacija
1.
Naročnik da ponudnikom nemudoma na voljo ali na zahtevo zagotovi razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse informacije, potrebne za to, da lahko ponudniki pripravijo in oddajo ustrezne ponudbe. Če naslednje ni navedeno že v obvestilu o nameravanem naročilu, taka dokumentacija vključuje popoln opis:
(a)
javnega naročila, vključno z naravo in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, oziroma z oceno količine, če ta ni znana, ter vsemi zahtevami, ki jih je treba izpolniti, vključno s tehničnimi specifikacijami, potrdilom o skladnosti, načrti, risbami ali gradivom z navodili;
(b)
vseh pogojev za sodelovanje ponudnikov, vključno s seznamom informacij in dokumentov, ki jih morajo ponudniki oddati v povezavi s pogoji za sodelovanje;
(c)
vseh meril ocenjevanja, ki se uporabijo pri oddaji naročila, in kadar cena ni edino merilo, relativni pomen meril;
(d)
če bo naročnik izvedel naročilo z elektronskimi sredstvi, vseh zahtev v zvezi z overjanjem in šifriranjem ali kakršnih koli drugih zahtev, povezanih z oddajo informacij prek elektronskih sredstev, če take zahteve obstajajo;
(e)
če bo naročnik izvedel elektronsko dražbo, pravil, po katerih bo potekala dražba, vključno z opredelitvijo elementov ponudbe, povezanih z merili ocenjevanja;
(f)
če bo izvedeno javno odprtje ponudb, datuma, časa in kraja odprtja ponudb ter, če domača zakonodaja pogodbenice določa, da imajo pravico do navzočnosti samo nekatere osebe, navedba teh oseb;
(g)
vseh drugih določb ali pogojev, vključno s pogoji plačila in vsemi omejitvami načinov, na katere se lahko pošljejo ponudbe, npr. v papirni obliki ali prek elektronskih sredstev; ter
(h)
vseh datumov za dobavo blaga ali izvedbo storitev.
2.
Naročnik pri določitvi datuma za dobavo blaga ali izvedbo storitev, ki se naročajo, če je ustrezno, upošteva dejavnike, kot so zapletenost javnega naročila, pričakovani obseg oddaje naročila podizvajalcem in dejanski čas, potreben za proizvodnjo blaga, njegovo odpremo iz skladišča in prevoz z nabavnega mesta ali za izvedbo storitev.
3.
Merila ocenjevanja, določena v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, lahko med drugim vključujejo ceno in druge dejavnike stroškov, kakovost, tehnično ustreznost, okoljske značilnosti in pogoje dobave.
4.
Naročnik nemudoma odgovori na vse razumne zahteve po ustreznih informacijah s strani zainteresiranega ali sodelujočega ponudnika, pod pogojem da te informacije zadevnemu ponudniku ne dajejo prednosti pred drugimi ponudniki.
Spremembe
5.
Če naročnik pred oddajo naročila spremeni merila ocenjevanja ali zahteve, ki so določene v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, ki se zagotovi sodelujočim ponudnikom, ali pa spremeni ali ponovno izda uradno obvestilo ali razpisno dokumentacijo, vse te spremembe ali spremenjeno ali ponovno izdano uradno obvestilo ali razpisno dokumentacijo v pisni obliki pošlje:
(a)
vsem ponudnikom, ki sodelujejo v času spremembe ali ponovne izdaje, če so naročniku ti ponudniki znani, sicer pa objavi ali zagotovi take dokumente na enak način, kot je bil uporabljen za objavo prvotnih informacij; ter
(b)
v ustreznem času, ki tem ponudnikom omogoča, da če je ustrezno, spremenijo svoje prvotne ponudbe in oddajo spremenjene ponudbe.
ČLEN 9.12
Časovna obdobja
Splošno
1.
Naročnik v skladu s svojimi razumnimi potrebami ponudnikom zagotovi dovolj časa za pridobitev razpisne dokumentacije ter pripravo in oddajo vlog za sodelovanje in ustreznih ponudb, pri čemer upošteva takšne dejavnike, kot so:
(a)
vrsta in zapletenost javnega naročila;
(b)
pričakovani obseg oddaje naročil podizvajalcem; ter
(c)
čas, potreben za pošiljanje ponudb prek neelektronskih sredstev s tujih in domačih lokacij, če se ne uporabljajo elektronska sredstva.
Taka časovna obdobja, vključno s kakršnim koli njihovim podaljšanjem, so enaka za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike.
Roki
2.
Naročnik, ki uporablja selektivne razpisne postopke, določi končni rok za oddajo prijav za sodelovanje, ki načeloma ne sme biti krajši od 25 dni od datuma objave uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu. Če se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati tega roka, se ta lahko skrajša na najmanj 10 dni.
3.
Razen v primerih iz odstavkov 4, 5 in 7 naročnik določi končni rok za oddajo ponudb, ki ni krajši od 40 dni od datuma, ko:
(a)
se v primeru odprtih razpisnih postopkov objavi obvestilo o nameravanem naročilu; ali
(b)
v primeru selektivnih razpisov naročnik uradno obvesti ponudnike, da bodo povabljeni k oddaji ponudb, ne glede na to, ali bo uporabil večnamenski seznam ali ne.
4.
Naročnik lahko skrajša rok za oddajo ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, na najmanj 10 dni, če:
(a)
je naročnik obvestilo o načrtovanem javnem naročilu, opisanem v odstavku 5 člena 9.6 (Obvestila), objavil vsaj 40 dni in ne več kot 12 mesecev pred objavo obvestila o nameravanem javnem naročilu in obvestilo o načrtovanem javnem naročilu vsebuje:
(i)
opis javnega naročila;
(ii)
okvirne končne roke za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje;
(iii)
izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za javno naročilo izraziti naročniku;
(iv)
naslov, na katerem se lahko dobijo dokumenti v zvezi z naročilom; ter
(v)
vse razpoložljive informacije, ki se zahtevajo za uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu v skladu z odstavkom 2 člena 9.6;
(b)
naročnik za ponavljajoča se naročila v prvotnem obvestilu o nameravanem naročilu navede, da bodo časovna obdobja za oddajo ponudb v nadaljnjih obvestilih temeljila na tem odstavku;
(c)
naročnik naroča komercialno blago ali storitve; ali
(d)
se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati roka za oddajo ponudb, določenega v skladu z odstavkom 3.
5.
Naročnik lahko skrajša časovno obdobje za oddajo ponudb, določeno v skladu z odstavkom 3, za pet dni v vsakem od naslednjih primerov:
(a)
uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu se objavi z elektronskimi sredstvi;
(b)
vsa razpisna dokumentacija je na voljo prek elektronskih sredstev od dne objave obvestila o nameravanem naročilu; ter
(c)
naročnik sprejema ponudbe prek elektronskih sredstev.
6.
Uporaba odstavka 5 v povezavi z odstavkom 4 ne sme v nobenem primeru skrajšati časovnega obdobja za oddajo ponudb, določenega v skladu z odstavkom 3, na manj kot 10 dni od dneva objave obvestila o nameravanem naročilu.
7.
Če je naročnik, zajet v oddelkih B (Vladni subjekti na podcentralni ravni) ali C (Drugi zajeti subjekti) prilog k temu poglavju, izbral vse kvalificirane ponudnike ali njihovo omejeno število, se lahko časovno obdobje za oddajo ponudb določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi ponudniki. Če dogovor ne obstaja, je rok najmanj 10 dni.
ČLEN 9.13
Pogajanja
1.
Pogodbenica lahko v zvezi z zajetim naročilom določi, da se njeni naročniki pogajajo:
(a)
če je naročnik v obvestilu o nameravanem naročilu, zahtevanem v skladu z odstavkom 2 člena 9.6 (Obvestila), navedel svojo namero za izvedbo pogajanj; ali
(b)
če ocenjevanje pokaže, da nobena ponudba ni očitno najugodnejša v smislu posebnih meril ocenjevanja, določenih v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji.
2.
Naročnik:
(a)
zagotovi, da se vsaka izločitev ponudnikov, ki sodelujejo v pogajanjih, opravi v skladu z merili ocenjevanja, določenimi v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji; ter
(b)
ko se pogajanja končajo, določi skupni rok, v katerem lahko preostali sodelujoči ponudniki oddajo nove ali spremenjene ponudbe.
ČLEN 9.14
Omejeni razpisi
1.
Pod pogojem, da naročnik omejenega razpisnega postopka ne uporabi za izogibanje konkurenci med dobavitelji ali na način, ki diskriminira ponudnike druge pogodbenice ali varuje domače ponudnike, lahko naročnik uporabi omejeni razpisni postopek in se odloči, da ne bo uporabil členov 9.6 (Obvestila), 9.7 (Pogoji za sodelovanje), 9.8 (Kvalificiranost ponudnikov), 9.10 (Preverjanje trga), 9.11 (Razpisna dokumentacija), 9.12 (Časovna obdobja), 9.13 (Pogajanja) in 9.15 (Elektronske dražbe) samo v naslednjih primerih:
(a)
če v odzivu na obvestilo o nameravanem naročilu ali razpis:
(i)
ni bila oddana nobena ponudba ali noben ponudnik ni oddal prijave za sodelovanje;
(ii)
ni bila oddana nobena ponudba, ki bi izpolnjevala bistvene zahteve razpisne dokumentacije;
(iii)
noben ponudnik ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje; ali
(iv)
so bile oddane ponudbe dogovorjene,
pod pogojem, da naročnik ne spremeni znatno bistvenih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji;
(b)
če lahko blago ali storitve zagotovi le določen ponudnik in ni razumnega alternativnega ali nadomestnega blaga ali storitev iz katerega koli od naslednjih razlogov:
(i)
zahteva se umetniško delo;
(ii)
varstva patentov, avtorskih pravic ali drugih izključnih pravic ali
(iii)
odsotnosti konkurence iz tehničnih razlogov;
(c)
za dodatne dobave prvotnega ponudnika blaga ali storitev, ki niso bile vključene v prvotnem javnem naročilu, če sprememba ponudnika tega dodatnega blaga ali storitev:
(i)
ni mogoča zaradi ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve po zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, programsko opremo, storitvami ali instalacijami, zagotovljenimi v okviru prvotnega naročila, ali pogoji v okviru jamstva prvotnega ponudnika; ter
(ii)
bi povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov za naročnika;
(d)
kolikor je nujno potrebno, če zaradi izjemne nujnosti kot posledice dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, blaga ali storitev ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti z odprtimi ali selektivnimi razpisi;
(e)
za blago, kupljeno na blagovnem trgu ali borzi;
(f)
če naročnik naroča prototipe ali prvo blago ali storitve, ki se razvijajo na njegovo zahtevo v okviru določenega naročila za raziskave, poskuse, študijo ali izvirni razvoj ali za tako naročilo. Izvirni razvoj prototipa ali prvega blaga ali storitve lahko vključuje omejeno proizvodnjo ali dobavo, da se dodajo rezultati preskusov na terenu in se dokaže, da sta blago ali storitev primerna za proizvodnjo ali dobavo v večjem obsegu v skladu s sprejemljivimi standardi kakovosti, ne vključuje pa masovne proizvodnje ali dobav zaradi ugotavljanja komercialne primernosti ali povračila stroškov raziskav in razvoja;
(g)
če je bilo treba zaradi nepredvidenih okoliščin za zaključek gradbenih del iz razpisne dokumentacije opraviti dodatne gradbene storitve, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo, vendar so bile zajete v ciljih prvotne razpisne dokumentacije;
(h)
za nakupe pod izjemno ugodnimi pogoji, ki nastopijo zgolj v zelo kratkem času v primeru neobičajnih odprodaj, kot na primer nastanejo z likvidacijo, prisilno poravnavo ali stečajem, vendar ne za redne nakupe od stalnih ponudnikov; ali
(i)
če se naročilo odda zmagovalcu oblikovalskega natečaja, pod pogojem da:
(i)
je bil natečaj organiziran na način, ki je skladen z načeli tega poglavja, zlasti v zvezi z objavo obvestila o nameravanem naročilu; ter
(ii)
natečaj ocenjuje neodvisna žirija z namenom, da se oblikovalsko naročilo odda zmagovalcu.
2.
Za vsako naročilo, oddano v skladu z odstavkom 1, naročnik pripravi pisno poročilo ali hrani evidenco. Poročilo ali evidenca vsebuje ime naročnika, vrednost in vrsto naročenega blaga ali storitev ter izjavo o okoliščinah in pogojih, opisanih v odstavku 1, zaradi katerih je bila uporaba omejenega razpisnega postopka upravičena.
ČLEN 9.15
Elektronske dražbe
Če namerava naročnik izvesti zajeto javno naročilo z uporabo elektronske dražbe, pred začetkom elektronske dražbe vsakemu udeležencu zagotovi:
(a)
metodo samodejnega ocenjevanja, ki temelji na merilih ocenjevanja iz razpisne dokumentacije in ki se bo med dražbo uporabljala pri samodejnem razvrščanju ali ponovnem razvrščanju; ter
(b)
vse druge zadevne informacije v zvezi z izvedbo dražbe.
ČLEN 9.16
Obravnava ponudb in oddaja naročil
Obravnava ponudb
1.
Naročnik prejema, odpira in obravnava vse ponudbe po postopkih, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost razpisnega postopka ter zaupnost ponudb.
2.
Če naročnik enemu ponudniku ponudi možnost, da od odpiranja ponudb do oddaje javnega naročila popravi nenamerne oblikovne napake, zagotovi enako možnost vsem sodelujočim ponudnikom.
Oddaja naročil
3.
Ponudba se obravnava, če je predložena v pisni obliki in ob odpiranju izpolnjuje bistvene zahteve iz obvestil in razpisne dokumentacije ter jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
4.
Razen če naročnik ugotovi, da oddaja naročila ni v javnem interesu, naročnik odda naročilo ponudniku, za katerega je ugotovil, da je sposoben izpolnjevati pogoje naročila in da je, izključno na podlagi meril za ocenjevanje, določenih v obvestilih in razpisni dokumentaciji, predložil:
(a)
najugodnejšo ponudbo; ali
(b)
če je edino merilo cena, najnižjo ceno.
5.
Če naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je neobičajno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko pri ponudniku preveri, ali ta izpolnjuje pogoje za sodelovanje in je sposoben izpolniti pogodbena določila javnega naročila.
6.
Naročnik ne uporabi variant, ne prekliče javnega naročila in ne spremeni oddanih javnih naročil tako, da bi se izognil obveznostim iz tega poglavja.
ČLEN 9.17
Informacije po oddaji javnega naročila
Informacije, ki se zagotovijo ponudnikom
1.
Naročnik ponudnike, ki so oddali ponudbe ali vloge za sodelovanje, nemudoma obvesti o svojih odločitvah v zvezi z oddajo javnih naročil in na zahtevo ponudnika to stori v pisni obliki.
2.
Naročnik v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 9.18 (Razkritje informacij) neuspešnemu ponudniku na zahtevo zagotovi pojasnilo o tem, zakaj naročnik ni izbral njegove ponudbe, in, za ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje pri ponudbah in katerih ponudbe ustrezajo tehničnim specifikacijam, o primerljivih prednostih ponudbe uspešnega ponudnika.
Objava informacij o oddaji naročila
3.
Naročnik najpozneje 30 dni po oddaji vsakega javnega naročila, ki ga zajema to poglavje, objavi uradno obvestilo v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju iz oddelka H (Objava informacij o javnih naročilih) prilog k temu poglavju. Če naročnik objavi obvestilo samo v elektronskem mediju, ostane informacija enostavno dostopna v razumnem časovnem obdobju. Obvestilo vključuje vsaj naslednje informacije:
(a)
opis naročenega blaga ali storitev;
(b)
ime in naslov naročnika;
(c)
ime in naslov uspešnega ponudnika;
(d)
vrednost izbrane ponudbe ali najdražjo in najcenejšo ponudbo, ki se je upoštevala pri oddaji javnega naročila;
(e)
datum oddaje naročila; ter
(f)
vrsto uporabljenega načina naročanja ter, kadar je bil uporabljen omejeni razpisni postopek v skladu s členom 9.14 (Omejeni razpisni postopek), kratek opis okoliščin, ki upravičujejo uporabo omejenega razpisnega postopka.
Vodenje evidenc
4.
Vsak naročnik hrani:
(a)
dokumentacijo, evidence in poročila o razpisnih postopkih in oddaji javnih naročil za zajeta javna naročila, vključno z evidencami in poročili, zahtevanimi v členu 9.14 (Omejeni razpisni postopek), za obdobje najmanj treh let od datuma oddaje naročila; ter
(b)
podatke, ki zagotavljajo ustrezno sledljivost naročanja zajetega javnega naročila z elektronskimi sredstvi.
Statistični podatki
5.
Pogodbenici si prizadevata sporočiti razpoložljive statistične podatke, ki so pomembni za naročila, zajeta v tem poglavju.
ČLEN 9.18
Razkritje informacij
Zagotavljanje informacij
1.
Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse potrebne informacije za ugotovitev, ali je bilo javno naročilo izvedeno pošteno, nepristransko in v skladu s tem poglavjem, če je to ustrezno, vključno z informacijami o značilnostih in zadevnih prednostih uspešnega ponudnika. Druga pogodbenica jih ne razkrije nobenemu ponudniku, razen po posvetovanju s pogodbenico, ki je te informacije predložila, in po tem, ko se je ta s tem strinjala.
Nerazkritje informacij
2.
Ne glede na druge določbe tega poglavja pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, nobenemu ponudniku ne zagotovi informacij, ki bi lahko posegale v upravičene poslovne interese drugega ponudnika ali ki bi lahko ogrožale pošteno konkurenco med ponudniki.
3.
Nobena določba iz tega poglavja se ne razlaga tako, da bi se od pogodbenice, vključno z njenimi naročniki, organi in revizijskimi organi, zahtevalo razkritje zaupnih informacij, če bi razkritje:
(a)
oviralo kazenski pregon;
(b)
lahko ogrožalo pošteno konkurenco med ponudniki;
(c)
posegalo v upravičene poslovne interese posameznih oseb, vključno z varstvom intelektualne lastnine; ali
(d)
bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom.
ČLEN 9.19
Domači postopki pregleda
1.
Vsaka pogodbenica ohrani, ustanovi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali sodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da nediskriminatorno, pravočasno, pregledno in učinkovito pregleda ponudnikovo pritožbo glede:
(a)
kršitve določb tega poglavja ali
(b)
neizpolnjevanja ukrepov pogodbenice za izvajanje tega poglavja s strani naročnika, če ponudnik nima pravice, da bi se neposredno pritožil zoper kršitev tega poglavja na podlagi domačega prava pogodbenice,
ki nastane v okviru zajetih javnih naročil, v katerih ima ali je imel ponudnik interes. Postopkovna pravila za vse pritožbe so v pisni obliki in splošno dostopna.
2.
V primeru pritožbe ponudnika, nastale v okviru zajetih naročil, v katerih ima ponudnik interes ali ga je imel v preteklosti, zaradi kršenja ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, pogodbenica naročnika, ki izvaja naročilo, če je ustrezno, spodbuja naročnika in ponudnika, da poskušata najti rešitev za pritožbo s posvetovanjem. Naročnik vse take pritožbe obravnava nepristransko in pravočasno ter tako, da s tem ne posega v sodelovanje ponudnika v tekočih ali prihodnjih javnih naročilih ali v njegovo pravico do popravnih ukrepov v okviru upravnega ali sodnega postopka pregleda. Vsaka pogodbenica ali njeni naročniki zagotovijo informacije o splošnih mehanizmih za pritožbe, ki so splošno dostopni.
3.
Vsak ponudnik ima na voljo dovolj časa, da pripravi in vloži pritožbo, tj. vsekakor vsaj 10 dni od tedaj, ko se seznani z osnovo za pritožbo oziroma se upravičeno pričakuje, da bi se z njo moral seznaniti.
4.
Kadar pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 1, pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik pri nepristranskem upravnem ali sodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega naročilo je predmet pritožbe, vloži pritožbo zoper prvotno odločitev.
5.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev organa za pregled, ki ni sodišče, predmet sodnega pregleda, ali ima postopke, ki zagotavljajo, da:
(a)
naročnik na pritožbo pisno odgovori in organu za pregled razkrije vse ustrezne dokumente;
(b)
imajo udeleženci v postopku (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) pravico, da so zaslišani, preden organ za pregled sprejme odločitev v zvezi s pritožbo;
(c)
imajo udeleženci pravico do zastopanja in spremljanja;
(d)
imajo udeleženci dostop do vseh postopkov; ter
(e)
organ za pregled svoje odločitve o pritožbi ponudnika sprejme pravočasno, v pisni obliki, in vključi pojasnilo razlogov za vsako odločitev.
6.
Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo:
(a)
hitre začasne ukrepe, dokler pritožba ni rešena, ki ponudnikom omogočajo, da še naprej sodelujejo v naročilih. Ti začasni ukrepi lahko povzročijo prekinitev razpisnega postopka. V postopkih je lahko določeno, da se pri odločanju o tem, ali je treba take ukrepe uporabiti, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom. Pravični razlog za neuporabo ukrepov se poda pisno; ter
(b)
popravne ukrepe ali nadomestilo za povzročeno izgubo ali škodo, če organ za pregled ugotovi, da je prišlo do kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1. Nadomestilo za povzročeno škodo se lahko omeji na stroške, ki so utemeljeno nastali pri pripravi ponudbe ali pritožbi ali obojem.
ČLEN 9.20
Spremembe in popravki v zvezi z obsegom uporabe
1.
Pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico o vsaki predlagani spremembi ali popravku njenega obsega uporabe (v nadaljnjem besedilu: sprememba).
2.
Za vsak predlagani umik naročnika iz obsega uporabe pri uveljavljanju njegovih pravic iz razloga, ker naj bi bil vladni nadzor ali vpliv nanj dejansko odpravljen, pogodbenica, ki predlaga spremembo, v obvestilo vključi dokazilo, da je bil ta vladni nadzor ali vpliv dejansko odpravljen.
3.
Vladni nadzor ali vpliv nad subjektom se šteje za dejansko odpravljenega, ko pogodbenica, ki predlaga spremembo, vključno z, za Unijo, njenimi vladnimi subjekti na centralni ravni in vladnimi subjekti na podcentralni ravni, ter za Vietnam, njegovimi vladnimi subjekti na centralni ravni in vladnimi subjekti na podcentralni ravni:
(a)
nima neposredno ali posredno v lasti več kot 50 odstotkov vpisanega kapitala podjetja ali glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdal subjekt; ter
(b)
ne more neposredno ali posredno imenovati več kot polovico članov upravnega odbora subjekta ali enakovrednega organa.
4.
Za druge predlagane spremembe pogodbenica, ki predlaga spremembo, v obvestilo vključi informacije o verjetnih posledicah spremembe za medsebojni dogovor o obsegu uporabe, določen v tem sporazumu. Kadar pogodbenica, ki predlaga spremembo, predlaga popravke zgolj formalne narave in manjše spremembe svojega obsega uporabe, ki ne vplivajo na zajeta naročila, se obvestilo o teh spremembah pošlje vsaj vsaki dve leti.
Za predlagane spremembe obsega uporabe velja, da pomenijo popravke zgolj formalnega značaja in manjše spremembe obsega uporabe pogodbenice v naslednjih primerih:
(a)
spremembe imena naročnika;
(b)
združitev enega ali več naročnikov, navedenih v Prilogi pogodbenice k temu poglavju; ali
(c)
ločitev naročnika iz Priloge pogodbenice k temu poglavju na dva ali več naročnikov, ki se dodajo naročnikom v istem oddelku Priloge.
5.
Pogodbenica, ki predlaga spremembo, lahko v svoje obvestilo vključi ponudbo kompenzacijskih prilagoditev za spremembo njenega obsega uporabe, če je to potrebno za ohranitev ravni obsega uporabe, primerljive s tisto, ki je obstajala pred spremembo. Pogodbenica, ki predlaga spremembo, drugi pogodbenici ni obvezana zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev, kadar predlagana sprememba zadeva:
(a)
naročnika, nad katerim je dejansko odpravila svoj nadzor ali vpliv v zvezi z zajetim javnim naročilom tega subjekta; ali
(b)
popravke zgolj formalnega značaja in manjše spremembe njene Priloge k temu poglavju.
Ne glede na pododstavek (a), če je pogodbenica, ki predlaga spremembo, umaknila znatno število naročnikov iz svojega obsega uporabe iz razloga, da ti subjekti niso več pod vladnim nadzorom ali vplivom v skladu z merili iz odstavka 3, in če je posledica tega umika znatno neravnovesje v obsegu uporabe, dogovorjenem med pogodbenicama, se pogodbenica, ki predlaga spremembo, strinja z začetkom posvetovanj z drugo pogodbenico o odpravi takega neravnovesja, in sicer brez poseganja v rezultat posvetovanj.
6.
Druga pogodbenica uradno obvesti pogodbenico, ki predlaga spremembo, o kakršnem koli nasprotovanju predlagani spremembi v 45 dneh po obvestilu.
7.
Če druga pogodbenica predloži ugovor, obe pogodbenici poskušata rešiti težavo prek posvetovanj. Pogodbenica, ki je predložila ugovor, lahko med posvetovanji zahteva dodatne informacije z namenom razjasnitve predlagane spremembe, vključno z naravo kakršnega koli vladnega nadzora ali vpliva.
8.
Če se težava ne reši s posvetovanji iz odstavka 7, lahko pogodbenici uporabita mehanizem za reševanje sporov iz poglavja 15 (Reševanje sporov).
9.
Predlagana sprememba začne veljati samo, če:
(a)
druga pogodbenica pogodbenici, ki predlaga spremembo, ni predložila pisnega ugovora na predlagano spremembo v 45 dneh od datuma obvestila o predlaganih spremembah;
(b)
sta pogodbenici dosegli dogovor; ali
(c)
je arbitražni svet v skladu s členom 15.11 (Končno poročilo) izdal končno poročilo, v katerem je ugotovil, da pogodbenici izvršita predlagano spremembo.
ČLEN 9.21
Sodelovanje
1.
Pogodbenici priznavata svoj skupni interes za sodelovanje pri spodbujanju mednarodne liberalizacije trgov javnih naročil, da bi dosegli boljše razumevanje svojih sistemov javnih naročil in izboljšali dostop do svojih trgov.
2.
Brez poseganja v odstavek 4 člena 9.6 (Obvestila) si pogodbenici prizadevata sodelovati pri zadevah, kot so:
(a)
izmenjava izkušenj in informacij, kot so regulativni okviri in dobre prakse;
(b)
razvoj in razširitev uporabe elektronskih sredstev v sistemih javnih naročil;
(c)
krepitev zmogljivosti javnih uslužbencev v zvezi z najboljšimi praksami javnega naročanja; ter
(d)
institucionalna krepitev za izpolnjevanje določb tega poglavja.
ČLEN 9.22
Prihodnja pogajanja
Javna naročila prek elektronskih sredstev
1.
Pogodbenici bosta pregledali določbe člena 9.15 (Elektronske dražbe), potem ko bo sistem elektronskih javnih naročil Vietnama v celoti razvit, da bi se upoštevale morebitne tehnološke spremembe in zlasti da bi se upoštevali drugi vidiki, kot so matematična formula, ki se uporablja za metodo samodejnega ocenjevanja, ter morebitno sporočanje rezultatov kakršne koli začetne ocene udeležencem na dražbi.
2.
Pogodbenici začneta nadaljnja pogajanja o trajanju obdobja za shranjevanje podatkov v zvezi z javnimi naročili z elektronskimi sredstvi, ko bo začel delovati sistem elektronskih javnih naročil Vietnama.
Dostop do trga
3.
Pogodbenici začneta nadaljnja pogajanja o obsegu uporabe za dodatne vladnih subjekte na podcentralni ravni najpozneje 15 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 9.23
Odbor za naložbe, storitve, elektronsko poslovanje in javna naročila
Odbor za naložbe, storitve, elektronsko poslovanje in javna naročila, ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori), je odgovoren za izvajanje tega poglavja. Zlasti lahko:
(a)
razpravlja o izmenjavi statističnih podatkov v skladu z odstavkom 5 člena 9.17 (Informacije po oddaji javnega naročila);
(b)
pregleduje nerešena obvestila o spremembah glede obsega uporabe in odobri revidiran seznam naročnikov iz oddelkov A (Vladni subjekti na centralni ravni) do C (Drugi zajeti subjekti) prilog k temu poglavju;
(c)
odobri kompenzacijske prilagoditve zaradi sprememb, ki vplivajo na obseg uporabe;
(d)
obravnava vprašanja v zvezi s tem poglavjem, ki jih nanj naslovi pogodbenica; ter
(e)
razpravlja o kakršnih koli drugih vprašanjih, ki so povezana z izvajanjem tega poglavja.
POGLAVJE 10
POLITIKA KONKURENCE
ODDELEK A
PROTIKONKURENČNO RAVNANJE
ČLEN 10.1
Načela
Pogodbenici priznavata pomen neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih in naložbenih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčno ravnanje popači pravilno delovanje trgov in ogrozi koristi liberalizacije trgovine.
ČLEN 10.2
Zakonodajni okvir
1.
Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani celovito zakonodajo o konkurenci, ki prepoveduje protikonkurenčno ravnanje, s ciljem spodbujanja gospodarske učinkovitosti in blaginje potrošnikov, ter sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s takim ravnanjem.
2.
Konkurenčno pravo pogodbenic na njunih ozemljih učinkovito obravnava:
(a)
sporazume med podjetji, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;
(b)
zlorabe prevladujočega položaja s strani enega ali več podjetij; ter koncentracije podjetij, ki bi znatno ovirale učinkovito konkurenco.
ČLEN 10.3
Izvajanje
1.
Vsaka pogodbenica ohrani samostojnost pri razvoju in izvrševanju svojega konkurenčnega prava.
2.
Vsaka pogodbenica ohrani organe, ki so odgovorni za polno uporabo in učinkovito izvajanje njenega konkurenčnega prava, so ustrezno opremljeni in imajo pristojnosti, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih odgovornosti.
3.
Za vsa podjetja, zasebna ali javna, velja konkurenčno pravo iz člena 10.2 (Zakonodajni okvir).
4.
Vsaka pogodbenica dosledno uporablja konkurenčno pravo na pregleden in nediskriminatoren način, vključno z zasebnimi in javnimi podjetji, ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe zadevnih podjetij.
5.
Uporaba konkurenčnega prava pravno ali dejansko ne sme ovirati izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu. Izjeme od konkurenčnega prava pogodbenice so omejene na naloge v javnem interesu, ki so sorazmerne z želenim ciljem javne politike in so pregledne.
ODDELEK B
SUBVENCIJE
ČLEN 10.4
Načela
1.
Pogodbenici se strinjata, da lahko pogodbenica dodeli subvencije, ko so te potrebne za doseganje cilja javne politike. Pogodbenici priznavata, da lahko nekatere subvencije popačijo pravilno delovanje trgov in ogrozijo koristi liberalizacije trgovine. Načeloma pogodbenica ne sme dodeliti subvencij podjetjem, ki zagotavljajo blago ali storitve, če te negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na konkurenco in trgovino.
2.
Ponazoritveni seznam ciljev javne politike, za katere lahko pogodbenica dodeli subvencije v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, vključuje naslednje:
(a)
povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki;
(b)
spodbujanje gospodarskega razvoja območij, na katerih je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika;
(c)
odprava resne motnje v gospodarstvu ene od pogodbenic;
(d)
olajševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih področij, kar vključuje, vendar ni omejeno na subvencije za jasno opredeljene raziskave, razvoj in inovacije, subvencije za usposabljanje ali za ustvarjanje delovnih mest, subvencije za okoljske namene, subvencije v korist malih in srednjih podjetij, kot so opredeljena v zakonodaji posamezne pogodbenice; ter
(e)
spodbujanje kulture in ohranjanje nacionalne dediščine.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da podjetja uporabljajo posebne subvencije, ki jih zagotovi pogodbenica, samo za cilj politike, za katerega so se posebne subvencije dodelile.
ČLEN 10.5
Opredelitev pojmov in področje uporabe
1.
V tem oddelku je subvencija ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se odobri podjetju, ki proizvaja blago ali opravlja storitve.
2.
Ta oddelek se uporablja samo za subvencije, ki so posebne v skladu s členom 2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Subvencije posameznim potrošnikom ali splošni ukrepi, vključno s subvencijami ali ukrepi, namenjenimi za doseganje ciljev socialne politike, se ne štejejo za posebne.
3.
Ta oddelek se uporablja za posebne subvencije za vsa podjetja, vključno z javnimi in zasebnimi podjetji.
4.
Uporaba tega oddelka pravno ali dejansko ne sme ovirati izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu, vključno z obveznostmi javne službe. Izjeme bi morale biti omejene na naloge javnega interesa, sorazmerne s cilji javne politike, ki so jim dodeljene, in pregledne.
5.
Ta oddelek se ne uporablja za negospodarske dejavnosti:
6.
Točka 1 člena 10.9 (Posebne subvencije, za katere veljajo pogoji) se ne uporablja za subvencije za ribištvo in subvencije v zvezi z blagovno menjavo iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu.
7.
Ta oddelek se uporablja samo za posebne subvencije, katerih znesek na upravičenca v obdobju treh let je višji od 300 000 posebnih pravic črpanja.
8.
V zvezi s subvencijami podjetjem, ki opravljajo storitve, se člen 10.7 (Preglednost) in člen 10.9 (Posebne subvencije, za katere veljajo pogoji) uporabljajo samo za naslednje storitvene sektorje: telekomunikacije, bančništvo, zavarovalništvo, promet, vključno s pomorskim prometom, energetika, računalniške storitve, arhitektura in inženirstvo ter gradbeništvo in okoljske storitve, ob upoštevanju pridržkov iz poglavja 8 (Liberalizacija naložb, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje).
9.
Ta oddelek se ne uporablja za sektorje ali podsektorje, ki jih pogodbenici nista navedli v poglavju 8 (Liberalizacija naložb, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje).
10.
Člen 10.9 (Posebne subvencije, za katere veljajo pogoji) se ne uporablja za subvencije, ki so bile formalno dogovorjene ali dodeljene pred začetkom veljavnosti tega sporazuma ali v petih letih potem.
ČLEN 10.6
Razmerje do STO
Ta oddelek se uporablja brez poseganja v pravice in obveznosti vsake pogodbenice iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter Sporazuma o kmetijstvu.
ČLEN 10.7
Preglednost
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju posebnih subvencij. V ta namen vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico vsaka štiri leta o pravni podlagi, obliki, znesku ali proračunu in, če je mogoče, prejemniku posebne subvencije.
2.
Šteje se, da je obveznost priglasitve iz odstavka 1 izpolnjena, če pogodbenica da na voljo ustrezne informacije na javno dostopnem spletišču od 31. decembra koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bila subvencija dodeljena. Prvo uradno obvestilo se javno objavi najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 10.8
Posvetovanja
1.
Če pogodbenica meni, da bi lahko posebna subvencija, ki jo je dodelila druga pogodbenica in ni zajeta v členu 10.9 (Posebne subvencije, za katere veljajo pogoji), negativno vplivala na njene trgovinske ali naložbene interese, lahko ta pogodbenica pisno izrazi svoje pomisleke drugi pogodbenici in predloži zahtevo za posvetovanja o tej zadevi. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, tako zahtevo z naklonjenostjo obravnava. Namen posvetovanj bi moral biti zlasti ugotavljanje, ali:
(a)
je bila posebna subvencija dodeljena le za dosego cilja javne politike;
(b)
je znesek zadevne subvencije omejen na najmanjši znesek, potreben za dosego tega cilja;
(c)
subvencija ustvarja spodbudo; ter
(d)
je negativen učinek na trgovino in naložbe pogodbenice, ki je predložila zahtevo, omejen.
2.
Za olajšanje posvetovanj pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, zagotovi informacije o zadevni subvenciji v 90 dneh od datuma prejema zahteve. Če pogodbenica, ki je predložila zahtevo, po prejemu informacij o zadevni subvenciji meni, da subvencija, ki jo zadevajo posvetovanja, negativno vpliva ali pa bi lahko na nesorazmeren način negativno vplivala na njeno trgovino ali naložbe, si pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, po svojih najboljših močeh prizadeva za odpravo ali zmanjšanje negativnih učinkov zadevne subvencije.
ČLEN 10.9
Subvencije, za katere veljajo pogoji
1.
Pogodbenici uporabljata pogoje za naslednje posebne subvencije:
(a)
pravna ureditev, v kateri je vlada ali kateri koli javni organ odgovoren za kritje dolgov ali obveznosti nekaterih podjetij, je dovoljena pod pogojem da je kritje dolgov in obveznosti omejeno glede zneska teh dolgov in obveznosti ali trajanja te odgovornosti;
(b)
podpora za insolventna podjetja ali podjetja v težavah v različnih oblikah, na primer s posojili in jamstvi, denarnimi subvencijami, kapitalskimi injekcijami, zagotavljanjem sredstev pod tržnimi cenami in oprostitvijo davkov, ki trajajo več kot eno leto, so dovoljene, če je bil pripravljen verodostojen načrt prestrukturiranja na podlagi realističnih domnev, da se v razumnem roku zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja podjetja, pri čemer podjetje samo prispeva k stroškom prestrukturiranja.
2.
Odstavek 1 se ne uporablja za posebne subvencije, za katere je pogodbenica, ki je dodelila subvencijo, na pisno zahtevo druge pogodbenice pokazala, da zadevna subvencija ne vpliva niti ne bo vplivala na trgovino ali naložbe druge pogodbenice.
3.
Odstavek 1 se ne uporablja za posebne subvencije, ki se dodelijo za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu pogodbenice. Motnja v gospodarstvu pogodbenice se šteje za resno, če je izjemna, začasna in znatna ter vpliva na države članice ali celotno gospodarstvo pogodbenice, ne na določeno regijo ali gospodarski sektor.
ČLEN 10.10
Pregled
Pogodbenici pregledata ta oddelek najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma in nato v rednih časovnih presledkih. Pogodbenici se posvetujeta o potrebi po spremembi tega oddelka glede na pridobljene izkušnje in razvoj kakršnih koli ustreznih pravil v okviru STO. Pogodbenici zlasti pregledata vključitev dodatnih storitvenih sektorjev v področje uporabe tega oddelka iz člena 10.5 (Opredelitev pojmov in področje uporabe).
ODDELEK C
OPREDELITEV POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA
ČLEN 10.11
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„cilj javne politike“ pomeni splošni cilj, da se doseže izid v splošno javno korist; ter
(b)
„naloge javnega interesa“ pomeni posebne dejavnosti, ki se opravljajo v splošno javno korist in se na trgu brez javnega posredovanja sicer ne bi opravljale oziroma bi se na trgu brez javnega posredovanja opravljale pod drugačnimi pogoji v smislu razpoložljivosti, kakovosti, varnosti, cenovne dostopnosti ali enake obravnave.
ČLEN 10.12
Zaupnost
1.
Za izmenjavo informacij iz tega poglavja pogodbenici upoštevata omejitve, ki jih nalaga njuna zakonodaja v zvezi s poklicno in poslovno tajnostjo, in zagotovita zaščito poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.
2.
Vsako informacijo, sporočeno v okviru tega sporazuma, pogodbenica prejemnica šteje kot zaupno, razen če je druga pogodbenica dovolila razkritje ali dala to informacijo na voljo širši javnosti.
ČLEN 10.13
Reševanje sporov
Nobena od pogodbenic reševanja sporov v okviru tega sporazuma ne uporabi za zadeve iz oddelka A (Protikonkurenčno ravnanje) in člena 10.8 (Posvetovanja).
ČLEN 10.14
Sodelovanje
Za doseganje ciljev tega poglavja in okrepitev uveljavljanja učinkovite konkurence pogodbenici priznavata, da je v njunem skupnem interesu, da okrepita sodelovanje pri razvoju politike konkurence, vključno z nadzorom subvencij, odvisno od razpoložljivosti financiranja v okviru instrumentov in programov pogodbenic za sodelovanje.
POGLAVJE 11
PODJETJA V DRŽAVNI LASTI,
PODJETJA, KI SO JIM DODELJENE POSEBNE PRAVICE ALI PRIVILEGIJI,
IN PRAVNI MONOPOLI
ČLEN 11.1
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„poslovne dejavnosti“ pomeni dejavnosti, katerih končni rezultat je proizvodnja blaga ali opravljanje storitve, ki bo naprodaj na upoštevnem trgu v količinah in po cenah, ki jih določi podjetje in so usmerjeni v ustvarjanje dobička;
(b)
„poslovni vidiki“ pomeni ceno, kakovost, razpoložljivost, tržljivost, prevoz in druge pogoje nakupa ali prodaje ali druge dejavnike, ki bi se običajno upoštevali pri poslovnih odločitvah podjetja, ki deluje v skladu z načeli tržnega gospodarstva v zadevnih podjetjih ali industriji;
(c)
„določiti“ pomeni vzpostaviti ali dovoliti monopol ali ga razširiti na dodatno blago ali storitev;
(d)
„pravni monopol“ pomeni subjekt, vključno s skupino subjektov ali vladno agencijo in katero koli hčerinsko družbo, ki je na upoštevnem trgu na ozemlju pogodbenice določen kot edini ponudnik ali kupec blaga ali storitve, ne vključuje pa subjekta, ki mu je bila dodeljena izključna pravica intelektualne lastnine zgolj zaradi te dodelitve;
(e)
„podjetje, ki so mu dodeljene posebne pravice ali privilegiji“ pomeni vsako podjetje, vključno s katero koli javno ali zasebno hčerinsko družbo, ki mu je pogodbenica pravno ali dejansko dodelila posebne pravice ali privilegije;
(f)
„posebne pravice ali privilegiji“ pomeni pravice ali privilegije, ki jih pogodbenica dodeli omejenemu številu podjetij ali katerim koli hčerinskim družbam teh podjetij na določenem geografskem ali proizvodnem trgu, katerih učinek je znatna omejitev zmožnosti katerega koli drugega podjetja, da opravlja svojo dejavnost na istem geografskem ali proizvodnem trgu v podobnih okoliščinah. Dodelitev licenc ali dovoljenj omejenemu številu podjetij pri dodeljevanju omejenih virov s pomočjo objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih meril samo po sebi ne predstavlja posebne pravice ali privilegija; ter
(g)
„podjetje v državni lasti“ pomeni podjetje, vključno s katero koli hčerinsko družbo, v katerem pogodbenica neposredno ali posredno:
(i)
ima v lasti več kot 50 odstotkov vpisanega kapitala podjetja ali nadzoruje več kot 50 odstotkov glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje;
(ii)
lahko imenuje več kot polovico članov upravnega odbora podjetja ali enakovrednega organa; ali
(iii)
lahko izvaja nadzor nad strateškimi odločitvami podjetja.
ČLEN 11.2
Področje uporabe
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz odstavkov 1 do 3 člena XVII, GATT 1994, Dogovora o razlagi člena XVII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 ter iz odstavkov 1, 2 in 5 člena VIII GATS, ki so smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.
2.
To poglavje se uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole, ki opravljajo poslovno dejavnost. Če podjetje združuje poslovne in neposlovne dejavnosti, to poglavje zajema samo poslovne dejavnosti tega podjetja.
3.
To poglavje se ne uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole, za katere je pogodbenica začasno sprejela ukrepe v odziv na nacionalne ali svetovne gospodarske razmere.
4.
To poglavje se ne uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole, če so bili v katerem koli od treh preteklih zaporednih let letni prihodki od poslovnih dejavnosti podjetja ali tega subjekta nižji od 200 milijonov posebnih pravic črpanja. Ta prag se uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole na podcentralni ravni vlade po petih letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
5.
To poglavje se ne uporablja za zajeta javna naročila pogodbenice ali njenih naročnikov v smislu člena 9.2 (Področje in obseg uporabe).
6.
To poglavje se ne uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole, ki so v lasti ali pod nadzorom vladnega organa pogodbenice, pristojnega za nacionalno obrambo, javni red ali javno varnost, razen če se ukvarjajo izključno s poslovnimi dejavnostmi, ki niso povezane z nacionalno obrambo, javnim redom ali javno varnostjo.
7.
To poglavje se ne uporablja za storitve, ki jih opravljajo podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravni monopoli pri izvajanju vladnih pooblastil.
8.
To poglavje se ne uporablja za ukrepe iz Priloge 11-A (Posebna pravila za Vietnam glede podjetij v državni lasti).
ČLEN 11.3
Splošne določbe
1.
Nič v tem poglavju ne vpliva na zakone in druge predpise pogodbenice, ki urejajo njene sisteme državnega lastništva.
2.
Brez poseganja v pravice in obveznosti vsake pogodbenice v skladu s tem poglavjem nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da bi ustanovila ali ohranila podjetja v državni lasti, da bi podjetjem podelila posebne pravice ali privilegije ali da bi določila ali ohranila monopole.
3.
Pogodbenica ne sme zahtevati ali spodbujati svojih podjetij v državni lasti, podjetij, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravnih monopolov, da ravnajo na način, ki ni v skladu s tem poglavjem.
ČLEN 11.4
Nediskriminacija in poslovni vidiki
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njena podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravni monopoli, kadar opravljajo poslovne dejavnosti:
(a)
ravnajo v skladu s poslovnimi vidiki pri nakupu ali prodaji blaga ali storitev, razen pri izpolnjevanju nalog, ki se nanašajo na njihovo pooblastilo za opravljanje javnih storitev, ki so v skladu s pododstavkom 1(b);
(b)
pri nakupu blaga ali storitve:
(i)
blagu ali storitvi, ki ju dobavi podjetje druge pogodbenice, zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovijo podobnemu blagu ali podobni storitvi, ki ju dobavijo podjetja pogodbenice; ter
(ii)
blagu ali storitvi, ki ju dobavi podjetje vlagateljev druge pogodbenice na ozemlju pogodbenice, zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovijo podobnemu blagu ali podobni storitvi, ki ju dobavijo podjetja ali vlagatelji druge pogodbenice na upoštevnem trgu na ozemlju pogodbenice;
(c)
pri prodaji blaga ali storitve:
(i)
podjetju druge pogodbenice zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovijo podjetjem pogodbenice; ter
(ii)
podjetju vlagateljev druge pogodbenice na ozemlju pogodbenice zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovijo podjetjem ali vlagateljem druge pogodbenice na upoštevnem trgu na ozemlju pogodbenice.
2.
Odstavek 1 podjetjem v državni lasti, podjetjem, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, ali pravnim monopolom ne preprečuje:
(a)
nakupa ali dobave blaga ali storitev pod drugačnimi pogoji, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ceno; ali
(b)
zavrnitve nakupa ali dobave blaga ali storitev,
pod pogojem, da se taki drugačni pogoji ali zavrnitev izvajajo v skladu s poslovnimi vidiki.
3.
Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za sektorje, določene v členu 8.3 (Področje uporabe) in členu 8.9 (Področje uporabe).
4.
Odstavka 1 in 2 se uporabljata za poslovne dejavnosti podjetij v državni lasti, podjetij, ki se jim dodelijo posebne pravice ali privilegiji, in pravnih monopolov, če bi ista dejavnost vplivala na trgovino s storitvami in naložbe v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela zavezo v skladu s členom 8.5 (Nacionalna obravnava), členom 8.6 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), členom 8.11 (Nacionalna obravnava), pod pogoji ali pridržki, določenimi na njenem seznamu specifičnih zavez iz Priloge 8-A (Seznam specifičnih zavez Unije) in Priloge 8-B (Seznam specifičnih zavez Vietnama) v skladu s členom 8.7 (Seznam specifičnih zavez) in členom 8.12 (Seznam specifičnih zavez). Pojasniti je treba, da imajo v primeru navzkrižja med odstavkom 4 člena 11.2 (Področje uporabe) in pogoji ali pridržki, določenimi na seznamu specifičnih zavez v skladu s členom 8.7 (Seznam specifičnih zavez) in členom 8.12 (Seznam specifičnih zavez) prednost seznami.
ČLEN 11.5
Regulativni okvir
1.
Pogodbenici si prizadevata zagotoviti, da podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravni monopoli upoštevajo mednarodno priznane standarde upravljanja podjetij.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni regulativni organi ali funkcije niso odgovorni nobenemu podjetju ali subjektom, ki jih urejajo, da bi se zagotovila učinkovitost regulativnih organov ali funkcij, in da delujejo nepristransko v podobnih okoliščinah v zvezi z vsemi podjetji ali subjekti, ki jih urejajo, vključno s podjetji v državni lasti, podjetji, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ter pravnimi monopoli.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi izvrševanje zakonov in drugih predpisov na dosleden in nediskriminatoren način, tudi v zvezi s podjetji v državni lasti, podjetji, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravnimi monopoli.
ČLEN 11.6
Preglednost
1.
Pogodbenica, ki ima razloge za domnevo, da so na njene interese v skladu s tem poglavjem negativno vplivale poslovne dejavnosti podjetja v državni lasti, podjetja, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnega monopola druge pogodbenice, lahko od druge pogodbenice v pisni obliki zahteva, naj predloži informacije o poslovanju tega podjetja ali subjekta. V zahtevi morajo biti navedene informacije o podjetju ali subjektu, izdelkih ali storitvah in zadevnih trgih ter navedbe, da podjetje ali subjekt izvaja prakse, ki omejujejo trgovino ali naložbe med pogodbenicama.
2.
Informacije iz odstavka 1 vključujejo:
(a)
lastništvo in strukturo glasovalnih pravic podjetja ali subjekta, z navedbo odstotka delnic in deleža glasovalnih pravic, ki jih imata skupaj pogodbenica ali podjetje v državni lasti, podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopol;
(b)
opis kakršnih koli posebnih delnic ali posebnih glasovalnih ali drugih pravic, ki jih imata skupaj pogodbenica ali podjetje v državni lasti, podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopol, če se take pravice razlikujejo od pravic, povezanih z navadnimi delnicami podjetja ali subjekta;
(c)
organizacijsko strukturo podjetja ali subjekta, sestavo upravnega odbora ali enakovrednega organa, ki izvaja neposredni ali posredni nadzor v takem podjetju ali subjektu, ter navzkrižna lastništva in druge povezave z različnimi podjetji v državni lasti, podjetji, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravnimi monopoli;
(d)
opis, katere vladne službe ali javni organi urejajo ali nadzirajo podjetje ali subjekt, opis linij poročanja ter pravice in prakse vladnih služb ali katerega koli javnega organa pri imenovanju, razrešitvi ali plačevanju vodstvenih delavcev;
(e)
letne prihodke ali bilančno vsoto ali oboje;
(f)
izjeme, imunitete in druge ukrepe, vključno z ugodnejšo obravnavo, ki se uporablja na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, za katero koli podjetje v državni lasti, podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopol.
3.
Pogodbenica lahko od druge pogodbenice zahteva, da predloži dodatne informacije v zvezi z izračuni praga prihodkov iz odstavka 4 člena 11.2 (Področje uporabe).
4.
Odstavki 1 do 3 od nobene pogodbenice ne zahtevajo, da razkrije zaupne informacije, če bi bilo to v nasprotju z njenimi zakoni in predpisi, bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi vplivalo na upravičene poslovne interese določenih podjetij.
5.
V primeru Unije se pododstavki 2(a) do (e) ne uporabljajo za podjetja, ki se uvrščajo med mala ali srednja podjetja, kakor so opredeljena v pravu Unije.
ČLEN 11.7
Tehnično sodelovanje
Pogodbenici ob priznavanju pomena spodbujanja učinkovitih pravnih in regulativnih okvirov za podjetja v državni lasti sodelujeta v medsebojno dogovorjenih dejavnostih tehničnega sodelovanja z namenom spodbujanja učinkovitosti in preglednosti državnih podjetij, če so na voljo finančna sredstva v okviru instrumentov in programov sodelovanja pogodbenice.
POGLAVJE 12
INTELEKTUALNA LASTNINA
ODDELEK A
SPLOŠNE DOLOČBE IN NAČELA
ČLEN 12.1
Cilji
1.
Cilji tega poglavja so:
(a)
olajšati razvoj, proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih izdelkov med pogodbenicama, ter s tem prispevati k bolj trajnostnemu in vključujočemu gospodarstvu vsake pogodbenice; ter
(b)
doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in izvrševanja pravic intelektualne lastnine.
2.
Varstvo in izvrševanje pravic intelektualne lastnine bi morala prispevati k pospeševanju tehnoloških inovacij ter prenosu in razširjanju tehnologije v vzajemno korist proizvajalcev in uporabnikov tehnološkega znanja, in to na način, ki vodi k družbeni in gospodarski blaginji ter uravnoteženim pravicam in obveznostim.
ČLEN 12.2
Narava in področje uporabe obveznosti
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti v okviru mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na intelektualno lastnino, katere podpisnici sta, vključno s Sporazumom TRIPS. Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito izvajanje teh pogodb. To poglavje dopolnjuje in podrobneje opredeljuje te pravice in obveznosti med pogodbenicama, katerih cilj je zagotoviti ustrezno in učinkovito izvajanje teh pogodb, ter ravnovesje med pravicami imetnikov intelektualne lastnine in interesom javnosti.
2.
V tem sporazumu se intelektualna lastnina nanaša vsaj na vse kategorije intelektualne lastnine iz oddelkov 1 do 7 dela II Sporazuma TRIPS, in sicer:
(a)
avtorske in sorodne pravice;
(b)
znamke;
(c)
geografske označbe;
(d)
industrijske modele;
(e)
patentne pravice;
(f)
topografije integriranih vezij;
(g)
varstvo nerazkritih informacij; ter
(h)
sorte rastlin.
3.
Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10bis Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila nazadnje revidirana 14. julija 1967 v Stockholmu (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).
ČLEN 12.3
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
Glede varstva intelektualne lastnine se kakršna koli prednost, ugodnost, posebna pravica ali nedotakljivost, ki jo pogodbenica dodeli državljanom katere koli tretje države, takoj in brezpogojno dodeli tudi državljanom druge pogodbenice ob upoštevanju izjem iz členov 4 in 5 Sporazuma TRIPS.
ČLEN 12.4
Izčrpanje
Vsaka pogodbenica lahko sama vzpostavi lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma TRIPS.
ODDELEK B
STANDARDI GLEDE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE
PODODDELEK 1
AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE
ČLEN 12.5
Zagotovljeno varstvo
1.
Pogodbenici ravnata v skladu s pravicami in obveznostmi iz naslednjih mednarodnih pogodb:
(a)
Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del z dne 9. septembra 1886, kakor je bila nazadnje revidirana 24. julija 1971 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);
(b)
Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, sprejeta 26. oktobra 1961 v Rimu; ter
(c)
Sporazum TRIPS.
2.
Pogodbenici pristopita k naslednjima mednarodnima pogodbama v treh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma:
(a)
Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, sprejeta 20. decembra 1996 v Ženevi; ter
(b)
Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih, sprejeta 20. decembra 1996 v Ženevi.
ČLEN 12.6
Avtorji
Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
(a)
neposredno ali posredno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;
(b)
kakršno koli distribucijo izvirnikov ali njihovih kopij v javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice; ter
(c)
predvajanje njihovih del v javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.
ČLEN 12.7
Izvajalci
Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
(a)
snemanje njihovih izvedb;
(b)
neposredno ali posredno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;
(c)
distribucijo posnetkov njihovih izvedb v javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice;
(d)
objavo posnetkov njihovih izvedb v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo; ter
(e)
brezžično radiodifuzijo in predvajanje njihovih neposnetih izvedb javnosti, razen kadar gre za radiodifuzno izvedbo.
ČLEN 12.8
Proizvajalci fonogramov
Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
(a)
neposredno ali posredno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;
(b)
distribucijo posnetkov njihovih fonogramov, vključno z njihovimi kopijami, s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice; ter
(c)
objavo njihovih fonogramov v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.
ČLEN 12.9
Radiodifuzne organizacije
Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da odobrijo ali prepovejo:
(a)
snemanje njihovih oddaj;
(b)
reprodukcijo posnetkov njihovih oddaj;
(c)
distribucijo posnetkov njihovih oddaj v javnosti; ter
(d)
ponovno brezžično oddajanje njihovih oddaj.
ČLEN 12.10
Radiodifuzija in predvajanje javnosti
Vsaka pogodbenica izvajalcem in proizvajalcem fonogramov zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki jim ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje v javnosti. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.
ČLEN 12.11
Trajanje varstva
1.
Pravice avtorja literarnega ali umetniškega dela v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo za čas avtorjevega življenja in najmanj 50 let po njegovi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito predvajano javnosti.
2.
Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se rok iz odstavka 1 računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.
3.
Pravice izvajalcev potečejo najmanj 50 let po datumu izvedbe. Če je bil v tem obdobju posnetek izvedbe zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev najmanj 50 let od prve izdaje ali prvega zakonitega predvajanja javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.
4.
Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Če je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, te pravice potečejo najmanj 50 let od datuma prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, te pravice potečejo najmanj 50 let od datuma prvega zakonitega predvajanja v javnosti.
5.
Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega oddajanja programov, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.
6.
Pogoji, določeni v tem členu, se računajo od prvega januarja leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.
ČLEN 12.12
Zaščita tehnoloških ukrepov
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, ki jih uporablja imetnik katere koli avtorske pravice ali z njo povezane pravice, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, ponudbi javnosti za prodajo ali najem ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:
(a)
se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom;
(b)
so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom; ali
(c)
se oblikujejo, producirajo, priredijo ali izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.
3.
Pri zagotavljanju primernega pravnega varstva v skladu z odstavkoma 1 in 2 lahko pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne omejitve ali izjeme pri ukrepih za izvajanje navedenih odstavkov. Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v pravice, omejitve, izjeme ali zaščito v zvezi s kršitvijo avtorskih ali sorodnih pravic po domačem pravu vsake pogodbenice.
4.
V tem členu izraz „tehnološki ukrepi“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v domači zakonodaji. Tehnološki ukrepi se štejejo za „veljavne“, kadar uporabo zaščitenega dela ali drugih vsebin nadzorujejo nosilci pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot so kodiranje, šifriranje ali druge transformacije dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj zaščite.
ČLEN 12.13
Varstvo podatkov za upravljanje pravic
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki zavestno nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:
(a)
odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic; ali
(b)
distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela, izvedbe, fonograme ali druge vsebine, varovane v skladu s tem pododdelkom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic,
če se ta oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno z domačo zakonodajo.
2.
V tem členu izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravice in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine iz tega pododdelka, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravice, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine, oziroma kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke.
3.
Odstavek 2 se uporablja, ko je kateri koli od teh podatkov povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega pododdelka ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.
ČLEN 12.14
Izjeme in omejitve
1.
Vsaka pogodbenica lahko v skladu z mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je, določi izjeme in omejitve glede pravic iz členov 12.6 (Avtorji) do 12.10 (Radiodifuzija in predvajanje javnosti) le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo vsebin in ne posegajo nerazumno v pravne interese imetnikov pravice.
2.
Vsaka pogodbenica določi, da je reprodukcija dela ali vsebin iz členov 12.6 (Avtorji) do 12.10 (Radiodifuzija in predvajanje javnosti), ki je prehodna ali naključna ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katere edini namen je omogočiti:
(a)
prenos po omrežju med tretjimi osebami po posredniku; ali
(b)
zakonito uporabo
dela ali druge vsebine, ki jo je treba opraviti in ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, izvzeta iz pravice reprodukcije iz členov 12.6 (Avtorji) do 12.10 (Radiodifuzija in predvajanje javnosti).
ČLEN 12.15
Sledna pravica umetnikov pri umetniških delih
1.
Pogodbenica lahko v korist avtorja izvirnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.
2.
Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi poklicni trgovci z umetninami.
3.
Pogodbenica lahko določi, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.
4.
Pravica iz odstavka 1 se lahko zahteva v pogodbenici le, če domača zakonodaja pogodbenice, iz katere izhaja avtor, to dovoljuje, in v obsegu, ki ga dovoljuje pogodbenica, v kateri se ta pravica zahteva. Postopek za pobiranje in zneski se določijo z domačo zakonodajo.
ČLEN 12.16
Sodelovanje na področju kolektivnega upravljanja pravic
Pogodbenici si prizadevata za spodbujanje dialoga in sodelovanja med svojima kolektivnima organizacijama z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin na ozemlju pogodbenic ter prenosa nadomestil za uporabo takih del ali drugih zaščitenih vsebin.
PODODDELEK 2
ZNAMKE
ČLEN 12.17
Mednarodne pogodbe
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti po Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejetem 27. junija 1989 v Madridu, kakor je bil nazadnje spremenjen 12. novembra 2007.
2.
Vsaka pogodbenica uporablja klasifikacijo, določeno v Nicejskem aranžmaju o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, podpisanem 15. junija 1957 v Nici, kakor je bil spremenjen 28. septembra 1979 (v nadaljnjem besedilu: nicejska klasifikacija).
3.
Vsaka pogodbenica poenostavi in razvije svoje postopke registracije znamk, med drugim z uporabo Pogodbe o pravu znamk, sprejete 27. oktobra 1994 v Ženevi, in Singapurske pogodbe o pravu blagovnih znamk, sprejete 27. marca 2006 v Singapurju, kot referenčne točke.
ČLEN 12.18
Pravice, dodeljene z znamko
Registrirana znamka dodeljuje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v poteku trgovine uporabljajo:
(a)
kakršen koli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve kot so tiste, za katere je registrirana znamka; ter
(b)
kakršen koli znak, ki je enak ali podoben znamki, za enako ali podobno blago ali storitve kot so tiste, za katere je registrirana znamka, kadar bi taka uporaba verjetno povzročila zmedo v javnosti.
ČLEN 12.19
Postopek registracije
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi sistem registracije znamk, v okviru katerega je vsaka dokončna zavrnitev registracije znamke, ki jo sprejme ustrezen urad za znamke, ustrezno utemeljena in se pisno posreduje.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi možnost nasprotovanja vlogam za znamke in priložnost, da se vložnik znamke odzove na to nasprotovanje.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo vlog za znamke in registracij znamk.
ČLEN 12.20
Sloveče znamke
Za namene izvajanja varstva slovečih znamk iz člena 6bis Pariške konvencije ter odstavkov 2 in 3 člena 16 Sporazuma TRIPS pogodbenici upoštevata skupno priporočilo o določbah glede varstva slovečih znamk, ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina WIPO v štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO od 20 do 29 septembra 1999.
ČLEN 12.21
Izjeme glede pravic, dodeljenih z znamko
Vsaka pogodbenica:
(a)
zagotovi pošteno uporabo opisnih pogojev kot omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z znamkami; ter
(b)
lahko določi druge omejene izjeme,
če te omejene izjeme upoštevajo pravne interese lastnikov znamk in tretjih oseb.
ČLEN 12.22
Razveljavitev registrirane znamke
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se registrirana znamka razveljavi, če je v neprekinjenem obdobju petih let pred zahtevo za preklic lastnik ali pridobitelj licence s strani lastnika na zadevnem ozemlju ni dejansko uporabljal za blago ali storitve, za katere je registrirana, brez utemeljenih razlogov, razen če se uporaba začne ali ponovno začne vsaj tri mesece pred zahtevo za razveljavitev. Pogodbenica lahko določi, da se ta izjema ne upošteva, če do priprav na začetek ali ponovni začetek pride šele potem, ko imetnik ugotovi, da se lahko vloži zahteva za razveljavitev.
2.
Pogodbenica lahko določi, da se lahko znamka razveljavi, če po datumu, ko je bila registrirana, zaradi dejanj ali opustitve dejanj imetnika postane splošno ime v trgovini za izdelek ali storitev, za katero je registrirana.
3.
Zaradi kakršne koli uporabe registrirane znamke s strani imetnika ali z njegovim soglasjem glede blaga ali storitev, za katere je registrirana, ki bi lahko zavajala javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega porekla tega blaga ali storitev, se lahko znamka razveljavi ali prepove z zadevnim domačim pravom.
PODODDELEK 3
GEOGRAFSKE OZNAČBE
ČLEN 12.23
Področje uporabe
1.
Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb za vina, žgane pijače, kmetijske proizvode in živila s poreklom z ozemelj pogodbenic.
2.
Geografske označbe pogodbenice, ki se zaščitijo v drugi pogodbenici, so predmet tega pododdelka le, če so zaščitene kot geografske označbe v skladu s sistemom iz člena 12.24 (Sistem registracije in zaščite geografskih označb) na ozemlju pogodbenice porekla.
ČLEN 12.24
Sistem registracije in zaščite geografskih označb
1.
Vsaka pogodbenica vzdržuje sistem za registracijo in zaščito geografskih označb, ki vsebuje vsaj naslednje elemente:
(a)
register geografskih označb, ki so zaščitene na ozemlju te pogodbenice;
(b)
upravni postopek, s katerim se preveri, ali geografske označbe, ki bodo vpisane v register iz pododstavka (a) ali ohranjene v njem, opredeljujejo blago kot s poreklom z ozemlja, iz regije ali kraja pogodbenice, kadar se določena kakovost, ugled ali druga značilnost blaga pripisujejo zlasti njegovemu geografskemu poreklu;
(c)
postopek nasprotovanja, ki omogoča upoštevanje pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb; ter
(d)
postopke za popravek in izbris ali preklic učinkov vpisov v register iz pododstavka (a), ki upoštevajo pravne interese tretjih oseb in imetnikov pravic zadevnih registriranih geografskih označb.
2.
Vsaka pogodbenica lahko v svoji domači zakonodaji zagotovi širše varstvo, kot se zahteva na podlagi tega pododdelka, če taka zaščita ni v nasprotju z zaščito, zagotovljeno v okviru tega sporazuma.
ČLEN 12.25
Uveljavljene geografske označbe
1.
Vietnam po zaključku postopka nasprotovanja in pregleda geografskih označb Unije iz dela A Priloge 12-A (Seznam geografskih označb) priznava, da so te označbe geografske označbe v smislu odstavka 1 člena 22 Sporazuma TRIPS in da jih je Unija registrirala v skladu s sistemom iz člena 12.24 (Sistem registracije in zaščite geografskih označb). Vietnam zaščiti te geografske označbe v skladu z ravnjo zaščite iz tega sporazuma.
2.
Unija po zaključku postopka nasprotovanja in pregleda geografskih označb Vietnama iz dela B Priloge 12-A (Seznam geografskih označb) priznava, da so te označbe geografske označbe v smislu odstavka 1 člena 22 Sporazuma TRIPS in da jih je Vietnam registriral v skladu s sistemom iz člena 12.24 (Sistem registracije in zaščite geografskih označb). Unija zaščiti te geografske označbe v skladu z ravnjo zaščite iz tega sporazuma.
ČLEN 12.26
Sprememba seznama geografskih označb
1.
Pogodbenici lahko spremenita seznam geografskih označb iz Priloge 12-A (Seznam geografskih označb) v skladu s postopkom iz pododstavka 3(a) člena 12.63 (Delovna skupina za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami) in odstavkom 1 člena 17.5 (Spremembe), med drugim z:
(a)
odstranitvijo geografskih označb, ki niso več zaščitene v državi porekla; ali
(b)
dodajanjem geografskih označb po končanem postopku nasprotovanja in po ustreznem pregledu geografskih označb iz člena 12.25 (Uveljavljene geografske označbe) obeh pogodbenic.
2.
Geografska označba za vina, žgane pijače, kmetijske proizvode ali živila se načeloma ne doda Prilogi 12-A (Seznam geografskih označb), če je to ime, ki je na dan podpisa tega sporazuma navedeno v ustreznem registru pogodbenice s statusom „Registrirano“.
ČLEN 12.27
Zaščita geografskih označb
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi zainteresiranim stranem pravna sredstva za preprečitev:
(a)
uporabe geografske označbe druge pogodbenice iz Priloge 12-A (Seznam geografskih označb) za kateri koli proizvod, ki se uvršča v skupino proizvodov, kot je opredeljena v Prilogi 12-B (Skupine proizvodov) in podrobno določena v Prilogi 12-A (Seznam geografskih označb) za to geografsko označbo, in ki:
(i)
nima porekla v državi porekla, ki je v Prilogi 12-A (Seznam geografskih označb) podrobno določena za to geografsko označbo; ali
(ii)
ima poreklo v državi porekla, ki je v Prilogi 12-A (Seznam geografskih označb) podrobno določena za to geografsko označbo, vendar ni bil proizveden v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice, ki bi se uporabljali, če bi bil proizvod namenjen potrošnji v drugi pogodbenici;
(b)
uporabe vsakršnega sredstva pri imenovanju ali predstavitvi blaga, ki bi označevalo ali nakazovalo, da določeno blago izvira z geografskega območja, ki ni dejanski kraj porekla, na način, ki bi zavajal javnost glede geografskega porekla ali narave blaga; ter
(c)
katere koli druge uporabe, ki pomeni dejanje nelojalne konkurence v smislu člena 10bis Pariške konvencije.
2.
Zaščita iz pododstavka 1(a) se zagotovi, tudi če je navedeno dejansko poreklo proizvoda ali je geografska označba uporabljena v prevodu ali skupaj z izrazi, kot so „vrsta“, „tip“, „slog“, „ponaredek“ ali podobno.
3.
Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov. Enakozvočnica, zaradi katere potrošniki napačno menijo, da proizvod prihaja z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnega proizvoda.
4.
Kadar pogodbenica v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe tretje države, ki je enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, zaščitene na podlagi tega pododdelka, o tem obvesti drugo pogodbenico in ji da priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se geografska označba tretje države zaščiti.
5.
Ta pododdelek pogodbenice ne zavezuje, da bi morala zaščititi geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena v državi porekla. Pogodbenica obvesti drugo pogodbenico, če geografska označba v državi porekla ni več zaščitena. Takšno uradno obvestilo se pošlje v skladu z odstavkom 3 člena 12.63 (Delovna skupina za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami).
6.
Od pogodbenice se ne zahteva, da z geografsko označbo zaščiti ime, ki bi lahko potrošnika zavedlo glede resničnega porekla proizvoda, če je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme.
ČLEN 12.28
Izjeme
1.
Ne glede na člen 12.27 (Zaščita geografskih označb), zaščita geografskih označb „Asiago“, „Fontina“ in „Gorgonzola“, navedenih v delu A Priloge 12-A (Seznam geografskih označb), osebam, vključno z njihovimi nasledniki, ki so dejansko v dobri veri komercialno uporabljale te označbe za izdelke iz razreda „siri“ pred 1. januarjem 2017, ne preprečuje uporabe katere koli od teh označb na ozemlju Vietnama.
2.
Ne glede na člen 12.27 (Zaščita geografskih označb), zaščita geografske označbe „Feta“, navedene v delu A Priloge 12-A (Seznam geografskih označb), osebam, vključno z njihovimi nasledniki, ki so dejansko v dobri veri komercialno uporabljali to označbo za izdelke iz razreda „siri“, proizvedene iz ovčjega mleka ali iz ovčjega in kozjega mleka, pred 1. januarjem 2017, ne preprečuje uporabe te označbe na ozemlju Vietnama.
3.
Ne glede na člen 12.27 (Zaščita geografskih označb), v prehodnem obdobju 10 let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma zaščita geografske označbe „Champagne“, navedene v delu A Priloge 12-A (Seznam geografskih označb), osebam, vključno z njihovimi nasledniki, ki so dejansko v dobri veri komercialno uporabljali to označbo za izdelke iz razreda „vina“, ne preprečuje uporabe te označbe, njenega prevoda, prečrkovanja ali prepisa na ozemlju Vietnama.
4.
Pogodbenica lahko določi, da mora biti vsaka zahteva v skladu s tem pododdelkom v zvezi z uporabo ali registracijo znamke vložena v petih letih, potem ko je postala nepravilna uporaba zaščitene označbe v tej pogodbenici splošno znana, ali po datumu registracije znamke v tej pogodbenici, pod pogojem, da je bila ta znamka do tega datuma objavljena, če je tak datum zgodnejši od tistega, na katerega je postala nepravilna uporaba v tej pogodbenici splošno znana, če se ta geografska označba ne uporablja ali ni registrirana v slabi veri.
5.
Ta pododdelek ne posega v pravico subjektov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se tako ime uporablja tako, da se s tem zavaja javnost.
ČLEN 12.29
Pravica do uporabe geografskih označb
Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega sporazuma, se za legitimno uporabo take geografske označbe ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali dodatne pristojbine.
ČLEN 12.30
Razmerje do znamk
1.
Če je bila v zvezi znamko vložena vloga ali če je bila znamka registrirana v dobri veri ali če so bile pravice do znamke pridobljene z uporabo v dobri veri v pogodbenici pred datumom, ki se uporablja, iz odstavka 2, ukrepi, sprejeti za izvajanje tega pododdelka v tej pogodbenici, ne posegajo v upravičenost do znamke ali njeno veljavnost ali v pravico do uporabe znamke, če je znamka enaka ali podobna geografski označbi.
2.
Za namene odstavka 1 je datum, ki se uporablja:
(a)
datum začetka veljavnosti tega sporazuma v zvezi z geografskimi označbami iz člena 12.25 (Uveljavljene geografske označbe); ali
(b)
datum, na katerega pristojni organ pogodbenice od druge pogodbenice prejme zahtevek s popolno vlogo za zaščito dodatne geografske označbe iz člena 12.26 (Sprememba seznama geografskih označb).
3.
Znamka iz odstavka 1 se lahko še naprej ščiti, uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v zakonodaji zadevne pogodbenice o znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev znamke.
ČLEN 12.31
Izvrševanje zaščite
1.
Vsaka pogodbenica v obsegu, ki ga omogoča njeno domače pravo, zagotovi izvrševanje zaščite geografskih označb na podlagi ustreznega upravnega ukrepa, ki osebi prepoveduje proizvodnjo, pripravo, pakiranje, označevanje, prodajo, uvoz ali oglaševanje živila na napačen, zavajajoč ali varljiv način ali način, s katerim se bo verjetno ustvaril napačen vtis glede porekla živila.
2.
Vsaka pogodbenica na zahtevo zainteresirane strani izvršuje vsaj zaščito iz člena 12.27 (Zaščita geografskih označb) in člena 12.30 (Razmerje do znamk).
ČLEN 12.32
Splošna pravila
1.
Proizvodi z zaščitenimi geografskimi označbami morajo biti v skladu s specifikacijami proizvoda, vključno z vsemi njihovimi spremembami, ki so jih odobrili organi pogodbenice na ozemlju, od koder proizvod izvira.
2.
Vse zadeve, ki izhajajo iz specifikacij registriranih proizvodov, se obravnavajo v okviru delovne skupine za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, iz člena 12.63 (Delovna skupina za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami).
ČLEN 12.33
Sodelovanje in preglednost
1.
Pogodbenici neposredno ali prek delovne skupine za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, iz člena 12.63 (Delovna skupina za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami), vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane z izvajanjem in delovanjem tega pododdelka. Zlasti lahko ena od pogodbenic od druge pogodbenice zahteva informacije v zvezi s specifikacijami proizvodov, vključno z njihovimi spremembami, ter v zvezi z zadevnimi kontaktnimi točkami za nadzor ali upravljanje geografskih označb.
2.
Vsaka od pogodbenic lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter zadevne kontaktne točke za nadzor ali upravljanje geografskih označb druge pogodbenice, zaščitenih na podlagi tega pododdelka.
PODODDELEK 4
INDUSTRIJSKI MODELI
ČLEN 12.34
Mednarodne pogodbe
Pogodbenici pristopita k Ženevskemu aktu (1999) Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, podpisanemu 2. julija 1999 v Ženevi, v dveh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 12.35
Zaščita registriranih industrijskih modelov
1.
Pogodbenici zagotovita zaščito neodvisno ustvarjenih industrijskih modelov, ki so novi ali izvirni. Ta zaščita se zagotovi z registracijo, nosilcem pa zagotovi izključne pravice v skladu s tem pododdelkom.
2.
Za modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in izvirni le v naslednjih primerih:
(a)
če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksen izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden; ter
(b)
če te vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in izvirnosti.
3.
Izraz „normalna uporaba“ iz pododstavka 2(a) pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.
4.
Lastnik registriranega modela ima pravico, da tretjim osebam, ki niso pridobile njegovega soglasja, prepreči vsaj izdelavo, ponujanje, prodajo, uvoz ali skladiščenje za prodajo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni model, če se to izvaja v komercialne namene
5.
Obdobje razpoložljive zaščite je najmanj 15 let.
ČLEN 12.36
Izjeme in izključitve
1.
Pogodbenici lahko določita omejene izjeme pri zaščiti modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih modelov in ne posegajo nerazumno v pravne interese lastnika zaščitenega modela, ob upoštevanju pravnih interesov tretjih oseb.
2.
Zaščita industrijskih modelov se ne prenese na modele, ki jih v osnovi narekujejo tehnični ali funkcionalni vidiki.
ČLEN 12.37
Povezava z avtorsko pravico
Model je prav tako upravičen do zaščite po zakonu o avtorskih pravicah pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali sicer določen v kateri koli obliki. Upravičenost do zaščite, njen obseg in pogoje, pod katerimi se zaščita avtorske pravice odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi ta pogodbenica.
PODODDELEK 5
PATENTI
ČLEN 12.38
Mednarodni sporazumi
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti v okviru Pogodbe o sodelovanju na področju patentov, podpisane 19. junija 1970 v Washingtonu, kakor je bila spremenjena 28. septembra 1979 in nazadnje spremenjena 3. oktobra 2001. Vsaka pogodbenica poenostavi in razvije svoje postopke za registracijo patentov, pri čemer med drugim kot referenčno točko uporablja Pogodbo o patentnem pravu, sprejeto 1. junija 2000 v Ženevi.
ČLEN 12.39
Patenti in javno zdravje
1.
Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO v Dohi. Pri razlagi in izvrševanju pravic in obveznosti iz tega poglavja se lahko pogodbenici upravičeno sklicujeta na navedeno deklaracijo.
2.
Pogodbenici spoštujeta Sklep Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 o izvajanju odstavka 6 Deklaracije iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju.
ČLEN 12.40
Upravna odobritev
1.
Pogodbenici priznavata, da je za zdravila, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, na splošno potreben upravni postopek odobritve, preden so dana na njuna trga (v nadaljnjem besedilu: postopek izdaje dovoljenja za promet).
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezen in učinkovit mehanizem za nadomestilo lastniku patenta za skrajšanje dejanske veljavnosti patenta zaradi nerazumnih zamud pri izdaji prvega dovoljenja za promet na njenem ozemlju. Takšno nadomestilo je lahko v obliki podaljšanja trajanja pravic, zagotovljenih z zaščito patenta, ki je enako obdobju, do katerega je rok iz opombe k temu odstavku presežen. Trajanje tega podaljšanja ni daljše od dveh let.
3.
Kot alternativo odstavku 2 lahko pogodbenica omogoči podaljšanje obdobja veljavnosti pravic, zagotovljenih z zaščito patenta, za največ pet let, da se lastniku patenta zagotovi nadomestilo za skrajšanje dejanske veljavnosti patenta zaradi postopka izdaje dovoljenja za promet. Obdobje podaljšanja začne veljati s koncem zakonitega trajanja patenta za obdobje, ki je enako obdobju, ki je poteklo med datumom, ko je bila vložena prijava za patent, in datumom prvega dovoljenja za promet v pogodbenici, skrajšano za dobo petih let.
PODODDELEK 6
VARSTVO NERAZKRITIH INFORMACIJ
ČLEN 12.41
Varstvo nerazkritih informacij
1.
Za izvajanje člena 39 Sporazuma TRIPS in v okviru zagotavljanja učinkovitega varstva pred nepošteno konkurenco, kot je določeno v členu 10bis Pariške konvencije, vsaka pogodbenica varuje zaupne informacije in podatke, ki se predložijo vladi ali vladnim agencijam v skladu s tem členom.
2.
Če pogodbenica kot pogoj za odobritev trženja zdravil ali agrokemičnih izdelkov zahteva predložitev nerazkritih podatkov o preskusih ali drugih podatkov, za njihovo pridobitev pa je bilo potrebnega veliko truda, pogodbenica take podatke varuje pred nepošteno komercialno uporabo. Poleg tega vsaka pogodbenica take podatke varuje pred razkritjem, razen kadar je to potrebno za zaščito javnosti.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da za podatke iz odstavka 2, ki se pogodbenici predložijo po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, noben drug vložnik vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom brez dovoljenja osebe, ki je podatke predložila, ne more uporabiti teh podatkov v podporo vlogi za pridobitev dovoljenja za promet v razumnem obdobju, ki običajno ne sme biti krajše od petih let od datuma, na katerega je pogodbenica odobrila dovoljenje osebi, ki je predložila podatke za dovoljenje za trženje svojega proizvoda.
PODODDELEK 7
ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE
ČLEN 12.42
Žlahtniteljske pravice
Pogodbenici varujeta žlahtniteljske pravice v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin, sprejeto 2. decembra 1961 v Parizu, kakor je bila nazadnje revidirana 19. marca 1991 v Ženevi, vključno z izjemami k pravici žlahtnitelja iz člena 15 navedene konvencije, ter sodelujeta pri spodbujanju in izvrševanju teh pravic.
ODDELEK C
IZVRŠEVANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE
PODODDELEK 1
SPLOŠNE DOLOČBE O IZVRŠEVANJU PRAVIC
ČLEN 12.43
Splošne obveznosti
1.
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti dela III Sporazuma TRIPS. Vsaka pogodbenica v okviru tega oddelka zagotovi dopolnilne ukrepe, postopke in pravna sredstva, potrebne za zagotavljanje izvrševanja pravic intelektualne lastnine. Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud.
2.
Ukrepi, postopki in pravna sredstva iz odstavka 1 morajo biti učinkoviti in sorazmerni, uporabljati pa se morajo na način, ki omogoča preprečevanje ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.
ČLEN 12.44
Upravičeni vložniki
Vsaka pogodbenica za osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:
(a)
imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu z določbami veljavne zakonodaje;
(b)
vse druge osebe, pooblaščene za uporabo teh pravic intelektualne lastnine, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;
(c)
organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja nosilcev pravic intelektualne lastnine, če je to dovoljeno in skladno z določbami veljavne zakonodaje; ter
(d)
strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje.
PODODDELEK 2
IZVRŠEVANJE CIVILNOPRAVNIH UKREPOV
ČLEN 12.45
Začasni ukrepi
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni pristojni sodni organi na zahtevo strani, ki je predložila razumno razpoložljive dokaze v podporo svojim trditvam, da je bila njena pravica intelektualne lastnine kršena ali bo kršena, pooblaščeni, da odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe:
(a)
da bi preprečili nastanek kršitve kakršne koli pravice intelektualne lastnine, zlasti pa da bi preprečili blagu vstop v trgovinske tokove na njihovem jurisdikcijskem območju in pretok na tem območju, vključno z uvoženim blagom takoj po carinjenju:
(i)
začasna odredba se lahko izda zoper stran, katere storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine in nad katero zadevni sodni organ izvaja svojo pristojnost; ter
(ii)
v primeru domnevne kršitve, ki se izvaja v komercialnem obsegu, pogodbenica zagotovi, da če vložnik iz člena 12.44 (Upravičeni vložniki) dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg ali blokiranje premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugih sredstev;
ter
(b)
da bi ohranili zadevne dokaze glede domnevne kršitve pod pogojem varstva zaupnih informacij, ki lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj.
2.
Če je ustrezno, zlasti kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni, so sodni organi pooblaščeni, da sprejmejo začasne ukrepe iz odstavka 1, ne da bi bila druga stran zaslišana.
3.
Ta člen ne posega v člen 50 Sporazuma TRIPS.
ČLEN 12.46
Dokazila
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko na zahtevo strani, ki je predložila razumno dosegljive dokaze, ki zadoščajo v podporo njenim trditvam, in je v utemeljitvi teh trditev navedla dokaze, s katerimi razpolaga nasprotna stran, pristojni sodni organi odredijo, da nasprotna stran predloži te dokaze ob upoštevanju varstva zaupnih informacij. Za namene tega odstavka lahko pogodbenica določi, da pristojni sodni organi štejejo razumno velik vzorec dovolj velikega števila izvodov dela ali drugega varovanega predmeta za verodostojen dokaz.
2.
Vsaka pogodbenica v primeru kršitve, storjene v komercialnem obsegu, sprejme ukrepe, ki so potrebni, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo stranke odredijo, če je ustrezno, predložitev bančnih, finančnih ali komercialnih dokumentov, s katerimi razpolaga nasprotna stran, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.
ČLEN 12.47
Pravica do obveščenosti
1.
Brez poseganja v domače pravo, ki ureja varstvo zaupnosti informacij ali obdelavo osebnih podatkov, vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko v civilnih postopkih v zvezi s kršitvijo pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo prosilca pristojni sodni organi odredijo kršitelju, domnevnemu kršitelju ali kateri koli drugi osebi, da zagotovi informacije, kot jih določajo njeni domači zakoni in drugi predpisi, ki jih ta oseba poseduje ali nadzoruje.
V tem odstavku lahko izraz „katera koli druga oseba“ vključuje osebo:
(a)
za katero se ugotovi, da poseduje blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;
(b)
za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;
(c)
za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev; ali
(d)
za katero je oseba iz tega odstavka opozorila, da sodeluje pri proizvodnji, izdelavi ali distribuciji blaga, ki je predmet kršitev, oziroma opravljanju storitev, ki so predmet kršitev.
2.
Informacije iz odstavka 1 lahko vključujejo informacije o kateri koli osebi, ki je v komercialnem obsegu udeležena v kršitvi ali domnevni kršitvi, ter o načinih proizvodnje in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki so predmet kršitve.
ČLEN 12.48
Druga pravna sredstva
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojni sodni organi pooblaščeni, da na zahtevo vložnika in brez poseganja v odškodnino, ki pripada imetniku pravice zaradi kršitve, odredijo, da se tveganje nadaljnjih kršitev čim bolj zmanjša, in sicer brez kakršnega koli nadomestila:
(a)
z odpoklicem iz trgovinskih tokov;
(b)
z odstranitvijo izven trgovinskih tokov; ali
(c)
z uničenjem
blaga, za katerega je bilo ugotovljeno, da krši pravico intelektualne lastnine.
Pristojni sodni organi lahko odredijo tudi uničenje materialov in opreme, katerih prevladujoča uporaba je bila namenjena ustvarjanju ali proizvodnji blaga, ki je predmet kršitve, ali njihovo odstranitev izven trgovinskih tokov, tako da se zmanjša tveganje za nadaljnje kršitve.
2.
Pristojni sodni organi so pooblaščeni, da odredijo, da se pravna sredstva iz odstavka 1, vsaj za uničenje, vključno z odstranitvijo iz trgovinskih tokov zaradi uničenja, izvedejo na stroške kršitelja, razen proti temu obstajajo posebni razlogi.
ČLEN 12.49
Sodne odredbe
Vsaka pogodbenica zagotovi, da kadar se v sodni odločbi ugotovi kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko pristojni sodni organ zoper kršitelja in, če je ustrezno, zoper stran, katere storitve uporablja kršitelj in nad katero ima pristojnost sodni organ, izda sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.
ČLEN 12.50
Alternativni ukrepi
Pogodbenica lahko določi, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, ki bi lahko bila predmet ukrepov iz člena 12.48 (Druga pravna sredstva) ali 12.49 (Sodne odredbe), namesto izvedbe ukrepov iz člena 12.48 (Druga pravna sredstva) ali 12.49 (Sodne odredbe) odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji izvedba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.
ČLEN 12.51
Odškodnina
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojni sodni organi pooblaščeni, da kršilcu, ki je namenoma kršil pravice intelektualne lastnine ali bi moral iz utemeljenih razlogov vedeti, da jih krši, naložijo, naj imetniku pravice plača odškodnino za nadomestilo dejanske škode, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve.
Pri določanju zneska odškodnine zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine so pristojni sodni organi pooblaščeni, da:
(a)
upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne ekonomske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki jih je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih drugimi elementi, razen ekonomskih dejavnikov; ter
(b)
v ustreznih primerih določijo odškodnino v obliki pavšalnega zneska na podlagi elementov, kot je najmanj znesek licenčnin ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.
2.
Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenica določi, da lahko pristojni sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.
ČLEN 12.52
Pravni stroški
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojni sodni organi praviloma in po potrebi pooblaščeni, da odredijo, da mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati sodne stroške ali pristojbine in ustrezne odvetniške stroške ali kakršne koli druge stroške, ki so določeni v domačem pravu te pogodbenice.
ČLEN 12.53
Objava sodnih odločb
Pristojni sodni organi so pooblaščeni, da v skladu s svojim domačim pravom in politikami na stroške kršitelja objavijo ali dajo na voljo javnosti dostop do ustreznih informacij v zvezi s pravnomočno sodno odločbo.
ČLEN 12.54
Domneva o avtorstvu ali lastništvu
Pogodbenici priznavata, da za namene uporabe ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega poglavja zadostuje, da se ime avtorja književnega ali umetniškega dela ter ime drugih imetnikov pravic v zvezi z zaščiteno vsebino pojavi na delu ali zaščiteni vsebini na običajen način, da se ta avtor ali drug imetnik pravic šteje za avtorja, razen če obstaja dokaz o nasprotnem, ter da lahko avtor na podlagi tega sproži postopek za ugotavljanje kršitev.
PODODDELEK 3
POSREDNI PONUDNIKI STORITEV
ČLEN 12.55
Odgovornost posrednega ponudnika storitev
1.
Vsaka pogodbenica v skladu s tem členom v svoji domači zakonodaji določi omejitve ali izjeme glede odgovornosti posrednih ponudnikov storitev v zvezi z zagotavljanjem ali uporabo njihovih storitev za kršitve avtorskih ali sorodnih pravic, ki potekajo na telekomunikacijskih omrežjih ali prek njih.
2.
Omejitve ali izjeme iz odstavka 1 zajemajo vsaj naslednje dejavnosti:
(a)
prenos informacij, ki jih zagotovi uporabnik storitve, v telekomunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do telekomunikacijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: izključni prenos);
(b)
prenos informacij, ki jih zagotovi uporabnik storitve, v telekomunikacijskem omrežju, ki se nanašajo na samodejno, vmesno in začasno hrambo teh informacij, katerega edini namen je bolj učinkovito posredovanje informacij drugim uporabnikom storitve na njihovo zahtevo (v nadaljnjem besedilu: shranjevanje v predpomnilniku), pod pogojem, da ponudnik:
(i)
ne spremeni informacij, razen iz tehničnih razlogov;
(ii)
izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;
(iii)
upošteva pravila o posodabljanju informacij, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;
(iv)
za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane in uporabljene industrijske tehnologije; ter
(v)
odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je hranil, takoj ko je seznanjen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjene iz omrežja ali da je bil dostop do njih onemogočen;
ter
(c)
shranjevanje informacij, ki jih uporabnik storitve zagotovi na zahtevo uporabnika storitve (v nadaljnjem besedilu: gostovanje), pod pogojem, da ponudnik:
(i)
ni seznanjen z obstojem nezakonitih informacij; ter
(ii)
takoj ko je s tem seznanjen, hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij.
3.
Vsaka pogodbenica lahko v svojem domačem pravu določi pogoje, v katerih vmesni ponudniki storitev ne izpolnjujejo pogojev za omejitve ali izjeme iz odstavka 2.
4.
Pogoji, na podlagi katerih so lahko posredni ponudniki storitev upravičeni do omejitev ali izjem iz odstavka 2, ne smejo vključevati pogoja, da morajo posredni ponudniki storitev spremljati svoje storitve ali iskati dejstva, ki kažejo na kršitve.
5.
Vsaka pogodbenica lahko določi postopke za učinkovito obveščanje o domnevni kršitvi in učinkovita povratna obvestila.
6.
Ta člen ne vpliva na možnost, da sodni ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom vsake pogodbenice od posrednega ponudnika storitve zahteva, da ustavi ali prepreči kršitev.
PODODDELEK 4
IZVRŠEVANJE PRAVIC NA MEJAH
ČLEN 12.56
Skladnost s Sporazumom GATT 1994 in Sporazumom TRIPS
Pri izvajanju mejnih ukrepov za izvrševanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, kot so določeni v tem pododdelku, pogodbenici zagotovita skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi Sporazuma GATT 1994 in Sporazuma TRIPS ter zlasti člena V GATT 1994 ter člena 41 in oddelka 4 dela III Sporazuma TRIPS.
ČLEN 12.57
Opredelitev pojmov
V tem pododdelku:
(a)
„ponarejeno blago“ pomeni blago s ponarejeno znamko in blago s ponarejeno geografsko označbo;
(b)
„blago s ponarejeno geografsko označbo“ pomeni blago, vključno z embalažo, ki nezakonito nosi geografsko označbo, enako geografski označbi, ki je veljavno registrirana za blago te vrste, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take geografske označbe ter katere uvoz zato krši ali izvoz katere bi pomenil kršitev pravic zadevne geografske označbe na podlagi prava pogodbenice, v kateri se blago nahaja;
(c)
„blago s ponarejeno znamko“ pomeni blago, vključno z embalažo, ki brez dovoljenja nosi znamko, enako znamki, ki je veljavno registrirana za tako blago, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take znamke ter katere uvoz zato krši ali izvoz katere bi pomenil kršitev pravic imetnika zadevne znamke na podlagi domačega prava pogodbenice, v kateri se blago nahaja;
(d)
„izvozno blago“ pomeni blago, ki se z ozemlja pogodbenice prenese v kraj zunaj tega ozemlja, medtem ko to blago ostane pod carinskim nadzorom;
(e)
„blago, ki krši pravico intelektualne lastnine“, pomeni blago s ponarejeno in piratsko avtorsko pravico, katerega uvoz ali izvoz v skladu s pravom pogodbenice, v kateri se blago nahaja, krši pravico intelektualne lastnine;
(f)
„uvozno blago“ pomeni blago, ki se na ozemlje pogodbenice prenese s kraja zunaj tega ozemlja, medtem ko to blago ostane pod carinskim nadzorom; ter
(g)
„piratsko avtorsko blago“ pomeni blago, ki so kopije, izdelane brez soglasja imetnika pravice ali osebe, ki jo je nosilec pravice ustrezno pooblastil v državi proizvodnje, in ki so izdelane neposredno ali posredno iz izdelka, pri čemer bi izdelava te kopije ter njen uvoz ali izvoz pomenila kršitev avtorske ali sorodne pravice na podlagi prava pogodbenice o uvozu oziroma izvozu.
ČLEN 12.58
Področje uporabe ukrepov na meji
1.
Za uvoz in izvoz blaga vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, v skladu s katerimi lahko imetnik pravice predloži zahtevke, ki zahtevajo, da carinski organi začasno ustavijo uvoz ali izvoz blaga, za katerega obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine.
2.
Carinski organi v skladu z domačimi postopki zadržijo sprostitev blaga, za katerega obstaja sum, da krši pravico intelektualne lastnine.
ČLEN 12.59
Aktivno vključevanje carinskih organov
Carinski organi na podlagi tehnik analize tveganja aktivno izbirajo in identificirajo pošiljke, ki vsebujejo uvozno in izvozno blago, za katerega obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine. Sodelujejo z imetniki pravic, vključno z omogočanjem zagotavljanja informacij za analizo tveganja.
ČLEN 12.60
Posebno sodelovanje na področju mejnih ukrepov
1.
Brez poseganja v pododstavek 2(a) člena 4.2 (Carinsko sodelovanje in medsebojna upravna pomoč) pogodbenici, če je ustrezno, spodbujata sodelovanje in izmenjavo informacij in dobrih praks med svojimi carinskimi organi, da se omogoči učinkovit mejni nadzor za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti za učinkovito izvajanje člena 69 Sporazuma TRIPS.
2.
Pri izvrševanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov si carinski organi pogodbenic zagotavljajo medsebojno upravno pomoč v skladu s Protokolom 2 (Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah).
3.
Brez poseganja v člen 17.1 (Odbor za trgovino) je Odbor za carino iz člena 17.2 (Specializirani odbori) odgovoren za zagotavljanje pravilnega delovanja in izvajanja tega člena. Odbor za carino določi prednostne naloge in zagotovi ustrezne postopke za sodelovanje med pristojnimi organi.
PODODDELEK 5
DRUGE DOLOČBE V ZVEZI Z IZVRŠEVANJEM
ČLEN 12.61
Kodeksi ravnanja
Pogodbenici spodbujata:
(a)
pripravo kodeksov ravnanja s strani trgovinskih ali poklicnih združenj ali organizacij s ciljem prispevati k izvrševanju pravic intelektualne lastnine; ter
(b)
predložitev osnutkov kodeksov ravnanja in kakršnih koli ocen uporabe teh kodeksov ravnanja pristojnim organom pogodbenic.
ODDELEK D
UPRAVNE IN INSTITUCIONALNE DOLOČBE
ČLEN 12.62
Sodelovanje
1.
Pogodbenici z medsebojnim sodelovanjem podpirata izvajanje tega poglavja.
2.
V skladu s poglavjem 16 (Sodelovanje in krepitev zmogljivosti) področja sodelovanja med drugim vključujejo naslednje dejavnosti:
(a)
izmenjavo informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, zadevnih pravilih o varstvu in izvrševanju ter izmenjavi izkušenj med Unijo in Vietnamom glede zakonodajnega napredka;
(b)
izmenjavo izkušenj in informacij med Unijo in Vietnamom o izvrševanju pravic intelektualne lastnine;
(c)
izmenjavo izkušenj med Unijo in Vietnamom glede izvrševanja s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni ter usklajevanje njihovih ukrepov za preprečevanje izvoza ponarejenega blaga, vključno z drugimi državami;
(d)
krepitev zmogljivosti ter izmenjavo in usposabljanje osebja;
(e)
spodbujanje in razširjanje informacij o pravicah intelektualne lastnine, med drugim v poslovnih krogih, socialno-strokovnih in socialnih organizacijah ter spodbujanje ozaveščanja javnosti o potrošnikih in imetnikih pravic;
(f)
krepitev medvladnega sodelovanja, med drugim med uradi za intelektualno lastnino; ter
(g)
aktivno spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja splošne javnosti glede politik v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, in sicer s pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in pripravo komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.
3.
Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se pogodbenici strinjata, da bosta po potrebi obravnavali teme, ki so pomembne za varstvo in izvrševanje pravic intelektualne lastnine, zajetih v tem poglavju, ter vse druge pomembne zadeve v okviru delovne skupine za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, ustanovljeni v skladu s členom 17.3 (Delovne skupine).
ČLEN 12.63
Delovna skupina za pravice intelektualne lastnine,
vključno z geografskimi označbami
1.
Delovna skupina za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, ustanovljena v skladu s členom 17.3 (Delovne skupine), je sestavljena iz predstavnikov pogodbenic za namene spremljanja izvajanja tega poglavja, krepitve njihovega sodelovanja in dialoga o pravicah intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami.
2.
Delovna skupina za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, lahko obravnava katero koli zadevo, povezano z izvajanjem in delovanjem tega poglavja. Pristojna je zlasti za:
(a)
pripravo priporočila pogodbenicama za spremembo Priloge 12-A (Seznam geografskih označb) v zvezi z geografskimi označbami v skladu s členom 12.26 (Sprememba seznama geografskih označb);
(b)
izmenjavo informacij o razvoju zakonodaje in politike v zvezi z geografskimi označbami ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa na področju geografskih označb; ter
(c)
izmenjavo informacij o geografskih označbah za namene preverjanja njihove zaščite v skladu s tem pododdelkom 3 (Geografske označbe) oddelka B (Standardi glede pravic intelektualne lastnine).
POGLAVJE 13
TRGOVINA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
ČLEN 13.1
Cilji
1.
Cilj tega poglavja je spodbujati trajnostni razvoj, zlasti s spodbujanjem prispevka trgovinskih in naložbenih vidikov delovnih in okoljskih vprašanj.
2.
Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 o okolju in razvoju iz leta 1992, Johannesburški načrt s svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002, Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov o polni zaposlenosti in dostojnem delu iz leta 2006, Agendo Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) za dostojno delo, dokument o izidu konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju iz leta 2012 z naslovom Prihodnost, ki jo hočemo in Sklepni dokument konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju iz leta 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. Cilj trajnostnega razvoja je vključen v njun dvostranski trgovinski odnos.
3.
Pogodbenici potrjujeta svojo zavezo, da si bosta prizadevali za trajnostni razvoj, ki zajema gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja, ti njegovi deli pa so medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo.
4.
Pogodbenici poudarjata koristnost sodelovanja glede vprašanj s področja dela in okolja, povezanih s trgovino, kot sestavnega dela globalnega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju.
5.
To poglavje pooseblja sodelovalni pristop, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih, pri čemer upošteva razlike med posameznimi stopnjami razvoja pogodbenic.
ČLEN 13.2
Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva
1.
Pogodbenici priznavata svojo pravico do:
(a)
določanja ciljev, strategij, politik in prednostnih nalog trajnostnega razvoja;
(b)
vzpostavitve lastne ravni notranje zaščite na okoljskem in socialnem področju, kot se ji zdi primerno; ter
(c)
sprejetja ali ustrezne spremembe svoje zadevne zakonodaje in politik v skladu z mednarodno priznanimi standardi in sporazumi, katerih podpisnica je pogodbenica, iz členov 13.4 (Večstranski standardi in sporazumi na področju dela) in 13.5 (Večstranski okoljski sporazumi).
2.
Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da njeni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo visoko raven notranje zaščite na okoljskih in socialnih področjih, ter si stalno prizadeva za izboljšanje teh zakonov in politik.
ČLEN 13.3
Ohranjanje ravni varstva
1.
Pogodbenici poudarjata, da zmanjšanje ravni varstva na okoljskih in delovnih področjih škoduje ciljem tega poglavja in da je neprimerno spodbujati trgovino in naložbe z zmanjšanjem ravni varstva, ki jo zagotavlja domače okoljsko ali delovno pravo.
2.
Pogodbenica ne opusti ali odstopi od svoje okoljske in delovne zakonodaje ter ne predlaga njene opustitve ali odstopa od nje na način, ki vpliva na trgovino in naložbe med pogodbenicama.
3.
Pogodbenica ne opusti dejanskega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem za spodbudo trgovini in naložbam.
4.
Pogodbenica ne uporablja okoljske in delovne zakonodaje na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje trgovine.
ČLEN 13.4
Večstranski standardi in sporazumi na področju dela
1.
Pogodbenici priznavata pomen polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse, zlasti kot odziv na globalizacijo. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj svoje dvostranske trgovine na način, ki spodbuja polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse, vključno z ženskami in mladimi. V skladu s tem se pogodbenici posvetujeta in po potrebi sodelujeta glede vprašanj s področja dela, ki so v interesu obeh.
2.
Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svoje zaveze v skladu z obveznostmi v okviru MOD ter Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve, ki je bila sprejeta na 86. mednarodni konferenci dela leta 1998, da bo spoštovala, spodbujala in učinkovito izvajala načela v zvezi s temeljnimi pravicami pri delu, in sicer:
(a)
svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;
(b)
odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;
(c)
učinkovito odpravo dela otrok; ter
(d)
odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.
3.
Vsaka pogodbenica:
(a)
si še naprej in trajno prizadeva za ratifikacijo temeljnih konvencij MOD, če tega še ni storila;
(b)
ob upoštevanju svojih domačih okoliščin preuči ratifikacijo drugih konvencij, ki jih MOD uvršča med posodobljene; ter
(c)
izmenjuje informacije z drugo pogodbenico v zvezi s ratifikacijami iz pododstavkov (a) in (b).
4.
Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezo, da bo v svojih domačih zakonih in drugih predpisih učinkovito izvajala konvencije MOD, ki jih je ratificiral Vietnam oziroma države članice Unije.
5.
Pogodbenici priznavata, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali te kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov.
ČLEN 13.5
Večstranski okoljski sporazumi
1.
Pogodbenici priznavata pomen večstranskega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na okoljske izzive ter poudarjata pomen spodbujanja medsebojne podpore med trgovino in okoljem. Pogodbenici se po potrebi posvetujeta in sodelujeta glede okoljskih vprašanj, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.
2.
Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje, da je v okviru svoje domače zakonodaje in praks zavezana učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, katerih podpisnica je.
3.
Pogodbenici si v okviru Odbora za trgovino in trajnostni razvoj ter, če je ustrezno, ob drugih priložnostih izmenjujeta informacije in izkušnje o svojih okoliščinah in napredku v zvezi z ratifikacijo večstranskih okoljskih sporazumov ali njihovih sprememb.
4.
Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme ali ohrani ukrepe za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je, pod pogojem da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje trgovine.
ČLEN 13.6
Podnebne spremembe
1.
Za odziv na resne nevarnosti podnebnih sprememb pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost doseganju končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1992 (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) in učinkovitemu izvajanju UNFCCC, Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, kakor je bil nazadnje spremenjen 8. decembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol), in Pariškega sporazuma, sklenjenega 12. decembra 2015, vzpostavljenega v skladu z njim. Pogodbenici sodelujeta pri izvajanju UNFCCC, Kjotskega protokola in Pariškega sporazuma. Pogodbenici po potrebi sodelujeta in spodbujata pozitivni prispevek iz tega poglavja za okrepitev zmogljivosti pogodbenic pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, v skladu s Pariškim sporazumom.
2.
V okviru UNFCCC pogodbenici priznavata vlogo domačih politik pri odzivanju na podnebne spremembe. V skladu s tem se pogodbenici posvetujeta ter si izmenjujeta informacije in izkušnje v zvezi s prednostnimi nalogami ali skupnimi interesi, vključno z:
(a)
dobrimi praksami in izkušnjami pri oblikovanju, izvajanju in delovanju mehanizmov oblikovanja cen ogljika;
(b)
spodbujanjem domačih in mednarodnih trgov ogljika, vključno z mehanizmi, kot so sistemi za trgovanje z emisijami ter zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov; ter
(c)
spodbujanjem energijske učinkovitosti, tehnologije z nizkimi emisijami in energije iz obnovljivih virov.
ČLEN 13.7
Biološka raznovrstnost
1.
Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in Strateškim načrtom za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 ter cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, sprejetima na desetem zasedanju Konference pogodbenic od 18. do 29. oktobra 2010 v Nagoji, Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kakor je bila nazadnje spremenjena leta 1983 v Gaboronu (v nadaljnjem besedilu: CITES), in drugimi ustreznimi mednarodnimi instrumenti, katerih pogodbenici sta, ter sklepi, sprejetimi v skladu z njimi.
2.
Pogodbenici v skladu s členom 15 Konvencije o biološki raznovrstnosti priznavata suverene pravice držav nad svojimi naravnimi viri ter da sta za določitev dostopa do njunih genskih virov pooblaščeni njuni vladi in da zanj velja njuno domače pravo. Pogodbenici si prizadevata ustvariti pogoje za olajšanje dostopa do genskih virov za okolju prijazne uporabe in ne uvesti omejitev, ki so v nasprotju s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti. Pogodbenici priznavata, da je dostop do genskih virov predmet predhodnega soglasja pogodbenice, ki zagotavlja genske vire, razen če ta pogodbenica določi drugače.
3.
V ta namen vsaka pogodbenica:
(a)
spodbuja trgovino z izdelki, ki prispevajo k trajnostni rabi in ohranjanju biotske raznovrstnosti, v skladu z domačimi zakoni in predpisi;
(b)
podpira in spodbuja ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, vključno z dostopom do genskih virov ter pošteno in pravično delitvijo koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe;
(c)
izmenjuje informacije z drugo pogodbenico o ukrepih, kot so strategije, pobude politike, programi, akcijski načrti, kampanje ozaveščanja potrošnikov, ki so pomembne v trgovinskih okoliščinah, katerih cilj je ustavitev izgube biološke raznovrstnosti in zmanjšanje pritiskov na biološko raznovrstnost, ter po potrebi sodeluje za čim boljše povečanje učinka njenih politik in zagotovitev njihove medsebojne podpore;
(d)
sprejme in izvaja ustrezne učinkovite ukrepe, ki so v skladu z njenimi zavezami v okviru mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je, in ki vodijo k zmanjšanju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami, kot so kampanje za ozaveščanje ter ukrepi spremljanja in izvrševanja;
(e)
okrepi sodelovanje z drugo pogodbenico, če je ustrezno, za predlaganje novih živalskih in rastlinskih vrst, ki se vključijo v dodatka I in II k CITES; ter
(f)
če je ustrezno, sodeluje z drugo pogodbenico na regionalni in svetovni ravni za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti v naravnih ali kmetijskih ekosistemih, vključno z ogroženimi vrstami, njihovim habitatom, posebej zavarovanimi naravnimi območji in genetsko raznovrstnostjo; obnovo ekosistemov; odpravljanjem ali zmanjševanjem negativnih vplivov na okolje zaradi uporabe živih in neživih naravnih virov, vključno z ekosistemi; dostopom do genskih virov ter poštene in pravične delitve koristi, ki izhajajo iz uporabe teh virov.
ČLEN 13.8
Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in trgovina z gozdarskimi proizvodi
1.
Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi viri ter prispevek gozdov k njunim gospodarskim, okoljskim in družbenim ciljem.
2.
V ta namen vsaka pogodbenica:
(a)
spodbuja trgovino z gozdarskimi proizvodi, ki izhajajo iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari in v katerih se sečnja izvaja v skladu z zakonodajo države sečnje; to lahko vključuje sklenitev prostovoljnega sporazuma o partnerstvu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovino na področju gozdov;
(b)
si z drugo pogodbenico izmenjuje informacije o ukrepih za spodbujanje uporabe lesa in lesnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov ter po potrebi sodeluje pri razvoju takih ukrepov;
(c)
sprejme ukrepe, ki so skladni z domačimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, katerih pogodbenica je, za spodbujanje ohranjanja gozdnih virov ter boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini;
(d)
si, če je ustrezno, z drugo pogodbenico izmenjuje informacije o ukrepih za izboljšanje pregona in po potrebi sodeluje, da bi čim bolj povečali učinek in zagotovili medsebojno podporo svojih politik za izključitev nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz trgovinskih tokov; ter
(e)
če je ustrezno, sodeluje z drugo pogodbenico na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja in trajnostnega gospodarjenja z vsemi vrstami gozdov.
ČLEN 13.9
Trgovina z živimi morskimi viri in proizvodi iz akvakulture
ter njihovo trajnostno upravljanje
1.
Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega upravljanja živih morskih virov in morskih ekosistemov ter spodbujanja odgovorne in trajnostne akvakulture.
2.
V ta namen vsaka pogodbenica:
(a)
izpolnjuje dolgoročne ukrepe za ohranjanje in upravljanje ter trajnostno izkoriščanje živih morskih virov, kot je opredeljeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982; spodbuja spoštovanje Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, sklenjenega od 24. julija do 4. avgusta 1995 v New Yorku, Sporazuma o pospeševanju upoštevanja mednarodnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje s strani ribiških plovil na odprtem morju, ki ga je odobrila konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo na svojem 27. zasedanju novembra 1993, ter Sporazuma o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje, ki ga je odobrila konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo 22. novembra 2009; ter spoštuje načela Kodeksa odgovornega ribištva, ki ga je sprejela Konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo v Cancunu 31. oktobra 1995;
(b)
sodeluje z drugo pogodbenico, če je ustrezno, z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in znotraj njih, katerih članica, opazovalka ali sodelujoča nepogodbenica je, vključno z učinkovito uporabo njihovega spremljanja, kontrole in nadzora ter izvrševanja ukrepov upravljanja in, če je ustrezno, izvaja njihove sisteme dokumentacije ali potrdil o ulovu;
(c)
sodeluje z drugo pogodbenico ter dejavno sodeluje v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu in z ribolovom povezanim dejavnostim, in sicer s celovitimi, učinkovitimi in preglednimi ukrepi za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu. Vsaka pogodbenica tudi olajša izmenjavo informacij o dejavnostih nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova ter izvaja politike in ukrepe za izključitev izdelkov, ki izhajajo iz trgovinskih tokov nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova;
(d)
spodbuja razvoj trajnostne akvakulture ob upoštevanju njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov; ter
(e)
izmenjuje informacije o vseh novih ukrepih v zvezi z upravljanjem živih morskih virov in ribiških proizvodov, ki lahko vplivajo na trgovino med pogodbenicama v okviru Odbora za trgovino in trajnostni razvoj in, če je ustrezno, ob drugih priložnostih.
ČLEN 13.10
Trgovina in naložbe, ki spodbujajo trajnostni razvoj
1.
Vsaka pogodbenica potrjuje svojo zavezanost okrepitvi prispevka trgovine in naložb k cilju trajnostnega razvoja v njegovi gospodarski, socialni in okoljski dimenziji.
2.
V ta namen pogodbenici:
(a)
priznavata koristno vlogo, ki jo lahko ima dostojno delo za gospodarsko učinkovitost, inovativnost in produktivnost, ter spodbujata večjo politično usklajenost med trgovinskimi politikami na eni strani ter politikami trga dela na drugi strani;
(b)
si prizadevata olajšati in spodbujati trgovino in naložbe v okoljske dobrine in storitve na način, skladen s tem sporazumom;
(c)
si prizadevata olajšati trgovino in naložbe v blago in storitve, ki so posebnega pomena za blažitev podnebnih sprememb, kot so trajnostni obnovljivi viri energije ter energetsko učinkovito blago in storitve, vključno z razvojem okvirov politike, ki spodbujajo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij;
(d)
priznavata, da lahko prostovoljne pobude prispevajo k doseganju in ohranjanju visoke ravni varstva okolja in delavcev ter dopolnjujejo domače regulativne ukrepe; zato vsaka pogodbenica v skladu s svojimi domačimi zakoni ali politikami spodbuja razvoj takih pobud in sodelovanje pri njih, vključno s prostovoljnimi sistemi za zagotavljanje trajnosti, kot so sheme pravične in etične trgovine ter okoljski znaki; ter
(e)
v skladu s svojo domačo zakonodajo ali politikami spodbujata družbeno odgovornost podjetij pod pogojem, da se s tem povezani ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje trgovine. Ukrepi za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij vključujejo med drugim izmenjavo informacij in dobrih praks, izobraževanje in usposabljanje ter strokovno svetovanje. V zvezi s tem vsaka pogodbenica upošteva ustrezne mednarodno sprejete instrumente, o katerih se je dogovorila ali k njim pristopila, kot so Smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za večnacionalna podjetja ter Pobuda ZN za globalni dogovor ter tristranske deklaracije MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike.
ČLEN 13.11
Znanstvene informacije
Pri pripravi in izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino in naložbe, vsaka pogodbenica upošteva ustrezne razpoložljive znanstvene, tehnične in z inovacijami povezane informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, vključno s previdnostnim načelom.
ČLEN 13.12
Preglednost
Vsaka pogodbenica v skladu z domačim pravom in poglavjem 14 (Preglednost) zagotovi, da so vsi ukrepi, namenjeni varstvu okolja in delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino in naložbe, pripravljeni, uvedeni in izvajani na pregleden način, s pravočasnim obvestilom in možnostjo predložitve pripomb zainteresiranih oseb.
ČLEN 13.13
Pregled trajnostnih učinkov
Pogodbenici skupaj ali posamezno pregledata, spremljata in ocenita vpliv izvajanja tega sporazuma na trajnostni razvoj prek svojih politik, praks, participativnih procesov in institucij.
ČLEN 13.14
Sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja
1.
Pogodbenici lahko, ob priznavanju pomena skupnega dela pri trgovinskih vidikih trajnostnega razvoja za dosego ciljev tega poglavja, med drugim sodelujeta na naslednjih področjih:
(a)
trgovina in trajnostni razvoj v mednarodnih forumih, vključno z MOD, azijsko-evropskim vrhom, programom Združenih narodov za okolje in večstranskimi okoljskimi sporazumi;
(b)
izmenjava informacij in izkušenj v zvezi z metodologijami in kazalniki za ocene učinka glede trajnosti trgovine;
(c)
učinek zakonov, predpisov, meril in standardov s področja dela in okolja na trgovino ali naložbe ter učinek trgovinskih in naložbenih pravil na delovno in okoljsko zakonodajo, tudi na pripravo strategij in politik na področju trajnostnega razvoja;
(d)
izmenjava izkušenj pri spodbujanju ratifikacije in izvajanja temeljnih, prednostnih in drugih posodobljenih konvencij MOD ter večstranskih okoljskih sporazumov, ki so pomembni za trgovino;
(e)
trgovinski vidiki Agende MOD za dostojno delo, zlasti medsebojna povezava med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo za vse, vključno z mladimi, ženskami in invalidi, prilagoditvijo na trgu delovne sile, temeljnimi in drugimi mednarodnimi delovnimi standardi, statistiko dela, razvojem človeških virov in vseživljenjskim učenjem, socialno zaščito za vse, vključno z ranljivimi in prikrajšanimi skupinami, kot so delavci migranti, ženske, mladi in invalidi, ter socialna vključenost, socialni dialog in enakost spolov;
(f)
trgovinski vidiki večstranskih okoljskih sporazumov, vključno s carinskim sodelovanjem;
(g)
vidiki sedanjega in prihodnjega mednarodnega režima o podnebnih spremembah, povezani s trgovino, vključno z načini za spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij in energijske učinkovitosti;
(h)
izmenjava informacij in izkušenj o shemah za certificiranje in označevanje, vključno z ekološkim označevanjem;
(i)
spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno v zvezi z mednarodno dogovorjenimi instrumenti, ki jih je podpirala ali jih podpira vsaka pogodbenica;
(j)
trgovinski ukrepi za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti, vključno s kartiranjem, ocenjevanjem in vrednotenjem ekosistemov in njihovih storitev, ter za boj proti nezakoniti mednarodni trgovini s prostoživečimi živalmi;
(k)
trgovinski ukrepi za spodbujanje ohranjanja in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ob zmanjševanju krčenja gozdov in nezakonitega izsekavanja;
(l)
trgovinski ukrepi za spodbujanje trajnostnih ribolovnih praks ter trgovine s trajnostno upravljanimi ribjimi proizvodi; ter
(m)
izmenjava informacij in izkušenj o trgovinskih vidikih v zvezi z opredelitvijo in izvajanjem zelenih strategij in politik rasti, kar vključuje, vendar ni omejeno na trajnostno proizvodnjo in porabo, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter okolju prijazno tehnologijo.
2.
Pogodbenici si izmenjujeta informacije in izkušnje za razvoj in izvajanje sodelovanja in dejavnosti krepitve zmogljivosti na področju trgovine in trajnostnega razvoja.
3.
V skladu s poglavjem 16 (Sodelovanje in krepitev zmogljivosti) lahko pogodbenici sodelujeta na področjih iz odstavka 1, med drugim z:
(a)
delavnicami, seminarji, usposabljanji in dialogom za izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks;
(b)
študijami ter
(c)
tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti, če je ustrezno.
Pogodbenici se lahko dogovorita o drugih oblikah sodelovanja.
ČLEN 13.15
Institucionalne določbe
1.
Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko znotraj svoje uprave za namene izvajanja tega poglavja.
2.
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori), sestavljajo visoki uradniki ustreznih uprav vsake pogodbenice ali uradniki, ki jih ti imenujejo.
3.
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane v prvem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi, za pregled izvajanja tega poglavja, vključno s sodelovanjem iz člena 13.14 (Sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja). Odbor za trgovino in trajnostni razvoj sprejme svoj poslovnik in sprejme sklepe na podlagi medsebojnega dogovora.
4.
Vsaka pogodbenica skliče novo ali določi obstoječo svetovalno skupino ali skupine za trajnostni razvoj, katere naloga je svetovanje glede izvajanja tega poglavja. Vsaka pogodbenica se odloči o svojih domačih postopkih za ustanovitev svoje domače svetovalne skupine ali skupin in o imenovanju članov take skupine ali skupin. Skupina ali skupine sestavljajo neodvisne reprezentativne organizacije, ki zagotavljajo uravnoteženo zastopanost gospodarskih, socialnih in okoljskih zainteresiranih strani, med drugim tudi organizacij delodajalcev in delavcev, poslovnih skupin in okoljskih organizacij. Vsaka domača svetovalna skupina lahko na lastno pobudo svoji pogodbenici predloži mnenja ali priporočila o izvajanju tega poglavja.
5.
Člani domače svetovalne skupine ali skupin vsake pogodbenice zasedajo v skupnem forumu za dialog o vidikih trajnostnega razvoja v trgovinskih odnosih med pogodbenicama. Na podlagi skupnega dogovora lahko domače svetovalne skupine obeh pogodbenic sodelujejo z drugimi zainteresiranimi stranmi na sestankih skupnega foruma. Forum temelji na uravnoteženi zastopanosti gospodarskih, socialnih in okoljskih zainteresiranih strani. Poročilo o vsakem sestanku skupnega foruma se predloži Odboru za trgovino in trajnostni razvoj, nato pa se da na voljo javnosti.
6.
Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se skupni forum sestane enkrat letno in skupaj s sestanki Odbora za trgovino in trajnostni razvoj. V takšnih primerih pogodbenici skupnemu forumu predložita najnovejše informacije o izvajanju tega poglavja. Pogodbenici se dogovorita o delovanju skupnega foruma najpozneje v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma.
ČLEN 13.16
Posvetovanja na vladni ravni
1.
V primeru nesoglasja o katerem koli vprašanju iz tega poglavja pogodbenici uporabita samo postopke, vzpostavljene na podlagi tega člena in člena 13.17 (Skupina strokovnjakov). Če v tem poglavju ni drugače določeno, se poglavje 15 (Reševanje sporov) in njegova Priloga 15-C (Mehanizem mediacije) ne uporabljata za to poglavje. Priloga 15-A (Poslovnik) se smiselno uporablja v skladu z odstavkom 2 člena 13.17 (Skupina strokovnjakov).
2.
Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, tako da kontaktni točki druge pogodbenice pošlje pisno zahtevo. V zahtevi mora biti jasno predstavljena zadeva, opredeljena težava in na kratko predstavljene trditve v skladu s tem poglavjem, vključno z navedbo ustreznih določb iz tega poglavja in razlago, kako težava vpliva na cilje tega poglavja, ter kakršne koli druge informacije, ki so po mnenju pogodbenice pomembne. Posvetovanja se začnejo takoj, ko pogodbenica predloži zahtevo po posvetovanju.
3.
Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani. Med posvetovanji se posebna pozornost nameni posebnim problemom in interesom pogodbenice, ki je država v razvoju. Če je primerno, pogodbenici ustrezno upoštevata dejavnosti MOD ali ustreznih večstranskih okoljskih organizacij ali organov in se lahko na podlagi medsebojnega dogovora s temi organizacijami ali organi ali katerim koli drugim organom ali osebo, za katero menita, da je za to primerna, posvetujeta, da bi zadevo v celoti preučili.
4.
Če pogodbenica meni, da je treba zadevo nadalje obravnavati, lahko s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se Odbor za trgovino in trajnostni razvoj sestane in obravnava zadevo. Odbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane takoj in si prizadeva za dogovor o rešitvi zadeve.
5.
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj lahko po potrebi zaprosi za nasvet domačo svetovalno skupino ali skupine katere koli pogodbenice ali obeh pogodbenic ali poišče drugo strokovno pomoč, da bi si olajšal analizo.
6.
Vsi sklepi, ki jih pogodbenici sprejmeta o zadevi, se dajo na voljo javnosti, razen če se sporazumno odločita drugače.
ČLEN 13.17
Skupina strokovnjakov
1.
Če Odbor za trgovino in trajnostni razvoj v 120 dneh po prejetju zahteve za posvetovanja iz člena 16.4 (Odnosi z drugimi poglavji) ali v daljšem obdobju, o katerem sta se dogovorili obe pogodbenici, ni zadovoljivo rešil zadeve, lahko pogodbenica s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se skliče skupina strokovnjakov, ki bo preučila to zadevo.
2.
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj po začetku veljavnosti tega sporazuma določi poslovnik skupine strokovnjakov za vse postopkovne zadeve, ki niso zajete v tem členu. Če se Odbor za trgovino in trajnostni razvoj ne dogovori drugače, se do določitve takega poslovnika smiselno uporablja poslovnik iz Priloge 15-A (Poslovnik), pri čemer se upošteva narava dela skupine strokovnjakov.
3.
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam vsaj petnajstih posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati nalogo strokovnjaka v skupini. Ta seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako pogodbenico ter enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in bodo opravljali nalogo predsednika skupine strokovnjakov. Vsaka pogodbenica za svoj podseznam predlaga vsaj pet posameznikov, ki bodo opravljali naloge strokovnjakov. Pogodbenici prav tako izbereta vsaj pet posameznikov za podseznam predsednikov. Odbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojih sestankih seznam pregleda in zagotavlja, da je vsebuje ves čas vsaj petnajstih posameznikov.
4.
Seznam iz odstavka 3 vključuje posameznike s strokovnim znanjem ali izkušnjami s področja delovnega ali okoljskega prava, vprašanj, ki jih obravnava to poglavje, ali reševanja sporov, ki nastanejo na podlagi mednarodnih sporazumov. So neodvisni, delujejo v svoji individualni pristojnosti, v zvezi s spornimi vprašanji ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade in niso povezani z vlado nobene od pogodbenic. Za strokovnjake se smiselno uporabljajo načela iz Priloge 15-B (Kodeks ravnanja za arbitre in mediatorje) ob upoštevanju narave njihovega dela.
5.
Skupino strokovnjakov sestavljajo trije člani, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. V 30 dneh od dneva, ko zaprošena pogodbenica prejme zahtevo za ustanovitev skupine strokovnjakov, se pogodbenici posvetujeta, da bi se dogovorili o njeni sestavi. Če se v tem času pogodbenici ne moreta dogovoriti o sestavi skupine strokovnjakov, sporazumno s podseznama iz odstavka 3 izbereta predsednika, če pa se v dodatnih sedmih dneh ne moreta sporazumeti, ga izžrebata. Vsaka pogodbenica izbere enega strokovnjaka, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 4, v 14 dneh po izteku 30-dnevnega roka. Pogodbenici se lahko dogovorita o kakršnih koli drugih strokovnjakih, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4 in ki bodo sodelovali v skupini strokovnjakov. Če skupina strokovnjakov ni sestavljena v 44 dneh od dneva, ko je zaprošena pogodbenica prejela zahtevo za ustanovitev skupine strokovnjakov, se ostali strokovnjaki v sedmih dneh izžrebajo s podseznamov iz odstavka 3 izmed posameznikov, predlaganih s strani pogodbenice ali pogodbenic, ki ni končala ali nista končali postopka. Če seznam iz odstavka 3 še ni določen, se strokovnjaki izžrebajo izmed posameznikov, ki sta jih formalno predlagali obe pogodbenici, ali, v primeru, da je le ena pogodbenica predložila svoj predlog, s strani ene od pogodbenic. Dan ustanovitve skupine strokovnjakov je dan, ko je izbran zadnji od treh strokovnjakov.
6.
Razen če se pogodbenici v sedmih dneh od dneva ustanovitve skupine strokovnjakov dogovorita drugače, so pristojnosti skupine strokovnjakov naslednje:
„preučiti, z vidika ustreznih določb poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, zadevo, navedeno v zahtevi za ustanovitev skupine strokovnjakov, ter izdati poročila, v skladu z odstavkom 8 tega člena, ter pripraviti priporočila za rešitev zadeve“.
7.
V zadevah v zvezi s spoštovanjem večstranskih sporazumov, kot je določeno v členu 13.4 (Večstranski standardi in sporazumi na področju dela) in členu 13.5 (Večstranski okoljski standardi in sporazumi), bi morala skupina pridobiti informacije in se posvetovati z MOD ali ustreznimi organi večstranskih okoljskih sporazumov. Vse informacije, pridobljene na podlagi tega odstavka, se razkrijejo obema pogodbenicama, da izrazita pripombe.
8.
Skupina strokovnjakov pogodbenicama predloži vmesno in končno poročilo. V poročilih so razložene ugotovitve v zvezi z dejstvi, uporabo ustreznih določb in osnovne utemeljitve vseh ugotovitev in priporočil. Skupina strokovnjakov pogodbenicama najpozneje v 90 dneh od dneva ustanovitve predloži vmesno poročilo. Katera koli pogodbenica lahko skupini strokovnjakov pošlje pripombe k vmesnemu poročilu v 45 dneh po njegovi predložitvi. Po preučitvi kakršnih koli tovrstnih pisnih pripomb lahko skupina strokovnjakov poročilo spremeni in opravi kakršen nadaljnji pregled, za katerega meni, da je ustrezen. Skupina strokovnjakov pogodbenicama najpozneje v 150 dneh od dneva ustanovitve predloži končno poročilo. Kadar meni, da rokov iz tega odstavka ne bo mogoče upoštevati, predsednik skupine strokovnjakov o tem pisno obvesti pogodbenici in navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava skupina strokovnjakov predložiti svoje vmesno ali končno poročilo. Skupina strokovnjakov predloži končno poročilo najpozneje 180 dni po dnevu svoje ustanovitve, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. To končno poročilo se javno objavi, razen če pogodbenici skupaj odločita drugače.
9.
Pogodbenici razpravljata o ustreznih dejavnostih ali ukrepih, ki jih je treba izvesti ob upoštevanju končnega poročila skupine strokovnjakov in priporočil iz navedenega poročila. Zadevna pogodbenica obvesti svojo domačo svetovalno skupino ali skupine in drugo pogodbenico o svojih odločitvah glede dejavnosti ali ukrepov, ki se izvedejo, in sicer najpozneje v 90 dneh ali v daljšem obdobju, o katerem se dogovorita pogodbenici, potem ko jima je bilo predloženo končno poročilo. Spremljanje izvajanja takšnih ukrepov nadzoruje Odbor za trgovino in trajnostni razvoj. Domača svetovalna skupina ali skupine ter skupni forum lahko Odboru za trgovino in trajnostni razvoj predložijo svoje pripombe v zvezi s tem.
POGLAVJE 14
PREGLEDNOST
ČLEN 14.1
Cilj in področje uporabe
Ob priznavanju vpliva, ki ga imajo lahko regulativno okolje in postopki na trgovino in naložbe, vsaka pogodbenica spodbuja predvidljivo regulativno okolje in učinkovite postopke za gospodarske subjekte, zlasti za mala in srednja podjetja.
ČLEN 14.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„zainteresirana oseba“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki jo zadeva ukrep za splošno uporabo; ter
(b)
„ukrep za splošno uporabo“ vključuje zakone, predpise, sodne odločbe, postopke in upravne odločbe za splošno uporabo, ki lahko vplivajo na katero koli zadevo, ki jo zajema ta sporazum.
ČLEN 14.3
Objava
1.
Vsaka pogodbenica v zvezi z ukrepom za splošno uporabo zagotovi, da:
(a)
je takoj objavljen prek uradno določenega medija, vključno prek elektronskih sredstev, če je mogoče, in sicer tako, da se vladam in zainteresiranim osebam omogoči, da se seznanijo z njim; ter
(b)
je na voljo dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti tega ukrepa, razen kadar to zaradi nujnosti ni mogoče.
2.
Vsaka pogodbenica:
(a)
si prizadeva dovolj zgodaj objaviti vsakršen predlog za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo, na zahtevo vključno z razlago cilja in utemeljitvijo predloga;
(b)
zainteresiranim osebam zagotovi razumne možnosti za predložitev pripomb v zvezi s katerim koli predlogom za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo ter jim zlasti omogoči dovolj časa za to, razen kadar to zaradi nujnosti ni mogoče; ter
(c)
si prizadeva upoštevati pripombe, ki jih prejme od zainteresiranih oseb v zvezi s kakršnim koli predlogom za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo.
ČLEN 14.4
Poizvedbe in kontaktne točke
1.
Vsaka pogodbenica ob začetku veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za zagotovitev učinkovitega izvajanja tega sporazuma in za lažjo komunikacijo med pogodbenicama o kateri koli zadevi, ki jo zajema ta sporazum.
2.
Na zahtevo druge pogodbenice kontaktni točki opredelita urad ali uradnika, pristojnega za zadevo, in mu po potrebi pomagata pri lajšanju komunikacije s pogodbenico, ki je predložila zahtevo.
3.
Vsaka pogodbenica v okviru svojih razpoložljivih virov vzpostavi ali ohrani ustrezne mehanizme, vključno s tistimi iz drugih poglavij tega sporazuma, za odzivanje na poizvedbe katere koli zainteresirane osebe v zvezi s katerim koli predlaganim ali veljavnim ukrepom za splošno uporabo in načinom njegove uporabe. Poizvedbe se lahko predložijo prek kontaktnih točk, določenih v skladu z odstavkom 1, ali prek katerega koli drugega mehanizma, če je to ustrezno, razen če ta sporazum vzpostavlja poseben mehanizem.
4.
Vsaka pogodbenica zagotovi mehanizme, ki so na voljo zainteresiranim osebam, ki iščejo rešitev za težave, nastale pri uporabi ukrepa za splošno uporabo v skladu s tem sporazumom.
5.
Pogodbenici priznavata, da odzivi iz tega člena morda niso dokončni ali pravno zavezujoči, temveč zgolj informativni.
6.
Vsaka pogodbenica na zahtevo zagotovi pojasnilo o cilju in razlogih za ukrepe za splošno uporabo.
7.
Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi z vsakršnimi ukrepi ali predlaganimi ukrepi za splošno uporabo, za katere pogodbenica, ki je predložila zahtevo, meni, da bi lahko pomembno vplivali na dejavnosti iz tega sporazuma, ne glede na to, ali je bila pogodbenica, ki je predložila zahtevo, predhodno obveščena o navedenem ukrepu.
ČLEN 14.5
Izvrševanje ukrepov za splošno uporabo
Vsaka pogodbenica enotno, dosledno, nepristransko in razumno izvršuje vse ukrepe za splošno uporabo. Vsaka pogodbenica pri uporabi takih ukrepov za posamezne osebe, blago ali storitve druge pogodbenice:
(a)
poizkuša zainteresirane osebe, ki jih postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi domačimi postopki obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;
(b)
takim zainteresiranim osebam zagotovi ustrezno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes; ter
(c)
zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njenem domačem pravu in so skladni z njim.
ČLEN 14.6
Pregled in pritožba
1.
Vsaka pogodbenica v skladu z domačim pravom vzpostavi ali ohrani sodne, arbitražne ali upravne organe ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, kadar je to upravičeno, popravo upravnega ukrepa v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta sporazum. Ti organi in postopki so nepristranski in neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvrševanje, in rezultat zadeve ni v bistvenem interesu teh organov.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da je osebam, udeleženim v postopku, v okviru takih upravnih svetov ali postopkov zagotovljena pravica do naslednjega:
(a)
razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča; ter
(b)
sklepa na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva domače pravo, evidence, ki jo pripravi upravni organ.
3.
Vsaka pogodbenica glede na pritožbo ali nadaljnji pregled, kot je določeno v domačem pravu, zagotovi, da tak sklep izvaja urad ali organ ali da ta sklep ureja delovanje tega urada ali organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.
ČLEN 14.7
Dobra regulativna praksa in upravno ravnanje
1.
Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju kakovosti in uspešnosti zakonodajne ureditve, vključno z izmenjavo informacij in dobrih praks pri svojih zakonodajnih reformah in ocenjevanju učinka zakonodajne ureditve.
2.
Pogodbenici sprejmeta načela dobrega upravnega ravnanja in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju takih načel, tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks.
ČLEN 14.8
Posebna pravila
To poglavje se uporablja brez poseganja v kakršna koli posebna pravila, določena v drugih poglavjih tega sporazuma.
POGLAVJE 15
REŠEVANJE SPOROV
ODDELEK A
CILJ IN PODROČJE UPORABE
ČLEN 15.1
Cilj
Cilj tega poglavja je vzpostaviti učinkovit in uspešen mehanizem za izogibanje sporom med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma in njihovo reševanje, da bi dosegli sporazumno rešitev.
ČLEN 15.2
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za preprečevanje in reševanje vseh sporov med pogodbenicama glede razlage ali uporabe določb tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.
ODDELEK B
POSVETOVANJA IN MEDIACIJA
ČLEN 15.3
Posvetovanja
1.
Pogodbenici si prizadevata rešiti vse spore iz člena 15.2 (Področje uporabe) z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.
2.
Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom drugi pogodbenici in pošlje en izvod Odboru za trgovino, v njem pa opredeli sporni ukrep in zadevne določbe tega sporazuma.
3.
Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka iz odstavka 2 in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahtevek naslovljen, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 45 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Posvetovanja in zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita, so zaupni in ne posegajo v pravice nobene od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.
4.
V 15 dneh od datuma prejema zahtevka iz odstavka 2 se opravijo posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo blago, sezonsko blago ali sezonske storitve. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 20 dneh, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.
5.
Pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, lahko uporabi člen 15.5 (Začetek arbitražnega postopka), če:
(a)
druga pogodbenica na zahtevek ne odgovori v 15 dneh od datuma njegovega prejema;
(b)
do posvetovanj ne pride v rokih iz odstavka 3 ali 4;
(c)
se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj; ali
(d)
so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve.
6.
Med posvetovanji vsaka pogodbenica predloži zadostne informacije o dejstvih za pregled, kako bi zadevni ukrep lahko vplival na delovanje in uporabo tega sporazuma.
ČLEN 15.4
Mehanizem mediacije
Pogodbenici se lahko kadar koli dogovorita o začetku postopka mediacije v skladu s Prilogo 15-C (Mehanizem mediacije) v zvezi s katerim koli ukrepom, ki negativno vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.
ODDELEK C
POSTOPKI REŠEVANJA SPOROV
PODODDELEK 1
ARBITRAŽNI POSTOPEK
ČLEN 15.5
Začetek arbitražnega postopka
1.
Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 15.3 (Posvetovanja), lahko pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, zahteva ustanovitev arbitražnega sveta.
2.
Zahteva za ustanovitev arbitražnega sveta se predloži v pisni obliki drugi pogodbenici, en izvod pa se pošlje Odboru za trgovino. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep ni skladen z določbami tega sporazuma, na način, ki jasno predstavlja pravno podlago za pritožbo.
ČLEN 15.6
Pristojnosti arbitražnega sveta
Če se pogodbenici v 10 dneh od datuma izbora arbitrov ne dogovorita drugače, so pristojnosti arbitražnega sveta naslednje:
„ob upoštevanju ustreznih določb tega sporazuma, ki jih navajata pogodbenici, preučiti zadevo, na katero se nanaša zahteva za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 15.5 (Začetek arbitražnega postopka), presoditi o skladnosti zadevnega ukrepa z določbami iz člena 15.2 (Področje uporabe) in podati ugotovitve o dejstvih, uporabi ustreznih določb in osnovni utemeljitvi za kakršne koli ugotovitve in priporočila, v skladu s členom 15.10 (Vmesno poročilo) in členom 15.11 (Končno poročilo).“
ČLEN 15.7
Ustanovitev arbitražnega sveta
1.
Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.
2.
V 10 dneh od datuma, ko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, prejme zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta, se pogodbenici posvetujeta, da bi se sporazumeli o sestavi arbitražnega sveta.
3.
Če se pogodbenici ne dogovorita o sestavi arbitražnega sveta v roku iz odstavka 2, lahko vsaka pogodbenica imenuje arbitra s podseznama te pogodbenice, sestavljenega v skladu s členom 15.23 (Seznam arbitrov) v 10 dneh od poteka roka iz odstavka 2. Če pogodbenica ne imenuje arbitra s svojega podseznama, ga predsednik Odbora za trgovino ali njegov pooblaščenec na zahtevo druge pogodbenice izžreba s podseznama te pogodbenice, sestavljenega v skladu s členom 15.23 (Seznam arbitrov).
4.
Če se pogodbenici ne dogovorita o predsedniku arbitražnega sveta v roku iz odstavka 2, predsednik Odbora za trgovino ali njegov pooblaščenec na zahtevo pogodbenice izžreba predsednika arbitražnega sveta s podseznama predsednikov, sestavljenega v skladu s členom 15.23 (Seznam arbitrov).
5.
Predsednik Odbora za trgovino ali njegov pooblaščenec izbere arbitre v petih dneh od zahteve iz odstavka 3 ali 4.
6.
Za datum ustanovitve arbitražnega sveta velja datum, ko vsi trije izbrani arbitri pogodbenici uradno obvestijo, da sprejmejo imenovanje v skladu s Prilogo 15-A (Poslovnik).
7.
Če kateri koli od seznamov iz člena 15.23 (Seznam arbitrov) ni bil določen ali če v trenutku, ko se vloži zahteva v skladu z odstavkom 3 ali 4, ne vsebuje dovolj imen, se arbitri izžrebajo izmed posameznikov, ki sta jih uradno predlagali obe pogodbenici ali pogodbenica za primer, če predlog predloži le ena od pogodbenic.
ČLEN 15.8
Postopek arbitražnega sveta za reševanje sporov
1.
Postopke arbitražnega sveta za reševanje sporov urejajo pravila in postopki iz tega člena, ter prilog 15-A (Poslovnik) in 15-B (Kodeks ravnanja za arbitre in mediatorje).
2.
Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se sestaneta z arbitražnim svetom v 10 dneh po njegovi ustanovitvi, da se določijo vse zadeve, ki se pogodbenicama ali arbitražnemu svetu zdijo primerne, vključno s časovnim razporedom postopkov ter plačilom in stroški za arbitre, v skladu s Prilogo 15-A (Poslovnik). Arbitri in predstavniki pogodbenic se lahko teh sestankov udeležijo po telefonu ali video konferenci.
3.
Kraj obravnave se določi na podlagi vzajemnega soglasja pogodbenic. Če se pogodbenici ne dogovorita o kraju obravnave, ta poteka v Bruslju, če je pogodbenica pritožnica Vietnam, in v Hanoju, če je pogodbenica pritožnica Unija.
4.
Obravnave so odprte za javnost, razen če je v Prilogi 15-A (Poslovnik) določeno drugače.
5.
V skladu s Prilogo 15-A (Poslovnik) se pogodbenicama omogoči, da se udeležita katerih koli predstavitev, izjav, argumentov ali protiargumentov v postopku. Vse informacije ali pisna stališča, ki jih je pogodbenica predložila arbitražnemu svetu, vključno s pripombami na opisni del vmesnega poročila, odgovori na vprašanja arbitražnega sveta in pripombami pogodbenice na te odgovore, se dajo na voljo drugi pogodbenici.
6.
Če se pogodbenici v treh dneh od datuma ustanovitve arbitražnega sveta ne dogovorita drugače, lahko arbitražni svet v skladu s Prilogo 15-A (Poslovnik) prejme nezahtevana pisna stališča (stališča amicus curiae) fizične ali pravne osebe s sedežem na ozemlju pogodbenice.
7.
Za interne razprave se arbitražni svet sestane na zaprti seji, na kateri sodelujejo samo arbitri. Arbitražni svet lahko tudi dovoli, da se posvetovanj udeležijo njegovi pomočniki. Posvetovanja arbitražnega sveta in dokumenti, ki so mu predloženi, so zaupni.
ČLEN 15.9
Predhodno odločanje o nujnosti
Na zahtevo pogodbenice arbitražni svet o tem, ali je primer po njegovem mnenju nujen, predhodno odloči v 10 dneh od svoje ustanovitve.
ČLEN 15.10
Vmesno poročilo
1.
Arbitražni svet izda pogodbenicama vmesno poročilo, v katerem navede ugotovitve o dejstvih in uporabi zadevnih določb ter osnovna načela, ki so bila podlaga njegovih ugotovitev in priporočil, najpozneje 90 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici ter Odbor za trgovino in navede razloge za odlog in datum, ko namerava arbitražni svet predložiti svoje vmesno poročilo. Arbitražni svet v nobenem primeru ne predloži vmesnega poročila pozneje kot 120 dni po datumu ustanovitve arbitražnega sveta.
2.
Vsaka pogodbenica lahko arbitražnemu svetu predloži pisno zahtevo, vključno s pripombami, za pregled določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove predložitve.
3.
V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 45 dneh, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka pogodbenica lahko arbitražnemu svetu predloži pisno zahtevo, vključno s pripombami, za pregled določenih vidikov vmesnega poročila v sedmih dneh od njegove predložitve.
4.
Po preučitvi kakršnih koli pisnih zahtev pogodbenic o vmesnem poročilu, vključno s pripombami, lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in zagotovi vsakršen nadaljnji pregled, za katerega meni, da je potreben.
ČLEN 15.11
Končno poročilo
1.
Arbitražni svet predloži končno poročilo pogodbenicama in Odboru za trgovino v 120 dneh od datuma ustanovitve arbitražnega sveta. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici ter Odbor za trgovino in navede razloge za odlog in datum, ko namerava arbitražni svet predložiti svoje končno poročilo. Arbitražni svet v nobenem primeru ne predloži končnega poročila pozneje kot 150 dni od datuma ustanovitve arbitražnega sveta.
2.
V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva predložiti svoje končno poročilo v 60 dneh od svoje ustanovitve. Arbitražni svet v nobenem primeru ne predloži končnega poročila pozneje kot 75 dni od datuma svoje ustanovitve.
3.
Končno poročilo zajema zadovoljivo razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in jasno obravnava pripombe pogodbenic.
PODODDELEK 2
IZPOLNITEV ZAHTEV
ČLEN 15.12
Izpolnitev zahtev iz končnega poročila
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev zahtev iz končnega poročila v dobri veri.
ČLEN 15.13
Razumno obdobje za izpolnitev zahtev
1.
Če takojšnja izpolnitev zahtev ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči medsebojni dogovor o roku, v katerem morajo biti zahteve iz končnega poročila izpolnjene. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po prejemu končnega poročila uradno obvesti pogodbenico pritožnico in Odbor za trgovino o tem, koliko časa potrebuje za izpolnitev zahtev (v nadaljnjem besedilu: razumno obdobje).
2.
Če se pogodbenici ne strinjata glede razumnega obdobja za izpolnitev zahtev iz končnega poročila, pogodbenica pritožnica v 20 dneh od prejema uradnega obvestila pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, v skladu z odstavkom 1 od arbitražnega sveta, ustanovljenega v skladu s členom 15.7 (Ustanovitev arbitražnega sveta) (v nadaljnjem besedilu: prvotni arbitražni svet), pisno zahteva, da določi dolžino razumnega obdobja. Obvestilo o tej zahtevi se pošlje pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in Odboru za trgovino.
3.
Arbitražni svet svojo odločitev o razumnem obdobju uradno sporoči pogodbenicama in Odboru za trgovino v 20 dneh od datuma predložitve zahteve iz odstavka 2.
4.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, vsaj 30 dni pred iztekom razumnega obdobja pisno obvesti pogodbenico pritožnico o svojem napredku pri izpolnjevanju zahtev iz končnega poročila.
5.
Pogodbenici se lahko dogovorita za podaljšanje razumnega obdobja.
ČLEN 15.14
Pregled ukrepov, sprejetih za izpolnitev zahtev iz končnega poročila
1.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico pritožnico in Odbor za trgovino uradno obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev zahtev iz končnega poročila.
2.
Če se pogodbenici ne strinjata glede obstoja ali skladnosti ukrepov, sprejetih za izpolnitev določb člena 15.2 (Področje uporabe) in v zvezi s katerimi je bilo poslano obvestilo v skladu z odstavkom 1, lahko pogodbenica pritožnica pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o zahtevi se pošlje pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in Odboru za trgovino. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako tak ukrep ni skladen z določbami iz člena 15.2 (Področje uporabe) v tolikšni meri, da to pomeni jasno pravno podlago za pritožbo.
3.
Arbitražni svet o svoji odločitvi obvesti pogodbenici in Odbor za trgovino v 45 dneh od datuma predložitve zahteve iz odstavka 2.
ČLEN 15.15
Začasna pravna sredstva v primeru neizpolnitve zahtev
1.
Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenici pritožnici in Odboru za trgovino ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev zahtev iz končnega poročila pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da za izpolnitev odločitve ni bil sprejet noben ukrep ali da ukrep, v zvezi s katerim je bilo poslano obvestilo v skladu z odstavkom 1 člena 15.14 (Pregled ukrepov, sprejetih za izpolnitev zahtev iz končnega poročila), ni v skladu z obveznostmi te pogodbenice na podlagi določb iz člena 15.2 (Področje uporabe), pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice in po posvetovanjih z njo predloži ponudbo o nadomestilu.
2.
Če se pogodbenica pritožnica odloči, da ne bo zahtevala ponudbe o nadomestilu, ali, v primeru da jo je zahtevala, vendar dogovor o nadomestilu ni dosežen v 30 dneh od konca razumnega obdobja ali predložitve odločitve arbitražnega sveta v skladu s členom 15.14 (Pregled vseh ukrepov, sprejetih za izpolnitev zahtev iz končnega poročila), da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev zahtev ali da ukrep ni v skladu z določbami iz člena 15.2 (Področje uporabe), je pogodbenica pritožnica upravičena, da se po obvestilu drugi pogodbenici in Odboru za trgovino, njene obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe iz člena 15.2 (Področje uporabe), začasno opustijo na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve. V obvestilu je navedena stopnja začasne opustitve obveznosti. Pogodbenica pritožnica lahko začasno opustitev izvede kadar koli po izteku 10 dni od datuma prejema obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 3 tega člena.
3.
Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne opustitve obveznosti ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi prvotni arbitražni svet. Obvestilo o tej zahtevi se pošlje pogodbenici pritožnici in Odboru za trgovino pred iztekom desetdnevnega obdobja iz odstavka 2. Arbitražni svet o svoji odločitvi glede ravni začasne opustitve obveznosti obvesti pogodbenici in Odbor za trgovino v 30 dneh od datuma predložitve zahteve. Obveznosti se začasno ne opustijo, dokler prvotni arbitražni svet ne pošlje uradnega obvestila o svoji odločitvi, vsaka začasna opustitev pa mora biti v skladu s to odločitvijo.
4.
Opustitev obveznosti in nadomestilo sta začasna in se ne uporabljata potem, ko:
(a)
sta pogodbenici dosegli sporazumno rešitev v skladu s členom 15.19 (Sporazumna rešitev);
(b)
sta pogodbenici sklenili, da z ukrepom, o katerem je bilo poslano uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1 člena 15.14 (Pregled ukrepov, sprejetih za izpolnitev zahtev iz končnega poročila) pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe iz člena 15.2 (Področje uporabe); ali
(c)
je bil kakršen koli ukrep, za katerega je bila ugotovljena neskladnost z določbami iz člena 15.2 (Področje uporabe), odpravljen ali spremenjen tako, da je skladen s temi določbami, kakor je bilo odločeno na podlagi odstavka 3 člena 15.14 (Pregled ukrepov, sprejetih za izpolnitev zahtev iz končnega poročila).
ČLEN 15.16
Pregled ukrepov, sprejetih za izpolnitev zahtev
po sprejetju začasnih pravnih sredstev v primeru neizpolnitve zahtev
1.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico pritožnico in Odbor za trgovino obvesti o kakršnem koli ukrepu, ki ga je sprejela za zagotovitev izpolnjevanja zahtev poročila arbitražnega sveta po začasni opustitvi obveznosti oziroma uporabi nadomestila. Z izjemo primerov iz odstavka 2 pogodbenica pritožnica umakne začasno opustitev obveznosti v 30 dneh od datuma prejema obvestila. V primerih, ko je bilo uporabljeno nadomestilo in z izjemo primerov iz odstavka 2 lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, preneha z uporabo takega nadomestila v 30 dneh od svojega obvestila, da je izpolnila zahteve iz poročila arbitražnega sveta.
2.
Če se pogodbenici v 30 dneh od dneva prejema uradnega obvestila ne dogovorita o tem, ali pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, s sprejetjem ukrepa iz obvestila izpolnjuje določbe iz člena 15.2 (Področje uporabe), pogodbenica pritožnica pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o tej zahtevi se pošlje pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in Odboru za trgovino.
3.
O odločitvi arbitražnega sveta se obvestijo pogodbenici in Odbor za trgovino v 45 dneh od vložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da je ukrep iz obvestila v skladu z določbami iz člena 15.2 (Področje uporabe), se opustitev obveznosti oziroma nadomestilo zaključi. Če je ustrezno, se stopnja opustitve obveznosti ali nadomestila prilagodi glede na odločitev arbitražnega sveta.
PODODDELEK 3
SKUPNE DOLOČBE
ČLEN 15.17
Zamenjava arbitrov
Če v arbitražnem postopku prvotni arbitražni svet ali nekateri od njegovih članov ne morejo sodelovati, se umaknejo ali jih je treba nadomestiti, ker ne izpolnjujejo zahtev kodeksa ravnanja iz kodeksa ravnanja iz Priloge 15-B (Kodeks ravnanja za arbitre in mediatorje), se uporabi postopek iz člena 15.7 (Ustanovitev arbitražnega sveta). Rok za obvestilo o poročilih oziroma odločitvah se podaljša za 20 dni.
ČLEN 15.18
Prekinitev in ustavitev arbitražnih postopkov
1.
Arbitražni svet na zahtevo obeh pogodbenic kadar koli prekine svoje delo za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 zaporednih mesecev. Svoje delo nadaljuje pred koncem tega obdobja prekinitve na pisno zahtevo obeh pogodbenic. Pogodbenici o tem ustrezno obvestita Odbor za trgovino. Arbitražni svet lahko nadaljuje svoje delo tudi pred koncem tega obdobja prekinitve na pisno zahtevo katere koli pogodbenice. Pogodbenica, ki je predložila zahtevo, ustrezno obvesti Odbor za trgovino in drugo pogodbenico. Če ob koncu obdobja prekinitve nobena od pogodbenic ne zahteva ponovnega začetka dela arbitražnega sveta, pooblastila arbitražnega sveta prenehajo in postopki se zaključijo. V primeru prekinitve dela arbitražnega sveta se ustrezni roki iz ustreznih določb tega poglavja podaljšajo za enako obdobje, za katero je bilo delo prekinjeno. Prekinitev in ustavitev dela arbitražnega sveta ne posegata v pravice nobene od pogodbenic v drugem postopku na podlagi člena 15.24 (Izbira razsodišča).
2.
Pogodbenici se lahko dogovorita, da bosta ustavili postopek arbitražnega sveta s skupnim uradnim obvestilom predsedniku arbitražnega sveta in Odboru za trgovino kadar koli pred izdajo končnega poročila arbitražnega sveta.
ČLEN 15.19
Sporazumna rešitev
Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu s tem poglavjem. O kakršni koli taki rešitvi po potrebi skupno obvestita Odbor za trgovino in predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z ustreznimi domačimi postopki katere koli pogodbenice, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek reševanja spora pa se prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestilu o končanju kakršnih koli takih domačih postopkov, se postopek reševanja sporov ustavi.
ČLEN 15.20
Informacije in tehnični nasveti
Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo zaprosi za informacije, ki se mu zdijo ustrezne za postopek arbitražnega sveta, in sicer iz katerega koli vira, vključno s stranmi, vključenimi v spor. Arbitražni svet ima pravico pridobiti strokovno mnenje, če meni, da je to primerno. Pred izbiro strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Vse informacije, pridobljene v skladu s tem členom, je treba razkriti in jih predložiti pogodbenicama, da izrazita pripombe, v roku, ki ga določi arbitražni svet.
ČLEN 15.21
Pravila razlage
Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 15.2 (Področje uporabe) v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno s pravili Dunajske konvencije o pogodbenem pravu, sklenjene 23. maja 1969 na Dunaju. Arbitražni svet upošteva tudi ustrezne razlage iz poročil svetov in pritožbenega organa, ki jih sprejme Organ STO za reševanje sporov. Poročila in odločitve arbitražnega sveta ne povečajo ali zmanjšajo pravic in obveznosti pogodbenic, določenih s tem sporazumom.
ČLEN 15.22
Sklepi in odločitve arbitražnega sveta
1.
Arbitražni svet si vsestransko prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če sklepa ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. Ločena mnenja arbitrov se v nobenem primeru ne razkrijejo.
2.
Pogodbenici brezpogojno sprejmeta poročila in odločitve arbitražnega sveta. Poročila in odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti v zvezi s fizičnimi ali pravnimi osebami. Zajemajo ugotovitve o dejstvih, veljavnost zadevnih določb iz člena 15.2 (Področje uporabe) ter argumente za sprejete ugotovitve in sklepe. Odbor za trgovino objavi poročila in odločitve arbitražnega sveta v 10 dneh po njihovi predložitvi, razen če se odloči, da tega ne bo storil zaradi varovanja zaupnih informacij.
ODDELEK D
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN 15.23
Seznam arbitrov
1.
Odbor za trgovino najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati nalogo arbitra. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov:
(a)
enega podseznama Unije;
(b)
enega podseznama Vietnama; ter
(c)
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in nimajo stalnega prebivališča v nobeni od pogodbenic ter bodo opravljali nalogo predsednika arbitražnega sveta.
2.
Na vsakem podseznamu je vsaj pet posameznikov. Odbor za trgovino zagotavlja, da se seznam vedno vzdržuje na tej minimalni ravni posameznikov.
3.
Arbitri morajo imeti dokazano strokovno znanje in izkušnje na področju prava in mednarodne trgovine. Biti morajo samostojni, delovati morajo v svoji individualni pristojnosti, ne smejo sprejemati navodil od nobene organizacije ali vlade ali biti povezani z vlado katere koli od pogodbenic in ravnati morajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge 15-B (Kodeks ravnanja za arbitre in mediatorje).
4.
Odbor za trgovino lahko pripravi dodaten seznam s po 10 posamezniki z dokazanim strokovnim znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, ki jih zajema ta sporazum. Ob soglasju pogodbenic se ta dodatni seznam uporabi za sestavo arbitražnega sveta v skladu s postopkom iz člena 15.7 (Ustanovitev arbitražnega sveta).
ČLEN 15.24
Izbira razsodišča
1.
Uporaba postopka za reševanje sporov v skladu s tem poglavjem ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno z ukrepi za reševanje sporov, ali v skladu s katerim koli drugim mednarodnim sporazumom, katerega podpisnici sta obe pogodbenici.
2.
Z odstopanjem od odstavka 1 pogodbenica za določen ukrep ne zahteva odprave kršitve enakovredne obveznosti na podlagi tega sporazuma in Sporazuma o STO ali katerega koli drugega mednarodnega sporazuma, katerega podpisnici sta obe pogodbenici, pri zadevnih razsodiščih. Po začetku postopka za reševanje sporov pogodbenica ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enakovredne obveznosti na podlagi drugega sporazuma pri drugem razsodišču, razen če izbrano razsodišče iz procesnih razlogov ali razlogov v zvezi s pristojnostjo ne more odločiti o zahtevku za odpravo kršitve te obveznosti.
3.
V tem členu:
(a)
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v skladu s Sporazumom o STO sprožijo z zahtevo pogodbenice za ustanovitev sveta iz člena 6 Dogovora STO o pravilih in postopkih za reševanje sporov;
(b)
se postopki za reševanje sporov v skladu s tem poglavjem začnejo, ko pogodbenica predloži zahtevo za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu z odstavkom 1 člena 15.5 (Začetek arbitražnega postopka);
(c)
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v okviru katerega koli drugega mednarodnega sporazuma začnejo v skladu z navedenim sporazumom.
4.
Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje uporabe začasne opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum o STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti v skladu s tem poglavjem.
ČLEN 15.25
Roki
1.
Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih morajo arbitražni sveti uradno sporočiti svoja poročila in odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od datuma, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.
2.
Kateri koli rok iz tega poglavja se lahko spremeni, če se pogodbenici v sporu tako dogovorita. Arbitražni svet lahko pogodbenicama kadar koli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloge za svoj predlog.
ČLEN 15.26
Pregled in sprememba
Odbor za trgovino lahko odloči, da bo pregledal in spremenil priloge 15-A (Poslovnik), 15-B (Kodeks ravnanja za arbitre in mediatorje) in 15-C (Mehanizem mediacije).
POGLAVJE 16
SODELOVANJE IN KREPITEV ZMOGLJIVOSTI
ČLEN 16.1
Cilji in področje uporabe
1.
Pogodbenici potrjujeta pomen sodelovanja in krepitve zmogljivosti za učinkovito izvajanje tega sporazuma, ki podpira nadaljnje širjenje in ustvarja nove priložnosti za trgovino in naložbe med njima.
2.
Pogodbenici se zavezujeta, da bosta okrepili sodelovanje na področjih skupnega interesa, pri čemer bosta upoštevali različni stopnji razvitosti Unije in Vietnama. To sodelovanje spodbuja trajnostni razvoj v vseh njegovih razsežnostih, vključno s trajnostno rastjo in zmanjševanjem revščine.
3.
To poglavje se uporablja za vse določbe o sodelovanju iz tega sporazuma.
ČLEN 16.2
Področja in načini sodelovanja
1.
Pogodbenici priznavata, da se sodelovanje izvaja v okviru obstoječega pravnega in institucionalnega okvira ter v skladu s pravili in postopki, ki urejajo odnose med pogodbenicama.
2.
Za dosego ciljev iz člena 16.1 (Cilji in področje uporabe) pogodbenici namenjata poseben pomen sodelovanju na naslednjih področjih:
(a)
regionalno sodelovanje in integracija;
(b)
olajševanje trgovine;
(c)
trgovinska politika in predpisi;
(d)
trgovinski vidiki kmetijstva, ribištva in gozdarstva;
(e)
trajnostni razvoj, zlasti z vidika okolja in delovne sile;
(f)
mala in srednja podjetja;
(g)
druga področja, opredeljena v posameznih poglavjih tega sporazuma; ter
(h)
druga področja skupnega interesa, povezana s tem sporazumom.
3.
Sodelovanje med pogodbenicama se zlasti izvaja z izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks ter s sodelovanjem pri politikah. Po potrebi se lahko preuči organizacija seminarjev, delavnic, usposabljanj, študij, tehnične pomoči in krepitve zmogljivosti.
4.
Pogodbenici priznavata potencialno pomembno vlogo zasebnega sektorja v sodelovanju in podpirata njegovo vključevanje, da bi prispevali k čim večjemu izkoristku ugodnosti, ki jih ta sporazum prinaša za gospodarsko rast in razvoj.
ČLEN 16.3
Dobrobit živali
Pogodbenici se strinjata, da bosta po potrebi sodelovali glede vprašanj dobrobiti živali, vključno s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti za razvoj standardov dobrobiti živali. Za namene tega člena se posvetujeta z Odborom za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ustanovljenim v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori).
ČLEN 16.4
Institucionalni mehanizem
1.
O vprašanjih sodelovanja se razpravlja v ustreznih specializiranih odborih, ustanovljenih v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori). Na področjih sodelovanja, ki niso v pristojnosti specializiranih odborov, se o teh vprašanjih razpravlja v okviru Odbora za trgovino.
2.
Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko znotraj svoje uprave, ki vzpostavi stik z drugo pogodbenico v zvezi z zadevami, povezanih z izvajanjem tega poglavja.
POGLAVJE 17
INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
ČLEN 17.1
Odbor za trgovino
1.
Pogodbenici ustanovita Odbor za trgovino, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic.
2.
Odbor za trgovino se sestane enkrat letno, razen če Odbor za trgovino določi drugače, ali v nujnih primerih na zahtevo pogodbenice. Sestanki Odbora za trgovino potekajo izmenično v Uniji in Vietnamu, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Odboru za trgovino sopredsedujeta vietnamski minister za industrijo in trgovino ter član Evropske komisije, odgovoren za trgovino, oziroma njuna pooblaščenca. Odbor za trgovino se dogovori o časovnem razporedu sestankov in določi dnevni red.
3.
Odbor za trgovino:
(a)
zagotavlja pravilno izvajanje tega sporazuma;
(b)
nadzoruje in olajšuje izvajanje in uporabo tega sporazuma ter spodbuja njegove splošne cilje;
(c)
nadzoruje in usklajuje delo vseh specializiranih odborov, delovnih skupin in drugih organov, ustanovljenih v skladu s tem sporazumom, priporoča tem organom potrebne ukrepe ter ocenjuje in sprejema sklepe, če je tako določeno v tem sporazumu, v zvezi s katero koli zadevo, ki jo nanj naslovijo ti organi;
(d)
ugotavlja nadaljnje načine za utrditev trgovinskih in naložbenih odnosov med pogodbenicama;
(e)
si brez poseganja v poglavje 15 (Reševanje sporov) prizadeva za reševanje težav, ki bi lahko nastale na področjih, ki jih zajema ta sporazum, ali reševanje sporov, ki bi lahko nastali v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma; ter
(f)
preuči kakršne koli druge ustrezne zadeve v zvezi s področji, ki jih zajema ta sporazum.
4.
Odbor za trgovino lahko v skladu z zadevnimi določbami tega sporazuma:
(a)
odloči, da se ustanovijo specializirani odbori, delovne skupine ali drugi organi, da se jim dodelijo pristojnosti, v okviru katerih mu bodo pomagali pri izvajanju njegovih nalog, ter da se razpustijo. Odbor za trgovino določi sestavo, pristojnosti in naloge specializiranih odborov, delovnih skupin ali drugih organov, ki jih ustanovi;
(b)
obvešča vse zainteresirane strani, vključno z zasebnim sektorjem, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe o vprašanjih, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma;
(c)
preuči in pogodbenicam priporoči spremembe tega sporazuma ali v primerih, ki so posebej predvideni v tem sporazumu, s sklepom spremeni določbe tega sporazuma;
(d)
sprejme razlage določb tega sporazuma, ki so zavezujoče za pogodbenici in vse organe, ustanovljene na podlagi tega sporazuma, vključno z arbitražnimi sveti iz poglavja 15 (Reševanje sporov);
(e)
sprejme sklepe ali priporočila, kakor so predvideni v tem sporazumu;
(f)
sprejme svoj poslovnik; ter
(g)
pri opravljanju svojih nalog sprejme kakršne koli druge ukrepe v skladu s tem sporazumom.
5.
Odbor za trgovino obvesti skupni odbor, ustanovljen na podlagi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju kot del skupnega institucionalnega okvira, o svojih dejavnostih in dejavnostih specializiranih odborov, če je ustrezno, na rednih sestankih skupnega odbora.
ČLEN 17.2
Specializirani odbori
1.
Ustanovijo se naslednji specializirani odbori pod okriljem Odbora za trgovino:
(a)
Odbor za blagovno menjavo;
(b)
Odbor za carino;
(c)
Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe;
(d)
Odbor za naložbe, trgovino s storitvami, elektronsko poslovanje in javna naročila; ter
(e)
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj.
2.
Sestava, pristojnosti in naloge specializiranih odborov iz odstavka 1 so opredeljene v ustreznih poglavjih in protokolih tega sporazuma ter se lahko po potrebi spremenijo s sklepom Odbora za trgovino.
3.
Specializirani odbori se sestajajo enkrat letno, razen če je v tem sporazumu določeno drugače ali če se pogodbenici dogovorita drugače. Sestanejo se tudi na zahtevo katere koli pogodbenice ali Odbora za trgovino. Sopredsedujeta jim, na ustrezni ravni, predstavnika Unije in Vietnama. Sestanki potekajo izmenično v Uniji in Vietnamu ali prek katerega koli drugega ustreznega komunikacijskega sredstva, o katerem se dogovorita pogodbenici. Specializirani odbori se soglasno dogovorijo o časovnem razporedu sestankov in določijo dnevni red. Vsak specializirani odbor lahko sprejme svoj poslovnik, če pa takega poslovnika ni, se smiselno uporablja poslovnik Odbora za trgovino.
4.
Specializirani odbori lahko predlagajo osnutke sklepov, ki jih sprejme Odbor za trgovino, ali sprejmejo sklepe, če je tako določeno v tem sporazumu.
5.
Odbor za blagovno menjavo lahko na zahtevo pogodbenice ali po predlogu zadevnega specializiranega odbora ali pri pripravi razprave v Odboru za trgovino obravnava tudi zadeve s področja carine ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, če to olajša reševanje zadeve, ki je zadevni specializirani odbor drugače ne more rešiti.
6.
Specializirani odbori Odbor za trgovino dovolj zgodaj obvestijo o svojih časovnih razporedih in dnevnih redih sestankov ter mu poročajo o rezultatih in sklepih sestankov. Obstoj specializiranega odbora pogodbenicama ne preprečuje, da bi katero koli zadevo predložile neposredno Odboru za trgovino.
ČLEN 17.3
Delovne skupine
1.
Ustanovita se naslednji delovni skupini pod okriljem Odbora za blagovno menjavo:
(a)
delovna skupina za pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami; ter
(b)
delovna skupina za motorna vozila in njihove dele.
2.
Odbor za trgovino lahko odloči, da bo ustanovil druge delovne skupine za posebno nalogo ali zadevo.
3.
Odbor za trgovino določi tudi sestavo, pristojnosti in naloge delovnih skupin.
4.
Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se delovne skupine sestanejo enkrat letno. Sestanejo se tudi na zahtevo katere koli pogodbenice ali Odbora za trgovino. Sopredsedujeta jim, na ustrezni ravni, predstavnika Unije in Vietnama. Sestanki potekajo izmenično v Uniji ali Vietnamu ali prek katerega koli drugega ustreznega komunikacijskega sredstva, o katerem se dogovorita pogodbenici. Delovne skupine se soglasno dogovorijo o časovnem razporedu sestankov in določijo dnevni red. Lahko sprejmejo svoj poslovnik, če pa takega poslovnika ni, se smiselno uporablja poslovnik Odbora za trgovino.
5.
Delovne skupine dovolj zgodaj pred svojimi sestanki obvestijo zadevne specializirane odbore o časovnem razporedu in dnevnem redu sestankov. Na vsakem rednem sestanku zadevnim specializiranim odborom poročajo o svojih dejavnostih. Obstoj delovne skupine pogodbenicama ne preprečuje, da katero koli zadevo predložita neposredno Odboru za trgovino ali zadevnim specializiranim odborom.
ČLEN 17.4
Odločanje Odbora za trgovino
1.
Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma je Odbor za trgovino pooblaščen za sprejemanje sklepov v primerih, ki so opredeljeni v tem sporazumu. Sklepi so zavezujoči za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za izvajanje teh sklepov.
2.
Odbor za trgovino lahko pogodbenicama daje ustrezna priporočila.
3.
Vsi sklepi in priporočila Odbora za trgovino se sprejmejo soglasno.
ČLEN 17.5
Spremembe
1.
Pogodbenici lahko ta sporazum spremenita. Sprememba začne veljati po izmenjavi pisnih obvestil, ki potrjujejo, da sta pogodbenici izpolnili svoje veljavne pravne postopke, kakor je določeno v členu 17.16 (Začetek veljavnosti).
2.
Ne glede na odstavek 1 lahko Odbor za trgovino spremeni ta sporazum, kakor je določeno v tem sporazumu. Pogodbenici sprejmeta sklep v Odboru za trgovino v skladu s svojimi veljavnimi pravnimi postopki.
3.
Ne glede na odstavek 1 se lahko seznam subjektov iz oddelkov A (Vladni subjekti na centralni ravni) do C (Drugi zajeti subjekti) iz prilog 9-A (Obseg javnih naročil za Unijo) in 9-B (Obseg javnih naročil za Vietnam) spremeni v skladu s členom 9.20 (Spremembe in popravki v zvezi z obsegom uporabe) in členom 9.23 (Odbor za naložbe, trgovino s storitvami, elektronsko poslovanje in javna naročila).
ČLEN 17.6
Razvoj prava STO
Če se katera koli določba iz Sporazuma o STO, ki sta jo pogodbenici vključili v ta sporazum, spremeni, se pogodbenici po potrebi posvetujeta, da bi poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev. Kot rezultat take preučitve lahko Odbor za trgovino sprejme sklep o ustrezni spremembi tega sporazuma.
ČLEN 17.7
Obdavčitev
1.
Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na pravice in obveznosti bodisi Unije ali ene od njenih držav članic bodisi Vietnama v skladu s katerim koli davčnim sporazumom med katero koli državo članico Unije in Vietnamom. V primeru kakršne koli neskladnosti med tem sporazumom in katerim koli davčnim sporazumom prevlada davčni sporazum v obsegu neskladnosti.
2.
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga, kot da pogodbenicama preprečuje, da bi pri uporabi zadevnih določb svoje davčne zakonodaje razlikovali med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihov kraj prebivališča ali kraj, kjer so vložili svoj kapital.
3.
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga, kot da preprečuje sprejetje ali izvršitev katerega koli ukrepa, katerega cilj je preprečitev izogibanja plačevanju davkov ali davčne utaje na podlagi davčnih določb sporazumov za preprečevanje dvojne obdavčitve ali drugih davčnih ureditev ali domače davčne zakonodaje.
ČLEN 17.8
Tekoči račun
Pogodbenici v prosto zamenljivi valuti in v skladu z določbami Statuta Mednarodnega denarnega sklada, kot je ustrezno, dovolita vsa plačila in nakazila v zvezi s transakcijami na tekočem računu plačilne bilance med pogodbenicama, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, zlasti v zvezi z njihovimi posebnimi obveznostmi iz pododdelka 6 (Finančne storitve) oddelka E (Regulativni okvir) poglavja 8 (Liberalizacija naložb, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje).
ČLEN 17.9
Pretok kapitala
1.
Pogodbenici glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance ne postavljata nobenih omejitev za prosti pretok kapitala v zvezi z naložbami, liberaliziranimi v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb) poglavja 8 (Liberalizacija naložb, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje).
2.
Pogodbenici se posvetujeta med seboj z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se spodbujajo trgovina in naložbe.
ČLEN 17.10
Uporaba zakonov in drugih predpisov v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili
Člen 17.8 (Tekoči račun) in 17.9 (Pretok kapitala) se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje, da na pravičen in nediskriminatoren način in ne na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje trgovine in naložb, uporablja svoje zakone in druge predpise na področju:
(a)
stečaja, insolventnosti, sanacije in reševanja bank, varstva pravic upnikov ali bonitetnega nadzora finančnih institucij;
(b)
izdajanja finančnih instrumentov ali trgovanja z njimi;
(c)
računovodskega poročanja ali vodenja evidenc o nakazilih, ko je treba pomagati organom kazenskega pregona ali finančno regulativnim organom;
(d)
kriminalnih ali kaznivih dejanj, zavajajočih ali goljufivih ravnanj;
(e)
izvrševanja sodb v sodnih postopkih; ali
(f)
sheme socialne varnosti, javne pokojninske sheme ali obvezne varčevalne sheme.
ČLEN 17.11
Začasni zaščitni ukrepi v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili
V izjemnih okoliščinah resnih težav za delovanje ekonomske in monetarne unije Unije ali, v primeru Vietnama, za delovanje monetarne politike in politike deviznega tečaja ali tveganja zanje, lahko zadevna pogodbenica sprejme zaščitne ukrepe, ki so nujno potrebni v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili za obdobje, ki ne presega enega leta.
ČLEN 17.12
Omejitve v primeru plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težav
1.
Kadar je pogodbenica v resnih plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težavah ali obstaja tveganje zanje, lahko sprejme ali ohrani zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili, ki:
(a)
so nediskriminatorni v primerjavi s tretjimi državami v podobnih okoliščinah;
(b)
ne presegajo tistega, kar je potrebno za odpravo plačilnobilančnih ali zunanjefinančnih težav;
(c)
so v skladu s Statutom Mednarodnega denarnega sklada, če je ustrezno;
(d)
preprečujejo nepotrebno oškodovanje poslovnih, gospodarskih in finančnih interesov druge pogodbenice; ter
(e)
so začasni in se postopoma odpravijo glede na izboljšanje okoliščin.
2.
V primeru blagovne menjave lahko vsaka pogodbenica sprejme omejevalne ukrepe, da zaščiti svoj zunanjefinančni položaj ali plačilno bilanco. Ti omejevalni ukrepi so skladni z GATT 1994 in Dogovorom o plačilnobilančnih določbah Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994.
3.
V primeru trgovine s storitvami ali liberalizacije naložb lahko vsaka pogodbenica sprejme omejevalne ukrepe, da zaščiti svoj zunanjefinančni položaj ali svojo plačilno bilanco. Ti omejevalni ukrepi spoštujejo pogoje iz člena XII GATS.
4.
Pogodbenica, ki ohrani ali sprejme ukrepe iz odstavkov 1 do 3, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej navede časovni razpored za odpravo teh ukrepov.
5.
Če se v skladu s tem členom sprejmejo ali ohranijo omejitve, se takoj skliče posvetovanje v okviru Odbora za naložbe, trgovino s storitvami, elektronsko poslovanje in javna naročila, razen če posvetovanja potekajo v drugih forumih. Na posvetovanjih se ocenijo plačilnobilančne in zunanjefinančne težave, ki so privedle do zadevnih ukrepov, pri čemer se med drugim upoštevajo dejavniki, kot so:
(a)
vrsta in obseg težav;
(b)
zunanje gospodarsko in trgovinsko okolje; ali
(c)
alternativni popravni ukrepi, ki so morda na voljo.
Na posvetovanjih se preuči skladnost morebitnih omejevalnih ukrepov z odstavki 1 do 3. Sprejmejo se vse relevantne ugotovitve statistične ali dejanske narave, ki jih predstavi MDS, pri sklepih pa se upošteva ocena plačilnobilančnega in zunanjefinančnega položaja zadevne pogodbenice s strani MDS.
ČLEN 17.13
Varnostne izjeme
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:
(a)
od katere koli pogodbenice zahteva zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;
(b)
kateri koli pogodbenici preprečuje uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:
(i)
v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom in vojaškim materialom, v zvezi s trgovino z drugim blagom in materialom ter v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških sil;
(ii)
v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških sil;
(iii)
v zvezi s fisijskimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so ti pridobljeni; ali
(iv)
sprejetih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih;
ali
(c)
pogodbenici preprečuje sprejetje kakršnih koli ukrepov v skladu z njenimi obveznostmi po Ustanovni listini Združenih narodov za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
ČLEN 17.14
Uporaba preferencialov
Po enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenici vsako leto do 1. julija izmenjata letne statistične podatke o uvozu za prejšnje leto, vključno s podatki na ravni tarifnih postavk, o preferencialni in nepreferencialni blagovni menjavi med njima.
ČLEN 17.15
Razkritje informacij
1.
Nobena določba tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, da naj da na voljo zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi vplivalo na upravičene trgovinske interese določenih javnih ali zasebnih podjetij, razen če svet potrebuje zaupne informacije v postopku za reševanje sporov v skladu s poglavjem 15 (Reševanje sporov). V takih primerih odbor zagotovi, da je zaupnost v celoti zagotovljena.
2.
Kadar pogodbenica Odboru za trgovino ali specializiranim odborom predloži informacije, ki se štejejo za zaupne v skladu z njenimi zakoni in predpisi, druga pogodbenica te informacije obravnava kot zaupne, razen če se s pogodbenico, ki je informacije predložila, dogovori drugače.
ČLEN 17.16
Začetek veljavnosti
1.
Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi notranjimi pravnimi postopki.
2.
Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, na katerega se pogodbenici obvestita, da so končani njuni veljavni pravni postopki za začetek veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenici se lahko dogovorita za drug datum.
3.
Uradna obvestila se pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije in ministrstvu za industrijo in trgovino Vietnama.
ČLEN 17.17
Trajanje
1.
Ta sporazum velja za nedoločen čas.
2.
Katera koli pogodbenica lahko pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o svojem namenu, da bo odpovedala ta sporazum. Odpoved začne veljati konec šestega meseca po uradnem obvestilu.
ČLEN 17.18
Izpolnjevanje obveznosti
1.
Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi tega sporazuma. Zagotovita, da se dosežejo cilji, določeni v tem sporazumu.
2.
Če pogodbenica meni, da je druga pogodbenica resno kršila Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, lahko v zvezi s tem sporazumom sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 57 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.
ČLEN 17.19
Osebe, ki izvajajo pooblastila organa upravljanja
Če ni drugače določeno v tem sporazumu, vsaka pogodbenica zagotovi, da vsaka oseba, vključno s podjetjem v državni lasti, podjetjem, ki so mu dodeljene posebne pravice ali privilegiji, ali pravnim monopolom, ki mu je pogodbenica na kateri koli ravni oblasti, kakor je določeno v njeni domači zakonodaji, dodelila regulativna, upravna ali druga javna pooblastila, pri izvajanju svojih pooblastil ravna v skladu z obveznostmi pogodbenice iz tega sporazuma.
ČLEN 17.20
Brez neposrednega učinka
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da osebam podeljuje pravice ali nalaga obveznosti razen tistih, ki so ustvarjene med pogodbenicami v skladu z mednarodnim javnim pravom. Vietnam lahko v okviru svoje nacionalne zakonodaje določi drugače.
ČLEN 17.21
Priloge, dodatki, skupne izjave, protokoli in dogovori
Priloge, dodatki, skupne izjave, protokoli in dogovori k temu sporazumu so njegov sestavni del.
ČLEN 17.22
Razmerje do drugih sporazumov
1.
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, se prejšnji sporazumi med državami članicami Unije ali Evropsko skupnostjo ali Unijo in Vietnamom ne nadomestijo ali odpovejo s tem sporazumom.
2.
Ta sporazum je del splošnih odnosov med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vietnamom na drugi strani, kot je določeno v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, in je del skupnega institucionalnega okvira.
3.
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da bi morala pogodbenica delovati na način, ki bi bil v neskladju z njenimi obveznostmi iz Sporazuma o STO.
ČLEN 17.23
Prihodnji pristopi k Uniji
1.
Unija obvesti Vietnam o kakršni koli prošnji tretje države za pristop k Uniji.
2.
Unija si v pogajanjih z državo kandidatko, ki želi pristopiti k Uniji, prizadeva:
(a)
na zahtevo Vietnama v največji možni meri zagotoviti informacije v zvezi s kakršno koli zadevo, ki jo zajema ta sporazum; ter
(b)
upoštevati pomisleke, ki jih izrazi Vietnam.
3.
Unija obvesti Vietnam o začetku veljavnosti kakršnega koli pristopa k Uniji.
4.
Odbor za trgovino dovolj zgodaj pred datumom pristopa tretje države k Uniji preuči vse morebitne učinke tega pristopa na ta sporazum. Pogodbenici lahko s sklepom Odbora za trgovino uvedeta vse potrebne prilagoditve ali prehodne ureditve.
ČLEN 17.24
Ozemeljska uporaba
1.
Ta sporazum se uporablja:
(a)
v povezavi z Unijo, za ozemlja, na katerih veljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, ter v skladu s pogoji, določenimi v navedenih pogodbah; ter
(b)
v povezavi z Vietnamom, za njegovo ozemlje.
Sklicevanje na „ozemlje“ v tem sporazumu se razume v tem smislu, razen če je izrecno določeno drugače.
2.
V zvezi z določbami o tarifni obravnavi blaga se ta sporazum uporablja tudi za carinska območja Unije, ki niso zajeta v pododstavku 1(a).
ČLEN 17.25
Verodostojna besedila
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in vietnamskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
V [……], dne [……]
Za Evropsko unijo
Za Socialistično republiko Vietnam
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.10.2018
COM(2018) 691 final
PRILOGA
k
predlogu sklepa Sveta
o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam
PRILOGA 9-A
OBSEG JAVNIH NAROČIL ZA UNIJO
ODDELEK A
SUBJEKTI NA CENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se poglavje 9 (Javna naročila) uporablja za subjekte na centralni ravni javne uprave, navedene v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, da je vrednost javnega naročila enaka ali višja od naslednjih pragov:
Blago, kakor je določeno v oddelku D (Blago):
SDR
130 000
Storitve, kakor so določene v oddelku E (Storitve):
SDR
130 000
Gradbene storitve, kakor so določene v oddelku F (Gradbene storitve):
SDR
5 000 000
A.
Seznam subjektov Evropske unije
1.
Svet Evropske unije
2.
Evropska komisija
3.
Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)
B.
Seznam subjektov na centralni ravni javne uprave držav članic
BELGIJA
|
1.
Services publics fédéraux:
|
1.
Federale Overheidsdiensten:
|
|
SPF Chancellerie du Premier Ministre;
|
FOD Kanselarij van de Eerste Minister;
|
|
SPF Personnel et Organisation;
|
FOD Kanselarij Personeel en Organisatie;
|
|
SPF Budget et Contrôle de la Gestion;
|
FOD Budget en Beheerscontrole;
|
|
SPF Technologie de l'Information et de la (Fedict);
|
FOD Informatie- en Communicatietechnologie Communication (Fedict);
|
|
SPF Affaires étrangères, Commerce extérieur et Coopération au Développement;
|
FOD Buitenlandse Zaken, Buitenlandse Handel en Ontwikkelingssamenwerking;
|
|
SPF Intérieur;
|
FOD Binnenlandse Zaken;
|
|
SPF Finances;
|
FOD Financiën;
|
|
SPF Mobilité et Transports;
|
FOD Mobiliteit en Vervoer;
|
|
SPF Emploi, Travail et Concertation sociale;
|
FOD Werkgelegenheid, Arbeid en sociaal overleg;
|
|
SPF Sécurité Sociale et Institutions publiques de Sécurité Sociale;
|
FOD Sociale Zekerheid en Openbare Instellingen van sociale Zekerheid;
|
|
SPF Santé publique, Sécurité de la Chaîne alimentaire et Environnement;
|
FOD Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu;
|
|
SPF Justice;
|
FOD Justitie;
|
|
SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie;
|
FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie;
|
|
Ministère de la Défense;
|
Ministerie van Landsverdediging;
|
|
Service public de programmation Intégration sociale, Lutte contre la pauvreté Et Economie sociale;
|
Programmatorische Overheidsdienst Maatschappelijke Integratie, Armoedsbestrijding en sociale Economie;
|
|
Service public fédéral de Programmation Développement durable;
|
Programmatorische federale Overheidsdienst Duurzame Ontwikkeling;
|
|
Service public fédéral de Programmation Politique scientifique;
|
Programmatorische federale Overheidsdienst Wetenschapsbeleid;
|
|
2.
Régie des Bâtiments:
|
2.
Regie der Gebouwen:
|
|
Office national de Sécurité sociale;
|
Rijksdienst voor sociale Zekerheid;
|
|
Institut national d'Assurance sociales Pour travailleurs indépendants;
|
Rijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen;
|
|
Institut national d'Assurance MaladieInvalidité;
|
Rijksinstituut voor Ziekte- en Invaliditeitsverzekering;
|
|
Office national des Pensions;
|
Rijksdienst voor Pensioenen;
|
|
Caisse auxiliaire d'Assurance MaladieInvalidité;
|
Hulpkas voor Ziekte-en Invaliditeitsverzekering;
|
|
Fond des Maladies professionnelles;
|
Fonds voor Beroepsziekten;
|
|
Office national de l'Emploi;
|
Rijksdienst voor Arbeidsvoorziening;
|
|
La Poste
|
De Post
|
BOLGARIJA
1.
Администрация на Народното събрание (administracija državnega zbora)
2.
Администрация на Президента (administracija predsednika)
3.
Администрация на Министерския съвет (administracija sveta ministrov)
4.
Конституционен съд (ustavno sodišče)
5.
Българска народна банка (bolgarska narodna banka)
6.
Министерство на външните работи (ministrstvo za zunanje zadeve)
7.
Министерство на вътрешните работи (ministrstvo za notranje zadeve)
8.
Министерство на извънредните ситуации (ministrstvo za izredne razmere)
9.
Министерство на държавната администрация и административната реформа (ministrstvo za državno upravo in upravno reformo)
10.
Министерство на земеделието и храните (ministrstvo za kmetijstvo in prehrano)
11.
Министерство на здравеопазването (ministrstvo za zdravje)
12.
Министерство на икономиката и енергетиката (ministrstvo za gospodarstvo in energijo)
13.
Министерство на културата (ministrstvo za kulturo)
14.
Министерство на образованието и науката (ministrstvo za izobraževanje in znanost)
15.
Министерство на околната среда и водите (ministrstvo za okolje in vodo)
16.
Министерство на отбраната (ministrstvo za obrambo)
17.
Министерство на правосъдието (ministrstvo za pravosodje)
18.
Министерство на регионалното развитие и благоустройството (ministrstvo za regionalni razvoj in javne gradnje)
19.
Министерство на транспорта (ministrstvo za promet)
20.
Министерство на труда и социалната политика (ministrstvo za delo in socialno politiko)
21.
Министерство на финансите (ministrstvo za finance)
22.
държавни агенции, държавни комисии, изпълнителни агенции и други държавни институции, създадени със закон или с постановление на Министерския съвет, които имат функции във връзка с осъществяването на изпълнителната власт (državne agencije, državne komisije, izvajalske agencije in drugi državni organi, ustanovljeni z zakonom ali uredbo sveta ministrov in katerih funkcija je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti):
23.
Агенция за ядрено регулиране (agencija za urejanje jedrske energije)
24.
Държавна комисия за енергийно и водно регулиране (državna komisija za urejanje energije in voda)
25.
Държавна комисия по сигурността на информацията (državna komisija za varovanje podatkov)
26.
Комисия за защита на конкуренцията (komisija za varstvo konkurence)
27.
Комисия за защита на личните данни (komisija za varstvo osebnih podatkov)
28.
Комисия за защита от дискриминация (komisija za zaščito pred diskriminacijo)
29.
Комисия за регулиране на съобщенията (komisija za urejanje komunikacij)
30.
Комисия за финансов надзор (komisija za finančni nadzor)
31.
Патентно ведомство на Република България (patentni urad Republike Bolgarije)
32.
Сметна палата на Република България (državni revizijski urad Republike Bolgarije)
33.
Агенция за приватизация (agencija za privatizacijo)
34.
Агенция за следприватизационен контрол (agencija za nadzor po privatizaciji)
35.
Български институт по метрология (bolgarski inštitut za meroslovje)
36.
Държавна агенция „Архиви“ (državna agencija „Arhiv“)
37.
Държавна агенция „Държавен резерв и военновременни запаси“ (državna agencija „Državne rezerve in zaloge za vojno“)
38.
Държавна агенция за бежанците (državna agencija za begunce)
39.
Държавна агенция за българите в чужбина (državna agencija za Bolgare v tujini)
40.
Държавна агенция за закрила на детето (državna agencija za zaščito otrok)
41.
Държавна агенция за информационни технологии и съобщения (državna agencija za informacijsko tehnologijo in komunikacije)
42.
Държавна агенция за метрологичен и технически надзор (državna agencija za meroslovni in tehnični nadzor)
43.
Държавна агенция за младежта и спорта (državna agencija za mladino in šport)
44.
Държавна агенция по туризма (državna agencija za turizem)
45.
Държавна комисия по стоковите борси и тържища (državna komisija za blagovne borze in trge)
46.
Институт по публична администрация и европейска интеграция (inštitut za javno upravo in evropsko integracijo)
47.
Национален статистически институт (nacionalni statistični inštitut)
48.
Агенция „Митници“ (carinski organ)
49.
Агенция за държавна и финансова инспекция (agencija za nadzor javnih financ)
50.
Агенция за държавни вземания (državna agencija za izterjavo terjatev)
51.
Агенция за социално подпомагане (agencija za socialno pomoč)
52.
Държавна агенция „Национална сигурност“ (državna agencija „Nacionalna varnost“)
53.
Агенция за хората с увреждания (agencija za invalidne osebe)
54.
Агенция по вписванията (agencija za registre)
55.
Агенция по енергийна ефективност (agencija za učinkovito rabo energije)
56.
Агенция по заетостта (agencija za zaposlovanje)
57.
Агенция по геодезия, картография и кадастър (agencija za geodezijo, kartografijo in kataster)
58.
Агенция по обществени поръчки (agencija za javna naročila)
59.
Българска агенция за инвестиции (bolgarska agencija za naložbe)
60.
Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“ (generalni direktorat „Uprava za civilno letalstvo“)
61.
Дирекция за национален строителен контрол (direktorat za nacionalni nadzor gradenj)
62.
Държавна комисия по хазарта (državna komisija za igre na srečo)
63.
Изпълнителна агенция „Автомобилна администрация“ (izvajalska agencija „Avtomobilska uprava“)
64.
Изпълнителна агенция „Борба с градушките“ (izvajalska agencija „Obramba pred točo“)
65.
Изпълнителна агенция „Българска служба за акредитация“ (izvajalska agencija „Bolgarska akreditacijska služba“)
66.
Изпълнителна агенция „Главна инспекция по труда“ (izvajalska agencija „Glavni inšpektorat za delo“)
67.
Изпълнителна агенция „Железопътна администрация“ (izvajalska agencija „Železniška uprava“)
68.
Изпълнителна агенция „Морска администрация“ (izvajalska agencija „Pomorska uprava“)
69.
Изпълнителна агенция „Национален филмов център“ (izvajalska agencija „Nacionalni filmski center“)
70.
Изпълнителна агенция „Пристанищна администрация“ (izvajalska agencija „Pristaniška uprava“)
71.
Изпълнителна агенция „Проучване и поддържане на река Дунав“ (izvajalska agencija „Raziskovanje in ohranjanje reke Donave“)
72.
Фонд „Републиканска пътна инфраструктура“ (nacionalni infrastrukturni sklad)
73.
Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози (izvajalska agencija za ekonomsko analizo in napovedovanje)
74.
Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия (izvajalska agencija za spodbujanje malih in srednjih podjetij)
75.
Изпълнителна агенция по лекарствата (izvajalska agencija za zdravila)
76.
Изпълнителна агенция по лозата и виното (izvajalska agencija za trto in vino)
77.
Изпълнителна агенция по околна среда (izvajalska okoljska agencija)
78.
Изпълнителна агенция по почвените ресурси (izvajalska agencija za vire tal)
79.
Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури (izvajalska agencija za ribištvo in akvakulturo)
80.
Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството (izvajalska agencija za selekcijo in reprodukcijo pri reji živali)
81.
Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол (izvajalska agencija za testiranje rastlinskih sort, terenske inšpekcijske preglede in kontrolo semen)
82.
Изпълнителна агенция по трансплантация (izvajalska agencija za presaditve)
83.
Изпълнителна агенция по хидромелиорации (izvajalska agencija za hidromelioracijo)
84.
Комисията за защита на потребителите (komisija za varstvo potrošnikov)
85.
Контролно-техническата инспекция (inšpektorat za tehnični nadzor)
86.
Национална агенция за приходите (agencija za javne prihodke)
87.
Национална ветеринарномедицинска служба (nacionalna veterinarska služba)
88.
Национална служба за растителна защита (nacionalna služba za varstvo rastlin)
89.
Национална служба по зърното и фуражите (nacionalna služba za žita in krmo)
90.
Държавна агенция по горите (nacionalna agencija za gozdarstvo)
91.
Национална комисия за борба с трафика на хора (bolgarska nacionalna komisija za boj proti trgovanju)
92.
Национален център за информация и документация (nacionalni center za informacije in dokumentacijo)
93.
Национален център по радиобиология и радиационна защита (nacionalni center za radiobiologijo in varstvo pred sevanjem)
94.
Национална служба за съвети в земеделието (nacionalna kmetijska svetovalna služba)
ČEŠKA REPUBLIKA
1.
Ministerstvo dopravy (ministrstvo za promet)
2.
Ministerstvo financí (ministrstvo za finance)
3.
Ministerstvo kultury (ministrstvo za kulturo)
4.
Ministerstvo obrany (ministrstvo za obrambo)
5.
Ministerstvo pro místní rozvoj (ministrstvo za regionalni razvoj)
6.
Ministerstvo práce a sociálních věcí (ministrstvo za delo in socialne zadeve)
7.
Ministerstvo průmyslu a obchodu (ministrstvo za industrijo in trgovino)
8.
Ministerstvo spravedlnosti (ministrstvo za pravosodje)
9.
Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy (ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport)
10.
Ministerstvo vnitra (ministrstvo za notranje zadeve)
11.
Ministerstvo zahraničních věcí (ministrstvo za zunanje zadeve)
12.
Ministerstvo zdravotnictví (ministrstvo za zdravje)
13.
Ministerstvo zemědělství (ministrstvo za kmetijstvo)
14.
Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje)
15.
Poslanecká sněmovna PČR (poslanska zbornica parlamenta Češke republike)
16.
Senát PČR (senat parlamenta Češke republike)
17.
Kancelář prezidenta (urad predsednika)
18.
Český statistický úřad (češki statistični urad)
19.
Český úřad zeměměřičský a katastrální (češki urad za geodezijo, kartiranje in kataster)
20.
Úřad průmyslového vlastnictví (urad za industrijsko lastnino)
21.
Úřad pro ochranu osobních údajů (urad za varstvo osebnih podatkov)
22.
Bezpečnostní informační služba (varnostnoobveščevalna služba)
23.
Národní bezpečnostní úřad (nacionalni varnostni organ)
24.
Česká akademie věd (akademija znanosti Češke republike)
25.
Vězeňská služba (služba za zapore)
26.
Český báňský úřad (češki organ za rudarstvo)
27.
Úřad pro ochranu hospodářské soutěže (urad za varstvo konkurence)
28.
Správa státních hmotných rezerv (uprava za državne blagovne rezerve)
29.
Státní úřad pro jadernou bezpečnost (državni urad za jedrsko varnost)
30.
Energetický regulační úřad (regulativni urad za energijo)
31.
Úřad vlády České republiky (urad vlade Češke republike)
32.
Ústavní soud (ustavno sodišče)
33.
Nejvyšší soud (vrhovno sodišče)
34.
Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče)
35.
Nejvyšší státní zastupitelství (vrhovno državno tožilstvo)
36.
Nejvyšší kontrolní úřad (vrhovni revizijski urad)
37.
Kancelář Veřejného ochránce práv (urad varuha človekovih pravic)
38.
Grantová agentura České republiky (agencija Češke republike za nepovratna sredstva)
39.
Státní úřad inspekce práce (državni urad za delovno inšpekcijo)
40.
Český telekomunikační úřad (češki urad za telekomunikacije)
41.
Ředitelství silnic a dálnic ČR (ŘSD) (direktorat Češke republike za ceste in avtoceste)
DANSKA
1.
Folketinget – danski parlament, Rigsrevisionen – nacionalni revizijski urad
2.
Statsministeriet – urad predsednika vlade
3.
Udenrigsministeriet – ministrstvo za zunanje zadeve
4.
Beskæftigelsesministeriet – ministrstvo za zaposlovanje
5 styrelser og institutioner – 5 agencij in institucij
5.
Domstolsstyrelsen – sodna uprava
6.
Finansministeriet – ministrstvo za finance
5 styrelser og institutioner – 5 agencij in institucij
7.
Forsvarsministeriet – ministrstvo za obrambo
5 styrelser og institutioner – 5 agencij in institucij
8.
Ministeriet for Sundhed og Forebyggelse – ministrstvo za notranje zadeve in zdravje
Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut – več agencij in institucij, vključno z inštitutom Statens Serum
9.
Justitsministeriet – ministrstvo za pravosodje
Rigspolitichefen, anklagemyndigheden samt 1 direktorat og et antal styrelser – policijski komisar, 1 direktorat in več agencij
10.
Kirkeministeriet – ministrstvo za verska vprašanja
10 stiftsøvrigheder – 10 škofijskih uradov
11.
Kulturministeriet – ministrstvo za kulturo
4 styrelser samt et antal statsinstitutioner – oddelek in več institucij
12.
Miljøministeriet – ministrstvo za okolje
5 styrelser – 5 agencij
13.
Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration – ministrstvo za begunce, priseljevanje in integracijo
1 styrelse – 1 agencija
14.
Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri – ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo
4 direktorater og institutioner – 4 direktorati in institucije
15.
Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling – ministrstvo za znanost, tehnologijo in inovacije
Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger – več agencij in institucij, vključno z državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami
16.
Skatteministeriet – ministrstvo za obdavčitev
1 styrelse og institutioner – 1 agencija in več institucij
17.
Velfærdsministeriet – ministrstvo za socialne zadeve
3 styrelser og institutioner – 3 agencije in več institucij
18.
Transportministeriet – ministrstvo za promet
7 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet – 7 agencij in institucij, vključno z Øresundsbrokonsortiet
19.
Undervisningsministeriet – ministrstvo za izobraževanje
3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner – 3 agencije, 4 izobraževalne ustanove, 5 drugih institucij
20.
Økonomi- og Erhvervsministeriet – ministrstvo za gospodarske in poslovne zadeve
Adskillige styrelser og institutioner – več agencij in institucij
21.
Klima- og Energiministeriet – ministrstvo za podnebje in energijo
3 styrelser og institutioner – 3 agencije in institucije
NEMČIJA
|
1.
|
Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve
|
Auswärtiges Amt
|
|
2.
|
Urad zveznega kanclerja
|
Bundeskanzleramt
|
|
3.
|
Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve
|
Bundesministerium für Arbeit und Soziales
|
|
4.
|
Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave
|
Bundesministerium für Bildung und Forschung
|
|
5.
|
Zvezno ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in varstvo potrošnikov
|
Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz
|
|
6.
|
Zvezno ministrstvo za finance
|
Bundesministerium der Finanzen
|
|
7.
|
Zvezno ministrstvo za notranje zadeve (samo blago za civilno uporabo)
|
Bundesministerium des Innern
|
|
8.
|
Zvezno ministrstvo za zdravje
|
Bundesministerium für Gesundheit
|
|
9.
|
Zvezno ministrstvo za družino, starejše državljane, ženske in mladino
|
Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend
|
|
10.
|
Zvezno ministrstvo za pravosodje
|
Bundesministerium der Justiz
|
|
11.
|
Zvezno ministrstvo za promet, gradnjo in razvoj mest
|
Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung
|
|
12.
|
Zvezno ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo
|
Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie
|
|
13.
|
Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj
|
Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung
|
|
14.
|
Zvezno ministrstvo za obrambo
|
Bundesministerium der Verteidigung
|
|
15.
|
Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave in varnost reaktorjev
|
Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit
|
ESTONIJA
1.
Vabariigi Presidendi Kantselei (urad predsednika Republike Estonije)
2.
Eesti Vabariigi Riigikogu (parlament Republike Estonije)
3.
Eesti Vabariigi Riigikohus (vrhovno sodišče Republike Estonije)
4.
Riigikontroll (državni revizijski urad Republike Estonije)
5.
Õiguskantsler (kancler za pravosodje)
6.
Riigikantselei (državno kanclerstvo)
7.
Rahvusarhiiv (državni arhiv Estonije)
8.
Haridus- ja Teadusministeerium (ministrstvo za izobraževanje in raziskave)
9.
Justiitsministeerium (ministrstvo za pravosodje)
10.
Kaitseministeerium (ministrstvo za obrambo)
11.
Keskkonnaministeerium (ministrstvo za okolje)
12.
Kultuuriministeerium (ministrstvo za kulturo)
13.
Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium (ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije)
14.
Põllumajandusministeerium (ministrstvo za kmetijstvo)
15.
Rahandusministeerium (ministrstvo za finance)
16.
Siseministeerium (ministrstvo za notranje zadeve)
17.
Sotsiaalministeerium (ministrstvo za socialne zadeve)
18.
Välisministeerium (ministrstvo za zunanje zadeve)
19.
Keeleinspektsioon (jezikovni inšpektorat)
20.
Riigiprokuratuur (tožilstvo)
21.
Teabeamet (informacijski odbor)
22.
Maa-amet (estonski odbor za zemljišča)
23.
Keskkonnainspektsioon (inšpektorat za okolje)
24.
Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus (center za varstvo gozdov in silvikulturo)
25.
Muinsuskaitseamet (odbor za dediščino)
26.
Patendiamet (patentni urad)
27.
Tehnilise Järelevalve Amet (estonski organ za tehnični nazor)
28.
Tarbijakaitseamet (odbor za varstvo potrošnikov)
29.
Riigihangete Amet (urad za javna naročila)
30.
Taimetoodangu Inspektsioon (inšpektorat za pridelavo rastlin)
31.
Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet (kmetijski registri in informacijski odbor)
32.
Veterinaar- ja Toiduamet (odbor za veterinarstvo in prehrano)
33.
Konkurentsiamet (estonski organ za konkurenco)
34.
Maksu –ja Tolliamet (odbor za davke in carino)
35.
Statistikaamet (statistični urad Estonije)
36.
Kaitsepolitseiamet (odbor za varnostno policijo)
37.
Kodakondsus- ja Migratsiooniamet (odbor za državljanstvo in migracije)
38.
Piirivalveamet (nacionalni odbor za mejno stražo)
39.
Politseiamet (odbor za državno policijo)
40.
Eesti Kohtuekspertiisi ja Instituut (center za forenzične storitve)
41.
Keskkriminaalpolitsei (centralna kriminalistična policija)
42.
Päästeamet (odbor za reševanje)
43.
Andmekaitse Inspektsioon (estonski inšpektorat za varstvo podatkov)
44.
Ravimiamet (državna agencija za zdravila)
45.
Sotsiaalkindlustusamet (odbor za socialno zavarovanje)
46.
Tööturuamet (odbor za trg dela)
47.
Tervishoiuamet (odbor za zdravstveno varstvo)
48.
Tervisekaitseinspektsioon (inšpektorat za varovanje zdravja)
49.
Tööinspektsioon (inšpektorat za delo)
50.
Lennuamet (estonska uprava za civilno letalstvo)
51.
Maanteeamet (estonska uprava za ceste)
52.
Veeteede Amet (pomorska uprava)
53.
Julgestuspolitsei (centralna policija za kazenski pregon)
54.
Kaitseressursside Amet (agencija za obrambna sredstva)
55.
Kaitseväe Logistikakeskus (logistični center za obrambne sile)
IRSKA
1.
President's Establishment
2.
Houses of the Oireachtas – [parlament]
3.
Department of the Taoiseach – [predsednik vlade]
4.
Central Statistics Office
5.
Department of Finance
6.
Office of the Comptroller and Auditor General
7.
Office of the Revenue Commissioners
8.
Office of Public Works
9.
State Laboratory
10.
Office of the Attorney General
11.
Office of the Director of Public Prosecutions
12.
Valuation Office
13.
Commission for Public Service Appointments
14.
Office of the Ombudsman
15.
Chief State Solicitor's Office
16.
Department of Justice, Equality and Law Reform
17.
Courts Service
18.
Prisons Service
19.
Office of the Commissioners of Charitable Donations and Bequests
20.
Department of the Environment, Heritage and Local Government
21.
Department of Education and Science
22.
Department of Communications, Energy and Natural Resources
23.
Department of Agriculture, Fisheries and Food
24.
Department of Transport
25.
Department of Health and Children
26.
Department of Enterprise, Trade and Employment
27.
Department of Arts, Sports and Tourism
28.
Department of Defence
29.
Department of Foreign Affairs
30.
Department of Social and Family Affairs
31.
Department of Community, Rural and Gaeltacht – [galsko govoreče regije] Affairs
32.
Arts Council
33.
National Gallery
GRČIJA
1.
Υπουργείο Εσωτερικών (ministrstvo za notranje zadeve)
2.
Υπουργείο Εξωτερικών (ministrstvo za zunanje zadeve)
3.
Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών (ministrstvo za gospodarstvo in finance)
4.
Υπουργείο Ανάπτυξης (ministrstvo za razvoj)
5.
Υπουργείο Δικαιοσύνης (ministrstvo za pravosodje)
6.
Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων (ministrstvo za izobraževanje in veroizpovedi)
7.
Υπουργείο Πολιτισμού (ministrstvo za kulturo)
8.
Υπουργείο Υγείας και Κοινωνικής Αλληλεγγύης (ministrstvo za zdravje in socialno solidarnost)
9.
Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων (ministrstvo za okolje, prostorsko načrtovanje in javne gradnje)
10.
Υπουργείο Απασχόλησης και Κοινωνικής Προστασίας (ministrstvo za zaposlovanje in socialno zaščito)
11.
Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών (ministrstvo za promet in komunikacije)
12.
Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων (ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano)
13.
Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας, Αιγαίου και Νησιωτικής Πολιτικής (ministrstvo za trgovsko mornarico, Egejsko morje in otoško politiko)
14.
Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης (ministrstvo za Makedonijo in Trakijo)
15.
Γενική Γραμματεία Επικοινωνίας (generalni sekretariat za komunikacije)
16.
Γενική Γραμματεία Ενημέρωσης (generalni sekretariat za informacije)
17.
Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς (generalni sekretariat za mladino)
18.
Γενική Γραμματεία Ισότητας (generalni sekretariat za enakopravnost)
19.
Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων (generalni sekretariat za socialno varnost)
20.
Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού (generalni sekretariat za Grke v tujini)
21.
Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας (generalni sekretariat za industrijo)
22.
Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας (generalni sekretariat za raziskave in tehnologijo)
23.
Γενική Γραμματεία Αθλητισμού (generalni sekretariat za šport)
24.
Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων (generalni sekretariat za javne gradnje)
25.
Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος (nacionalna statistična služba)
26.
Εθνικό Συμβούλιο Κοινωνικής Φροντίδας (nacionalni svet za socialno varstvo)
27.
Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας (stanovanjska organizacija delavcev)
28.
Εθνικό Τυπογραφείο (nacionalni urad za tisk)
29.
Γενικό Χημείο του Κράτους (splošni državni laboratorij)
30.
Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας (grški sklad za avtoceste)
31.
Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών (univerza v Atenah)
32.
Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης (univerza v Solunu)
33.
Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης (univerza v Trakiji)
34.
Πανεπιστήμιο Αιγαίου (univerza na Egejskih otokih)
35.
Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων (univerza v Ioannini)
36.
Πανεπιστήμιο Πατρών (univerza v Patrasu)
37.
Πανεπιστήμιο Μακεδονίας (univerza v Makedoniji)
38.
Πολυτεχνείο Κρήτης (politehnična šola na Kreti)
39.
Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων (tehnična šola Sivitanidios)
40.
Αιγινήτειο Νοσοκομείο (bolnišnica Eginitio)
41.
Αρεταίειο Νοσοκομείο (bolnišnica Areteio)
42.
Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης (nacionalni center za javno upravo)
43.
Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού (javna organizacija za upravljanje materialov Α.Ε.)
44.
Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων (organizacija za zavarovanje kmetov)
45.
Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων (organizacija za gradnjo šol)
46.
Γενικό Επιτελείο Στρατού (generalštab vojske)
47.
Γενικό Επιτελείο Ναυτικού (generalštab mornarice)
48.
Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας (generalštab letalstva)
49.
Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας (grška komisija za jedrsko energijo)
50.
Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων (generalni sekretariat za nadaljnje izobraževanje)
51.
Γενική Γραμματεία Εμπορίου (generalni sekretariat za trgovino)
52.
Ελληνικά Ταχυδρομεία Hellenic Post (pošta Grčije – ELTA)
ŠPANIJA
Presidencia de Gobierno
Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación
Ministerio de Justicia
Ministerio de Defensa
Ministerio de Economía y Hacienda
Ministerio del Interior
Ministerio de Fomento
Ministerio de Educación y Ciencia
Ministerio de Industria, Turismo y Comercio
Ministerio de Trabajo y Asuntos Sociales
Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación
Ministerio de la Presidencia
Ministerio de Administraciones Públicas
Ministerio de Cultura
Ministerio de Sanidad y Consumo
Ministerio de Medio Ambiente
Ministerio de Vivienda
FRANCIJA
1.
Ministères
Services du Premier ministre
Ministère chargé de la santé, de la jeunesse et des sports
Ministère chargé de l'intérieur, de l'outre-mer et des collectivités territoriales
Ministère chargé de la justice
Ministère chargé de la défense
Ministère chargé des affaires étrangčres et européennes
Ministère chargé de l'éducation nationale
Ministère chargé de l'économie, des finances et de l'emploi
Secrétariat d'Etat aux transports
Secrétariat d'Etat aux entreprises et au commerce extérieur
Ministère chargé du travail, des relations sociales et de la solidarité
Ministère chargé de la culture et de la communication
Ministère chargé du budget, des comptes publics et de la fonction publique
Ministère chargé de l'agriculture et de la pêche
Ministère chargé de l'enseignement supérieur et de la recherche
Ministère chargé de l'écologie, du développement et de l'aménagement durables
Secrétariat d'Etat à la fonction publique
Ministère chargé du logement et de la ville
Secrétariat d'Etat à la coopération et à la francophonie
Secrétariat d'Etat à l'outre-mer
Secrétariat d'Etat à la jeunesse et aux sports et de la vie associative
Secrétariat d'Etat aux anciens combattants
Ministère chargé de l'immigration, de l'intégration, de l'identité nationale et du co-développement
Secrétariat d'Etat en charge de la prospective et de l'évaluation des politiques publiques
Secrétariat d'Etat aux affaires européennes
Secrétariat d’Etat aux affaires étrangères et aux droits de l’homme
Secrétariat d'Etat à la consommation et au tourisme
Secrétariat d'Etat à la politique de la ville
Secrétariat d'Etat à la solidarité
Secrétariat d'Etat en charge de l'emploi
Secrétariat d'Etat en charge du commerce, de l'artisanat, des PME, du tourisme et des services
Secrétariat d'Etat en charge du développement de la région-capitale
Secrétariat d'Etat en charge de l'aménagement du territoire
2.
Etablissements publics nationaux
Académie de France à Rome
Académie de marine
Académie des sciences d'outre-mer
Agence Centrale des Organismes de Sécurité Sociale (A.C.O.S.S.)
Agences de l'eau
Agence Nationale de l'Accueil des Etrangers et des migrations
Agence nationale pour l'amélioration des conditions de travail (ANACT)
Agence nationale pour l'amélioration de l'habitat (ANAH)
Agence Nationale pour la Cohésion Sociale et l'Egalité des Chances
Agence nationale pour l'indemnisation des français d'outre-mer (ANIFOM)
Assemblée permanente des chambres d'agriculture (APCA)
Bibliothèque nationale de France
Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg
Caisse des Dépôts et Consignations
Caisse nationale des autoroutes (CNA)
Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS)
Caisse de garantie du logement locatif social
Casa de Velasquez
Centre d'enseignement zootechnique
Centre hospitalier national des Quinze-Vingts
Centre international d'études supérieures en sciences agronomiques (Montpellier Sup Agro)
Centre des liaisons européennes et internationales de sécurité sociale
Centre des Monuments Nationaux
Centre national d'art et de culture Georges Pompidou
Centre national de la cinématographie
Institut national supérieur de formation et de recherche pour l'éducation des jeunes handicapés et les enseignements adaptés
Centre National d'Etudes et d'expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF)
Ecole nationale supérieure de Sécurité Sociale
Centre national du livre
Centre national de documentation pédagogique
Centre national des œuvres universitaires et scolaires (CNOUS)
Centre national professionnel de la propriété forestière
Centre National de la Recherche Scientifique (C.N.R.S)
Centres d'éducation populaire et de sport (CREPS)
Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS)
Collège de France
Conservatoire de l'espace littoral et des rivages lacustres
Conservatoire National des Arts et Métiers
Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Paris
Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Lyon
Conservatoire national supérieur d'art dramatique
Ecole centrale de Lille
Ecole centrale de Lyon
École centrale des arts et manufactures
École française d'archéologie d'Athènes
École française d'Extrême-Orient
École française de Rome
École des hautes études en sciences sociales
École nationale d'administration
École nationale de l'aviation civile (ENAC)
École nationale des Chartes
École nationale d'équitation
Ecole Nationale du Génie de l'Eau et de l'environnement de Strasbourg
Écoles nationales d'ingénieurs
Ecole nationale d'ingénieurs des industries des techniques agricoles et alimentaires de Nantes
Écoles nationales d'ingénieurs des travaux agricoles
École nationale de la magistrature
Écoles nationales de la marine marchande
École nationale de la santé publique (ENSP)
École nationale de ski et d'alpinisme
École nationale supérieure des arts décoratifs
École nationale supérieure des arts et industries textiles Roubaix
Écoles nationales supérieures d'arts et métiers
École nationale supérieure des beaux-arts
École nationale supérieure de céramique industrielle
École nationale supérieure de l'électronique et de ses applications (ENSEA)
Ecole Nationale Supérieure des Sciences de l'information et des bibliothécaires
Écoles nationales vétérinaires
École nationale de voile
Écoles normales supérieures
École polytechnique
École de Viticulture – Avize (Marne),
Etablissement national d’enseignement agronomique de Dijon
Établissement national des invalides de la marine (ENIM)
Établissement national de bienfaisance Koenigswarter
Fondation Carnegie
Fondation Singer-Polignac
Haras nationaux
Hôpital national de Saint-Maurice
Institut français d'archéologie orientale du Caire
Institut géographique national
Institut National des Appellations d'origine
Institut National d'enseignement supérieur et de recherche agronomique et agroalimentaire de Rennes
Institut National d'Etudes Démographiques (I.N.E.D)
Institut National d'Horticulture
Institut National de la jeunesse et de l'éducation populaire
Institut national des jeunes aveugles – Paris
Institut national des jeunes sourds – Bordeaux
Institut national des jeunes sourds – Chambéry
Institut national des jeunes sourds – Metz
Institut national des jeunes sourds – Paris
Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N.P.N.P.P)
Institut national de la propriété industrielle
Institut National de la Recherche Agronomique (I.N.R.A)
Institut National de la Recherche Pédagogique (I.N.R.P)
Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale (I.N.S.E.R.M)
Institut National des Sciences de l'Univers
Institut National des Sports et de l'Education Physique
Instituts nationaux polytechniques
Instituts nationaux des sciences appliquées
Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA)
Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS)
Institut de Recherche pour le Développement
Instituts régionaux d'administration
Institut des Sciences et des Industries du vivant et de l'environnement (Agro Paris Tech)
Institut supérieur de mécanique de Paris
Institut Universitaires de Formation des Maîtres
Musée de l'armée
Musée Gustave-Moreau
Musée national de la marine
Musée national J.-J.-Henner
Musée national de la Légion d'honneur
Musée de la Poste
Muséum National d'Histoire Naturelle
Musée Auguste-Rodin
Observatoire de Paris
Office français de protection des réfugiés et apatrides
Office National des Anciens Combattants et des Victimes de Guerre (ONAC)
Office national de la chasse et de la faune sauvage
Office National de l'eau et des milieux aquatiques
Office national d'information sur les enseignements et les professions (ONISEP)
Office universitaire et culturel français pour l'Algérie
Palais de la découverte
Parcs nationaux
Universités
3.
Autre organisme public national
Union des groupements d'achats publics (UGAP)
Agence Nationale pour l'emploi (A.N.P.E)
Autorité indépendante des marchés financiers
Caisse Nationale des Allocations Familiales (CNAF)
Caisse Nationale d'Assurance Maladie des Travailleurs Salariés (CNAMS)
Caisse Nationale d'Assurance-Vieillesse des Travailleurs Salariés (CNAVTS)
4.
Institutions, autorités et juridictions indépendantes:
Présidence de la République
HRVAŠKA
Hrvatski sabor (hrvaški parlament)
Predsjednik Republike Hrvatske (predsednik Republike Hrvaške)
Ured predsjednika Republike Hrvatske (urad predsednika Republike Hrvaške)
Ured predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti (urad predsednika Republike Hrvaške po izteku mandata)
Vlada Republike Hrvatske (vlada Republike Hrvaške)
Uredi Vlade Republike Hrvatske (uradi vlade Republike Hrvaške)
Ministarstvo gospodarstva (ministrstvo za gospodarstvo)
Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije (ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU)
Ministarstvo financija (ministrstvo za finance)
Ministarstvo obrane (ministrstvo za obrambo)
Ministarstvo vanjskih i europskih poslova (ministrstvo za zunanje in evropske zadeve)
Ministarstvo unutarnjih poslova (ministrstvo za notranje zadeve)
Ministarstvo pravosuđa (ministrstvo za pravosodje)
Ministarstvo uprave (ministrstvo za javno upravo)
Ministarstvo poduzetništva i obrta (ministrstvo za podjetništvo in obrtništvo)
Ministarstvo rada i mirovinskog sustava (ministrstvo za delo in pokojninski sistem)
Ministarstvo pomorstva, prometa i infrastrukture (ministrstvo za pomorske zadeve, promet in infrastrukturo)
Ministarstvo poljoprivrede (ministrstvo za kmetijstvo)
Ministarstvo turizma (ministrstvo za turizem)
Ministarstvo zaštite okoliša i prirode (ministrstvo za okolje in varstvo narave)
Ministarstvo graditeljstva i prostornoga uređenja (ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje)
Ministarstvo branitelja (ministrstvo za zadeve veteranov)
Ministarstvo socijalne politike i mladih (ministrstvo za socialno politiko in mladino)
Ministarstvo zdravlja (ministrstvo za zdravje)
Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta (ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport)
Ministarstvo kulture (ministrstvo za kulturo)
Državne upravne organizacije (državne upravne organizacije)
Uredi državne uprave u županijama (uradi državne uprave v županijah)
Ustavni sud Republike Hrvatske (ustavno sodišče Republike Hrvaške)
Vrhovni sud Republike Hrvatske (vrhovno sodišče Republike Hrvaške)
sudovi (sodišča)
Državno sudbeno vijeće (državni svet sodnikov)
državna odvjetništva (državna pravobranilstva)
Državnoodvjetničko vijeće (državnotožilski svet)
Pravobraniteljstva (urad varuha človekovih pravic)
Državna komisija za kontrolu postupaka javne nabave (državna komisija za nadzor nad postopki javnega naročanja)
Hrvatska narodna banka (hrvaška narodna banka)
državne agencije i uredi (državne agencije in uradi)
Državni ured za reviziju (državni revizijski urad)
ITALIJA
I.
Nabavni organi:
1.
Presidenza del Consiglio dei Ministri (predsedstvo sveta ministrov)
2.
Ministero degli Affari Esteri (ministrstvo za zunanje zadeve)
3.
Ministero dell'Interno (ministrstvo za notranje zadeve)
4.
Ministero della Giustizia e Uffici giudiziari (esclusi i giudici di pace) (ministrstvo za pravosodje in sodniške funkcije (razen giudici di pace))
5.
Ministero della Difesa (ministrstvo za obrambo)
6.
Ministero dell'Economia e delle Finanze (ministrstvo za gospodarstvo in finance)
7.
Ministero dello Sviluppo Economico (ministrstvo za gospodarski razvoj)
8.
Ministero del Commercio internazionale (ministrstvo za mednarodno trgovino)
9.
Ministero delle Comunicazioni (ministrstvo za komunikacije)
10.
Ministero delle Politiche Agricole e Forestali (ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko)
11.
Ministero dell'Ambiente e Tutela del Territorio e del Mare (ministrstvo za okolje, kopno in morje)
12.
Ministero delle Infrastrutture (ministrstvo za infrastrukturo)
13.
Ministero dei Trasporti (ministrstvo za promet)
14.
Ministero del Lavoro e delle politiche sociali e della Previdenza sociale (ministrstvo za delo, socialno politiko in socialno varnost)
15.
Ministero della Solidarietà sociale (ministrstvo za socialno solidarnost)
16.
Ministero della Salute (ministrstvo za zdravje)
17.
Ministero dell' Istruzione dell' università e della ricerca (ministrstvo za izobraževanje, visoko šolstvo in raziskave)
18.
Ministero per i Beni e le Attività culturali comprensivo delle sue articolazioni periferiche (ministrstvo za dediščino in kulturo, vključno s podrejenimi entitetami)
II.
Drugi nacionalni javni organi:
CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici)
CIPER
1.
(a)
Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο (predsedstvo in predsedniška palača)
(b)
Γραφείο Συντονιστή Εναρμόνισης (urad koordinatorja za harmonizacijo)
2.
Υπουργικό Συμβούλιο (svet ministrov)
3.
Βουλή των Αντιπροσώπων (predstavniški dom)
4.
Δικαστική Υπηρεσία (sodniška služba)
5.
Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας (pravobranilstvo Republike)
6.
Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας (revizijski urad Republike)
7.
Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας (komisija za javno službo)
8.
Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας (komisija za izobraževalne storitve)
9.
Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως (urad komisarja za upravo (varuh človekovih pravic))
10.
Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού (komisija za varstvo konkurence)
11.
Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου (služba za notranjo revizijo)
12.
Γραφείο Προγραμματισμού (urad za načrtovanje)
13.
Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας (državna blagajna Republike)
14.
Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα (urad komisarja za varstvo podatkov osebne narave)
15.
Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων (urad komisarja za državno pomoč)
16.
Αναθεωρητική Αρχή Προσφορών (organ za revizijo razpisa)
17.
Υπηρεσία Εποπτείας και Ανάπτυξης Συνεργατικών Εταιρειών (organ za nadzor in razvoj zadrug)
18.
Αναθεωρητική Αρχή Προσφύγων (organ za preverjanje beguncev)
19.
Υπουργείο Άμυνας (ministrstvo za obrambo)
20.
(a)
Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος (ministrstvo za kmetijstvo, naravne vire in okolje)
(b)
Τμήμα Γεωργίας (oddelek za kmetijstvo)
(c)
Κτηνιατρικές Υπηρεσίες (veterinarske službe)
(d)
Τμήμα Δασών (oddelek za gozdove)
(e)
Τμήμα Αναπτύξεως Υδάτων (oddelek za razvoj voda)
(f)
Τμήμα Γεωλογικής Επισκόπησης (oddelek za geološke raziskave)
(g)
Μετεωρολογική Υπηρεσία (meteorološka služba)
(h)
Τμήμα Αναδασμού (oddelek za komasacijo zemljišč)
(i)
Υπηρεσία Μεταλλείων (služba za rudarstvo)
(j)
Ινστιτούτο Γεωργικών Ερευνών (inštitut za raziskave v kmetijstvu)
(k)
Τμήμα Αλιείας και Θαλάσσιων Ερευνών (oddelek za ribištvo in pomorske raziskave)
21.
(a)
Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως (ministrstvo za pravosodje in javni red)
(b)
Αστυνομία (policija)
(c)
Πυροσβεστική Υπηρεσία Κύπρου (gasilska služba Cipra)
(d)
Τμήμα Φυλακών (oddelek za zapore)
22.
(a)
Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού (ministrstvo za trgovino, industrijo in turizem)
(b)
Τμήμα Εφόρου Εταιρειών και Επίσημου Παραλήπτη (oddelek za register družb in stečajne upravitelje)
23.
(a)
Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (ministrstvo za delo in socialno varstvo)
(b)
Τμήμα Εργασίας (oddelek za delo)
(c)
Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων (oddelek za socialno zavarovanje)
(d)
Τμήμα Υπηρεσιών Κοινωνικής Ευημερίας (oddelek za storitve socialnega varstva)
(e)
Κέντρο Παραγωγικότητας Κύπρου (center za produktivnost Ciper)
(f)
Ανώτερο Ξενοδοχειακό Ινστιτούτο Κύπρου (visoka šola za hotelirstvo Ciper)
(g)
Ανώτερο Τεχνολογικό Ινστιτούτο (visoka tehnična šola)
(h)
Τμήμα Επιθεώρησης Εργασίας (oddelek za delovno inšpekcijo)
(i)
Τμήμα Εργασιακών Σχέσεων (oddelek za odnose med delodajalci in delojemalci)
24.
(a)
Υπουργείο Εσωτερικών (ministrstvo za notranje zadeve)
(b)
Επαρχιακές Διοικήσεις (okrožne uprave)
(c)
Τμήμα Πολεοδομίας και Οικήσεως (oddelek za urbanistično načrtovanje in stanovanjsko gospodarstvo)
(d)
Τμήμα Αρχείου Πληθυσμού και Μεταναστεύσεως (oddelek za register prebivalstva in migracije)
(e)
Τμήμα Κτηματολογίου και Χωρομετρίας (oddelek za zemljišča in raziskave)
(f)
Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών (urad za tisk in informiranje)
(g)
Πολιτική Άμυνα (civilna obramba)
(h)
Υπηρεσία Μέριμνας και Αποκαταστάσεων Εκτοπισθέντων (služba za oskrbo in rehabilitacijo razseljenih oseb)
(i)
Υπηρεσία Ασύλου (azilna služba)
25.
Υπουργείο Εξωτερικών (ministrstvo za zunanje zadeve)
26.
(a)
Υπουργείο Οικονομικών (ministrstvo za finance)
(b)
Τελωνεία (carine in trošarine)
(c)
Τμήμα Εσωτερικών Προσόδων (oddelek za domače prihodke)
(d)
Στατιστική Υπηρεσία (statistična služba)
(e)
Τμήμα Κρατικών Αγορών και Προμηθειών (oddelek za javno naročanje in nabavo)
(f)
Τμήμα Δημόσιας Διοίκησης και Προσωπικού (oddelek za javno upravo in osebje)
(g)
Κυβερνητικό Τυπογραφείο (vladni urad za tisk)
(h)
Τμήμα Υπηρεσιών Πληροφορικής (oddelek za storitve informacijske tehnologije)
27.
Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού (ministrstvo za izobraževanje in kulturo)
28.
(a)
Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων (ministrstvo za komunikacije in javne gradnje)
(b)
Τμήμα Δημοσίων Έργων (oddelek za javne gradnje)
(c)
Τμήμα Αρχαιοτήτων (oddelek za antične umetnine)
(d)
Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας (oddelek za civilno letalstvo)
(e)
Τμήμα Εμπορικής Ναυτιλίας (oddelek za trgovsko ladjevje)
(f)
Τμήμα Ταχυδρομικών Υπηρεσιών (oddelek za poštne storitve)
(g)
Τμήμα Οδικών Μεταφορών (oddelek za cestni promet)
(h)
Τμήμα Ηλεκτρομηχανολογικών Υπηρεσιών (oddelek za elektromehanske storitve)
(i)
Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών (oddelek za elektronske telekomunikacije)
29.
(a)
Υπουργείο Υγείας (ministrstvo za zdravje)
(b)
Φαρμακευτικές Υπηρεσίες (farmacevtske storitve)
(c)
Γενικό Χημείο (splošni laboratorij)
(d)
Ιατρικές Υπηρεσίες και Υπηρεσίες Δημόσιας Υγείας (medicinske in javne zdravstvene službe)
(e)
Οδοντιατρικές Υπηρεσίες (zobozdravstvene službe)
(f)
Υπηρεσίες Ψυχικής Υγείας (službe na področju duševnega zdravja)
LATVIJA
A)
Ministrijas, īpašu ministru sekretariāti un to padotībā esošās iestādes (ministrstva, sekretariati ministrstev za posebne naloge in njihove podrejene institucije):
1.
Aizsardzības ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za obrambo in podrejene institucije)
2.
Ārlietu ministrija un tas padotībā esošās iestādes (ministrstvo za zunanje zadeve in podrejene institucije)
3.
Ekonomikas ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za gospodarstvo in podrejene institucije)
4.
Finanšu ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za finance in podrejene institucije)
5.
Iekšlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za notranje zadeve in podrejene institucije)
6.
Izglītības un zinātnes ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za izobraževanje in znanost ter podrejene institucije)
7.
Kultūras ministrija un tas padotībā esošās iestādes (ministrstvo za kulturo in podrejene institucije)
8.
Labklājības ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za socialno varstvo in podrejene institucije)
9.
Satiksmes ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za promet in podrejene institucije)
10.
Tieslietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za pravosodje in podrejene institucije)
11.
Veselības ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za zdravje in podrejene institucije)
12.
Vides aizsardzības un reģionālās attīstības ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za varstvo okolja in regionalni razvoj ter podrejene institucije)
13.
Zemkopības ministrija un tās padotībā esošās iestādes (ministrstvo za kmetijstvo in podrejene institucije)
14.
Īpašu uzdevumu ministra sekretariāti un to padotībā esošās iestādes (ministrstva za posebne naloge in podrejene institucije)
B)
Citas valsts iestādes (druge državne institucije):
1.
Augstākā tiesa (vrhovno sodišče)
2.
Centrālā vēlēšanu komisija (osrednja volilna komisija)
3.
Finanšu un kapitāla tirgus komisija (komisija za finančni in kapitalski trg)
4.
Latvijas Banka (banka Latvije)
5.
Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes (tožilstvo in institucije pod njegovim nadzorom)
6.
Saeimas un tās padotībā esošās iestādes (parlament in podrejene institucije)
7.
Satversmes tiesa (ustavno sodišče)
8.
Valsts kanceleja un tās pārraudzībā esošās iestādes (urad kanclerja in institucije pod njegovim nadzorom)
9.
Valsts kontrole (državni revizijski urad)
10.
Valsts prezidenta kanceleja (urad predsednika države)
11.
Citas valsts iestādes, kuras nav ministriju padotībā (druge državne institucije, ki ne sodijo pod ministrstva):
–
Tiesībsarga birojs (urad varuha človekovih pravic)
–
Nacionālā radio un televīzijas padome (nacionalni svet za radiodifuzijo)
LITVA
Prezidentūros kanceliarija (urad predsednika)
Seimo kanceliarija (urad parlamenta)
Seimui atskaitingos institucijos: (institucije, odgovorne parlamentu):
Lietuvos mokslo taryba (svet za znanost);
Seimo kontrolierių įstaiga (urad parlamentarnega varuha človekovih pravic);
Valstybės kontrolė (državni revizijski urad);
Specialiųjų tyrimų tarnyba (služba za posebne preiskave);
Valstybės saugumo departamentas (oddelek za državno varnost);
Konkurencijos taryba (svet za konkurenco);
Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras (center za raziskave genocida in uporniškega gibanja);
Vertybinių popierių komisija (litovska komisija za vrednostne papirje);
Ryšių reguliavimo tarnyba (regulativni organ za komunikacije);
Nacionalinė sveikatos taryba (nacionalni zdravstveni odbor);
Etninės kultūros globos taryba (svet za zaščito etnične kulture);
Lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba (urad varuha pravic do enakih možnosti);
Valstybinė kultūros paveldo komisija (nacionalna komisija za kulturno dediščino);
Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga (institucija varuha otrokovih pravic);
Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija (državna komisija za regulacijo cen virov energije);
Valstybinė lietuvių kalbos komisija (državna komisija za litovščino);
Vyriausioji rinkimų komisija (osrednja volilna komisija);
Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (glavna komisija za uradno etiko);
Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba (urad inšpektorja za novinarsko etiko).
Vyriausybės kanceliarija (urad vlade)
Vyriausybei atskaitingos institucijos (institucije, ki so odgovorne vladi):
Ginklų fondas (sklad za orožje);
Informacinės visuomenės plėtros komitetas (odbor za razvoj informacijske družbe);
Kūno kultūros ir sporto departamentas (oddelek za telesno vzgojo in šport);
Lietuvos archyvų departamentas (oddelek za arhiv Litve);
Mokestinių ginčų komisija (komisija za davčne spore);
Statistikos departamentas (oddelek za statistiko);
Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas (oddelek za nacionalne manjšine in v tujini živeče Litvance);
Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba (državna služba za nadzor nad tobakom in alkoholom);
Viešųjų pirkimų tarnyba (urad za javna naročila);
Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija (državni inšpektorat za varnost jedrske energije);
Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija (državni inšpektorat za varstvo podatkov);
Valstybinė lošimų priežiūros komisija (državna komisija za nadzor igralništva);
Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba (državna služba za prehrano in veterino);
Vyriausioji administracinių ginčų komisija (glavna komisija za upravne spore);
Draudimo priežiūros komisija (komisija za nadzor zavarovalnic);
Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas (litovska državna fundacija za znanost in študije);
Konstitucinis Teismas (ustavno sodišče);
Lietuvos bankas (banka Litve).
Aplinkos ministerija (ministrstvo za okolje)
Įstaigos prie Aplinkos ministerijos (institucije pod ministrstvom za okolje):
Generalinė miškų urėdija (generalni direktorat za državne gozdove);
Lietuvos geologijos tarnyba (litovski urad za geološke raziskave);
Lietuvos hidrometeorologijos tarnyba (litovska hidrometeorološka služba);
Lietuvos standartizacijos departamentas (litovski odbor za standarde);
Nacionalinis akreditacijos biuras (litovski nacionalni akreditacijski urad);
Valstybinė metrologijos tarnyba (državna meroslovna služba);
Valstybinė saugomų teritorijų tarnyba (državna služba za zavarovana območja);
Valstybinė teritorijų planavimo ir statybos inspekcija (državni inšpektorat za načrtovanje prostora in gradbeništvo).
Finansų ministerija (ministrstvo za finance)
Įstaigos prie Finansų ministerijos (institucije pod ministrstvom za finance):
Muitinės departamentas (litovska carina);
Valstybės dokumentų technologinės apsaugos tarnyba (služba za tehnološko varnost državnih dokumentov);
Valstybinė mokesčių inspekcija (državni davčni inšpektorat);
Finansų ministerijos mokymo centras (center za usposabljanje na ministrstvu za finance).
Krašto apsaugos ministerija (ministrstvo za nacionalno obrambo)
Įstaigos prie Krašto apsaugos ministerijos (institucije pod ministrstvom za nacionalno obrambo):
Antrasis operatyvinių tarnybų departamentas (drugi oddelek za preiskave);
Centralizuota finansų ir turto tarnyba (centralna služba za finance in lastnino);
Karo prievolės administravimo tarnyba (upravna služba za vojaški vpoklic);
Krašto apsaugos archyvas (državna služba za arhive o obrambi);
Krizių valdymo centras (center za krizno upravljanje);
Mobilizacijos departamentas (oddelek za mobilizacijo);
Ryšių ir informacinių sistemų tarnyba (služba za komunikacijske in informacijske sisteme);
Infrastruktūros plėtros departamentas (oddelek za razvoj infrastrukture);
Valstybinis pilietinio pasipriešinimo rengimo centras (center za civilno uporniško gibanje);
Lietuvos kariuomenė (litovske oborožene sile);
Krašto apsaugos sistemos kariniai vienetai ir tarnybos (vojaške enote in službe v okviru nacionalnega obrambnega sistema).
Kultūros ministerija (ministrstvo za kulturo)
Įstaigos prie Kultūros ministerijos (institucije pod ministrstvom za kulturo):
Kultūros paveldo departamentas (oddelek za litovsko kulturno dediščino);
Valstybinė kalbos inspekcija (državna jezikovna komisija).
Socialinės apsaugos ir darbo ministerija (ministrstvo za socialno varnost in delo)
Įstaigos prie Socialinės apsaugos ir darbo ministerijos (institucije pod ministrstvom za socialno varnost in delo):
Garantinio fondo administracija (uprava jamstvenega sklada);
Valstybės vaiko teisių apsaugos ir įvaikinimo tarnyba (državna služba za zaščito otrokovih pravic in posvojitve);
Lietuvos darbo birža (litovski zavod za zaposlovanje);
Lietuvos darbo rinkos mokymo tarnyba (litovski organ za usposabljanje za trg dela);
Trišalės tarybos sekretoriatas (sekretariat tristranskega sveta);
Socialinių paslaugų priežiūros departamentas (oddelek za spremljanje socialnih storitev);
Darbo inspekcija (inšpektorat za delo);
Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (državni odbor za sklad socialnega zavarovanja);
Neįgalumo ir darbingumo nustatymo tarnyba (služba za ugotavljanje invalidnosti in delovne sposobnosti);
Ginčų komisija (komisija za reševanje sporov);
Techninės pagalbos neįgaliesiems centras (državni center za kompenzacijsko tehniko za invalidne osebe);
Neįgaliųjų reikalų departamentas (oddelek za zadeve invalidov).
Susisiekimo ministerija (ministrstvo za promet in komunikacije)
Įstaigos prie Susisiekimo ministerijos (institucije pod ministrstvom za promet in komunikacije):
Lietuvos automobilių kelių direkcija (litovska uprava za ceste);
Valstybinė geležinkelio inspekcija (državni železniški inšpektorat);
Valstybinė kelių transporto inspekcija (državni inšpektorat za cestni promet);
Pasienio kontrolės punktų direkcija (direktorat za mejne kontrolne točke).
Sveikatos apsaugos ministerija (ministrstvo za zdravje)
Įstaigos prie Sveikatos apsaugos ministerijos (institucije pod ministrstvom za zdravje):
Valstybinė akreditavimo sveikatos priežiūros veiklai tarnyba (državna agencija za akreditacijo na področju zdravstvenega varstva);
Valstybinė ligonių kasa (državni sklad za bolnike);
Valstybinė medicininio audito inspekcija (državni zdravstveni inšpektorat);
Valstybinė vaistų kontrolės tarnyba (državna agencija za nadzor nad zdravili);
Valstybinė teismo psichiatrijos ir narkologijos tarnyba (litovska služba za forenzično psihiatrijo in odvisnosti od drog);
Valstybinė visuomenės sveikatos priežiūros tarnyba (državna služba za javno zdravje);
Farmacijos departamentas (oddelek za farmacijo);
Sveikatos apsaugos ministerijos Ekstremalių sveikatai situacijų centras (center ministrstva za zdravje za izredne zdravstvene razmere);
Lietuvos bioetikos komitetas (litovski odbor za bioetiko);
Radiacinės saugos centras (center za varstvo pred sevanji).
Švietimo ir mokslo ministerija (ministrstvo za izobraževanje in znanost)
Įstaigos prie Švietimo ir mokslo ministerijos (institucije pod ministrstvom za izobraževanje in znanost):
Nacionalinis egzaminų centras (nacionalni izpitni center);
Studijų kokybės vertinimo centras (center za ocenjevanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju).
Teisingumo ministerija (ministrstvo za pravosodje)
Įstaigos prie Teisingumo ministerijos (institucije pod ministrstvom za pravosodje):
Kalėjimų departamentas (oddelek za zavode za prestajanje zaporne kazni);
Nacionalinė vartotojų teisių apsaugos taryba (nacionalni odbor za varstvo pravic potrošnikov);
Europos teisės departamentas (oddelek za evropsko pravo).
Ūkio ministerija (ministrstvo za gospodarstvo)
Įstaigos prie Ūkio ministerijos (institucije pod ministrstvom za gospodarstvo):
Įmonių bankroto valdymo departamentas (oddelek za upravljanje stečajev podjetij);
Valstybinė energetikos inspekcija (državni inšpektorat za energijo);
Valstybinė ne maisto produktų inspekcija (državni inšpektorat za neživilske proizvode);
Valstybinis turizmo departamentas (litovski državni oddelek za turizem).
Užsienio reikalų ministerija (ministrstvo za zunanje zadeve)
Diplomatinės atstovybės ir konsulinės įstaigos užsienyje bei atstovybės prie tarptautinių organizacijų (diplomatske misije in konzulati ter predstavništva pri mednarodnih organizacijah).
Vidaus reikalų ministerija (ministrstvo za notranje zadeve)
Įstaigos prie Vidaus reikalų ministerijos (institucije pod ministrstvom za notranje zadeve):
Asmens dokumentų išrašymo centras (center za personalizacijo osebnih dokumentov);
Finansinių nusikaltimų tyrimo tarnyba (služba za preiskavo finančnega kriminala);
Gyventojų registro tarnyba (služba za register rezidentov);
Policijos departamentas (oddelek za policijo);
Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas (oddelek za požarno varnost in reševanje);
Turto valdymo ir ūkio departamentas (oddelek za upravljanje premoženja in ekonomijo);
Vadovybės apsaugos departamentas (oddelek za varovanje zelo pomembnih oseb);
Valstybės sienos apsaugos tarnyba (oddelek za državno mejno stražo);
Valstybės tarnybos departamentas (oddelek za državno upravo);
Informatikos ir ryšių departamentas (oddelek za informacijsko tehnologijo in komunikacije);
Migracijos departamentas (oddelek za migracije);
Sveikatos priežiūros tarnyba (oddelek za zdravstveno varstvo);
Bendrasis pagalbos centras (center za odziv na izredne razmere).
Žemės ūkio ministerija (ministrstvo za kmetijstvo)
Įstaigos prie Žemės ūkio ministerijos (institucije pod ministrstvom za kmetijstvo):
Nacionalinė mokėjimo agentūra (državna plačilna agencija);
Nacionalinė žemės tarnyba (državna geodetska služba);
Valstybinė augalų apsaugos tarnyba (državna služba za varstvo rastlin);
Valstybinė gyvulių veislininkystės priežiūros tarnyba (državna služba za nadzor vzreje živali);
Valstybinė sėklų ir grūdų tarnyba (državna služba za semena in žita);
Žuvininkystės departamentas (oddelek za ribištvo).
Teismai (sodišča):
Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve);
Lietuvos apeliacinis teismas (prizivno sodišče Litve);
Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče Litve);
Apygardų teismai (okrajna sodišča);
Apygardų administraciniai teismai (okrajna upravna sodišča);
Apylinkių teismai (okrožna sodišča);
Nacionalinė teismų administracija (državna sodna uprava);
Generalinė prokuratūra (tožilstvo).
Kiti centriniai valstybinio administravimo subjektai – institucijos, įstaigos, tarnybos (drugi osrednji subjekti javne uprave – institucije, ustanove, agencije):
Muitinės kriminalinė tarnyba (carinska kriminalistična služba);
Muitinės informacinių sistemų centras (center za carinske informacijske sisteme);
Muitinės laboratorija (carinski laboratorij).
LUKSEMBURG
1.
Ministère d'Etat
2.
Ministère des Affaires Étrangères et de l'Immigration
3.
Ministère des Affaires Étrangères et de l'Immigration: Direction de la Défense (Armée)
4.
Ministère de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural
5.
Ministère de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural: Administration des Services Techniques de l'Agriculture
6.
Ministère des Classes moyennes, du Tourisme et du Logement
7.
Ministère de la Culture, de l'Enseignement Supérieur et de la Recherche
8.
Ministère de l'Economie et du Commerce extérieur
9.
Ministère de l'Education nationale et de la Formation professionnelle
10.
Ministère de l'Education nationale et de la Formation professionnelle: Lycée d'Enseignement Secondaire et d'Enseignement Secondaire Technique
11.
Ministère de l'Égalité des chances
12.
Ministère de l'Environnement
13.
Ministère de l'Environnement: Administration de l'Environnement
14.
Ministère de la Famille et de l'Intégration
15.
Ministère de la Famille et de l'Intégration: Maisons de retraite
16.
Ministère des Finances
17.
Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative
18.
Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative: Service Central des Imprimés et des Fournitures de l'État – Centre des Technologies de l'informatique de l'État
19.
Ministère de l'Intérieur et de l'Aménagement du territoire
20.
Ministère de l'Intérieur et de l'Aménagement du territoire: Police Grand-Ducale Luxembourg– Inspection générale de Police
21.
Ministère de la Justice
22.
Ministère de la Justice: Établissements Pénitentiaires
23.
Ministère de la Santé
24.
Ministère de la Santé: Centre hospitalier neuropsychiatrique
25.
Ministère de la Sécurité sociale
26.
Ministère des Transports
27.
Ministère du Travail et de l'Emploi
28.
Ministère des Travaux publics
29.
Ministère des Travaux publics: Bâtiments Publics – Ponts et Chaussées.
MADŽARSKA
Nemzeti Erőforrás Minisztérium (ministrstvo za nacionalne vire)
Vidékfejlesztési Minisztérium (ministrstvo za razvoj podeželja)
Nemzeti Fejlesztési Minisztérium (ministrstvo za nacionalni razvoj)
Honvédelmi Minisztérium (ministrstvo za obrambo)
Közigazgatási és Igazságügyi Minisztérium (ministrstvo za javno upravo in pravosodje)
Nemzetgazdasági Minisztérium (ministrstvo za nacionalno gospodarstvo)
Külügyminisztérium (ministrstvo za zunanje zadeve)
Miniszterelnöki Hivatal (urad predsednika vlade)
Belügyminisztérium (ministrstvo za notranje zadeve)
Központi Szolgáltatási Főigazgatóság (direktorat za osrednje službe)
MALTA
1.
Uffiċċju tal-Prim Ministru (urad predsednika vlade)
2.
Ministeru għall-Familja u Solidarjeta' Soċjali (ministrstvo za družino in socialno solidarnost)
3.
Ministeru ta' l-Edukazzjoni Zghazagh u Impjieg (ministrstvo za izobraževanje, mlade in zaposlovanje)
4.
Ministeru tal-Finanzi (ministrstvo za finance)
5.
Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (ministrstvo za vire in infrastrukturo)
6.
Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (ministrstvo za turizem in kulturo)
7.
Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (ministrstvo za pravosodje in notranje zadeve)
8.
Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (ministrstvo za kmetijske zadeve in okolje)
9.
Ministeru għal Għawdex (ministrstvo za otok Gozo)
10.
Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Kommunita' (ministrstvo za zdravje, starejše in oskrbo skupnosti)
11.
Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin (ministrstvo za zunanje zadeve)
12.
Ministeru għall-Investimenti, Industrija u Teknologija ta' Informazzjoni (ministrstvo za investicije, industrijo in informacijsko tehnologijo)
13.
Ministeru għall-Kompetittivà u Komunikazzjoni (ministrstvo za konkurenčnost in komunikacije)
14.
Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (ministrstvo za razvoj mest in ceste)
15.
L-Uffiċċju tal-President (urad predsednika)
16.
Uffiċċju ta 'l-iskrivan tal-Kamra tad-Deputati (pisarna referenta predstavniškega doma)
NIZOZEMSKA
Ministerie van Algemene Zaken – (ministrstvo za splošne zadeve)
–
Bestuursdepartement – (oddelek za osrednjo politiko in osebje)
–
Bureau van de Wetenschappelijke Raad voor het Regeringsbeleid – (svetovalni svet za vladno politiko)
–
Rijksvoorlichtingsdienst: – (nizozemska vladna informacijska služba)
Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties – (ministrstvo za notranje zadeve)
–
Bestuursdepartement – (oddelek za osrednjo politiko in osebje)
–
Centrale Archiefselectiedienst (CAS) – (centralna služba za izbor evidenc)
–
Algemene Inlichtingen- en Veiligheidsdienst (AIVD) – (splošna obveščevalna in varnostna služba)
–
Agentschap Basisadministratie Persoonsgegevens en Reisdocumenten (BPR) – (agencija za evidence osebja in potne listine)
–
Agentschap Korps Landelijke Politiediensten – (agencija za državne policijske službe)
Ministerie van Buitenlandse Zaken – (ministrstvo za zunanje zadeve)
–
Directoraat-generaal Regiobeleid en Consulaire Zaken (DGRC) – (generalni direktorat za regionalno politiko in konzularne zadeve)
–
Directoraat-generaal Politieke Zaken (DGPZ) – (generalni direktorat za politične zadeve)
–
Directoraat-generaal Internationale Samenwerking (DGIS) – (generalni direktorat za mednarodno sodelovanje)
–
Directoraat-generaal Europese Samenwerking (DGES) – (generalni direktorat za evropsko sodelovanje)
–
Centrum tot Bevordering van de Import uit Ontwikkelingslanden (CBI) – (center za spodbujanje uvoza iz držav v razvoju)
–
Centrale diensten ressorterend onder S/PlvS – (podporne službe, ki spadajo pod generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja)
–
Buitenlandse Posten (ieder afzonderlijk) – (različne misije v tujini)
Ministerie van Defensie – (ministrstvo za obrambo)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Commando Diensten Centra (CDC) – (poveljstvo za podporo)
–
Defensie Telematica Organisatie (DTO) – (organizacija za obrambno telematiko)
–
Centrale directie van de Defensie Vastgoed Dienst – (obrambna nepremičninska služba, osrednji direktorat)
–
De afzonderlijke regionale directies van de Defensie Vastgoed Dienst – (obrambna nepremičninska služba, regionalni direktorati)
–
Defensie Materieel Organisatie (DMO) – (organizacija za obrambna sredstva)
–
Landelijk Bevoorradingsbedrijf van de Defensie Materieel Organisatie – (nacionalna agencija za oskrbo v okviru organizacije za obrambni material)
–
Logistiek Centrum van de Defensie Materieel Organisatie – (logistični center v okviru organizacije za obrambni material)
–
Marinebedrijf van de Defensie Materieel Organisatie – (ustanova za vzdrževanje v okviru organizacije za obrambni material)
–
Defensie Pijpleiding Organisatie (DPO) – (organizacija za obrambo plinovoda)
Ministerie van Economische Zaken – (ministrstvo za gospodarske zadeve)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Centraal Planbureau (CPB) – (nizozemski urad za analizo ekonomske politike)
–
Bureau voor de Industriële Eigendom (BIE) – (urad za industrijsko lastnino)
–
SenterNovem – (SenterNovem – agencija za trajnostne inovacije)
–
Staatstoezicht op de Mijnen (SodM) – (državni inšpektorat za rudarstvo)
–
Nederlandse Mededingingsautoriteit (NMa) – (nizozemski organ za konkurenco)
–
Economische Voorlichtingsdienst (EVD) – (nizozemska agencija za zunanjo trgovino)
–
Agentschap Telecom – (agencija za radiokomunikacije)
–
Kenniscentrum Professioneel & Innovatief Aanbesteden, Netwerk voor Overheidsopdrachtgevers (PIANOo) – (profesionalno in inovativno javno naročanje, omrežje za javne naročnike)
–
Regiebureau Inkoop Rijksoverheid – (usklajevanje nabave organov upravljanja na centralni ravni)
–
Octrooicentrum Nederland – (nizozemski patentni urad)
Ministerie van Financiën – (ministrstvo za finance)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Belastingdienst Automatiseringscentrum – (center za računalništvo in programsko opremo na področju davkov in carine)
–
Belastingdienst – (davčna in carinska uprava)
–
de afzonderlijke Directies der Rijksbelastingen – (različni oddelki davčne in carinske uprave po celotni Nizozemski)
–
Fiscale Inlichtingen- en Opsporingsdienst (incl. Economische Controle dienst (ECD) – (davčna informacijska in preiskovalna služba (vključno s preiskovalno službo za gospodarstvo))
–
Belastingdienst Opleidingen – (center za usposabljanje na področju davkov in carine)
–
Dienst der Domeinen – (služba za državno premoženje)
Ministerie van Justitie – (ministrstvo za pravosodje)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Dienst Justitiële Inrichtingen – (agencija za kazenske zavode)
–
Raad voor de Kinderbescherming – (agencija za otroško varstvo in zaščito)
–
Centraal Justitie Incasso Bureau – (osrednja agencija za pobiranje glob)
–
Openbaar Ministerie – (državno tožilstvo)
–
Immigratie en Naturalisatiedienst – (služba za priseljevanje in naturalizacijo)
–
Nederlands Forensisch Instituut – (nizozemski forenzični inštitut)
Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit – (ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Dienst Regelingen (DR) – (nacionalna služba za izvajanje uredb (agencija))
–
Agentschap Plantenziektenkundige Dienst (PD) – (služba za varstvo rastlin (agencija))
–
Algemene Inspectiedienst (AID) – (splošna inšpekcijska služba)
–
Dienst Landelijk Gebied (DLG) – (vladna služba za trajnostni razvoj podeželja)
–
Voedsel en Waren Autoriteit (VWA) – (organ za varnost hrane in potrošniških izdelkov)
Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen – (ministrstvo za šolstvo, kulturo in znanost)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Inspectie van het Onderwijs – (inšpektorat za izobraževanje)
–
Erfgoedinspectie – (inšpektorat za dediščino)
–
Centrale Financiën Instellingen – (agencija za centralno financiranje institucij)
–
Nationaal Archief – (državni arhiv)
–
Adviesraad voor Wetenschaps- en Technologiebeleid – (svetovalni svet za znanstveno in tehnološko politiko)
–
Onderwijsraad – (svet za izobraževanje)
–
Raad voor Cultuur – (svet za kulturo)
Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid – (ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Inspectie Werk en Inkomen – (inšpektorat za delo in prihodke)
–
Agentschap SZW – (agencija SZW)
Ministerie van Verkeer en Waterstaat – (ministrstvo za promet, javna dela in upravljanje voda)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Directoraat-Generaal Transport en Luchtvaart – (generalni direktorat za promet in civilno letalstvo)
–
Directoraat-generaal Personenvervoer – (generalni direktorat za prevoz potnikov)
–
Directoraat-generaal Water – (generalni direktorat za področje voda)
–
Centrale diensten – (osrednje službe)
–
Shared services Organisatie Verkeer en Watersaat – (organizacija skupnih služb, promet in upravljanje voda) (nova organizacija)
–
Koninklijke Nederlandse Meteorologisch Instituut KNMI – (kraljevi nizozemski meteorološki inštitut)
–
Rijkswaterstaat, Bestuur – (odbor za javne gradnje in upravljanje voda)
–
De afzonderlijke regionale Diensten van Rijkswaterstaat – (posamezne regionalne službe Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje voda)
–
De afzonderlijke specialistische diensten van Rijkswaterstaat – (vse posamezne specializirane službe generalnega direktorata za javne gradnje in upravljanje voda)
–
Adviesdienst Geo-Informatie en ICT – (svetovalni svet za geoinformacije ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo)
–
Adviesdienst Verkeer en Vervoer (AVV) – (svetovalni svet za promet in prevoz)
–
Bouwdienst – (služba za gradbeništvo)
–
Corporate Dienst – (služba za gospodarske družbe)
–
Data ICT Dienst – (služba za podatke in informacijsko tehnologijo)
–
Dienst Verkeer en Scheepvaart – (služba za promet in ladijski promet)
–
Dienst Weg- en Waterbouwkunde (DWW) – (služba za ceste in hidrotehniko)
–
Rijksinstituut voor Kust en Zee (RIKZ) – (nacionalni inštitut za upravljanje obalnih območij in morij)
–
Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling (RIZA) – (nacionalni inštitut za upravljanje sladkih voda in čiščenje voda)
–
Waterdienst – (služba za vode)
–
Pomorska inšpekcija
–
Directie Toezichtontwikkeling Communicatie en Onderzoek - TCO – (direktorat za razvoj nadzora pri komunikacijah in raziskavah)
–
Toezichthouder Beheer Eenheid Lucht – (enota za upravljanje „Zrak“)
–
Toezichthouder Beheer Eenheid Water – (enota za upravljanje „Voda“)
–
Toezichthouder Beheer Eenheid Land – (enota za upravljanje „Zemlja“)
Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer – (ministrstvo za stanovanja, prostorsko načrtovanje in okolje)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Directoraat-generaal Wonen, Wijken en Integratie – (generalni direktorat za stanovanjsko gospodarstvo, skupnosti in integracijo)
–
Directoraat-generaal Ruimte – (generalni direktorat za prostorsko politiko)
–
Directoraat-general Milieubeheer – (generalni direktorat za varstvo okolja)
–
Rijksgebouwendienst – (agencija za vladna poslopja)
–
VROM Inspectie – (inšpektorat)
Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport – (ministrstvo za zdravje, socialno skrbstvo in šport)
–
Bestuursdepartement – (oddelki za osrednjo politiko in osebje)
–
Inspectie Gezondheidsbescherming, Waren en Veterinaire Zaken – (inšpektorat za varovanje zdravja in veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem)
–
Inspectie Gezondheidszorg – (inšpektorat za zdravstveno varstvo)
–
Inspectie Jeugdhulpverlening en Jeugdbescherming – (službe za mlade in inšpektorat za varstvo mladih)
–
Rijksinstituut voor de Volksgezondheid en Milieu (RIVM) – (nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje)
–
Sociaal en Cultureel Planbureau – (urad za načrtovanje na področju socialnih zadev in kulture)
–
Agentschap t.b.v. het College ter Beoordeling van Geneesmiddelen – (agencija za nadzor zdravil)
Tweede Kamer der Staten-Generaal – (poslanska zbornica)
Eerste Kamer der Staten-Generaal – (senat)
Raad van State – (državni svet)
Algemene Rekenkamer – (nizozemsko računsko sodišče)
Nationale Ombudsman – (nacionalni varuh človekovih pravic)
Kanselarij der Nederlandse Orden – (urad nizozemskih redov)
Kabinet der Koningin – (kraljičin kabinet)
Raad voor de Rechtspraak en de Rechtbanken – (odbor za pravosodno upravljanje in svetovanje ter sodišča)
AVSTRIJA
A.
Subjekti, ki so trenutno zajeti
1.
Bundeskanzleramt (zvezno kanclerstvo)
2.
Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten (zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve)
3.
Bundesministerium für Finanzen (zvezno ministrstvo za finance)
4.
Bundesministerium für Gesundheit (zvezno ministrstvo za zdravje)
5.
Bundesministerium für Inneres (zvezno ministrstvo za notranje zadeve)
6.
Bundesministerium für Justiz (zvezno ministrstvo za pravosodje)
7.
Bundesministerium für Landesverteidigung und Sport (zvezno ministrstvo za obrambo in šport)
8.
Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje ter upravljanje voda)
9.
Bundesministerium für Arbeit, Soziales und Konsumentenschutz (zvezno ministrstvo za zaposlovanje, socialne zadeve in varstvo potrošnikov)
10.
Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur (zvezno ministrstvo za izobraževanje, umetnost in kulturo)
11.
Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie (zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo)
12.
Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend (zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve, družino in mlade)
13.
Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung (zvezno ministrstvo za znanost in raziskave)
14.
Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen (zvezni urad za umerjanje in merjenje)
15.
Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H (avstrijski raziskovalni in testni center družba z omejeno odgovornostjo Arsenal)
16.
Bundesanstalt für Verkehr (zvezni inštitut za promet)
17.
Bundesbeschaffung G.m.b.H (družba z omejeno odgovornostjo za zvezna javna naročila)
18.
Bundesrechenzentrum G.m.b.H (družba z omejeno odgovornostjo zvezni center za obdelavo podatkov)
B.
Vsi drugi centralni javni organi, vključno z njihovimi regionalnimi in lokalnimi pododdelki, če nimajo industrijskega ali komercialnega značaja.
POLJSKA
1.
Kancelaria Prezydenta RP (urad predsednika)
2.
Kancelaria Sejmu RP (urad spodnjega doma)
3.
Kancelaria Senatu RP (urad senata)
4.
Kancelaria Prezesa Rady Ministrów (urad predsednika vlade)
5.
Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)
6.
Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče)
7.
Trybunat Konstytucyjny (ustavno sodišče)
8.
Najwyższa Izba Kontroli (vrhovna revizijska zbornica)
9.
Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich (urad zagovornika človekovih pravic)
10.
Biuro Rzecznika Praw Dziecka (urad varuha otrokovih pravic)
11.
Biuro Ochrony Rządu (vladni urad za zaščito)
12.
Centralne Biuro Antykorupcyjne (osrednji protikorupcijski urad)
13.
Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej (ministrstvo za delo in socialno politiko)
14.
Ministerstwo Finansów (ministrstvo za finance)
15.
Ministerstwo Gospodarki (ministrstvo za gospodarstvo)
16.
Ministerstwo Rozwoju Regionalnego (ministrstvo za regionalni razvoj)
17.
Ministerstwo Kultury i Dziedzictwa Narodowego (ministrstvo za kulturo in nacionalno dediščino)
18.
Ministerstwo Edukacji Narodowej (ministrstvo za nacionalno izobraževanje)
19.
Ministerstwo Obrony Narodowej (ministrstvo za nacionalno obrambo)
20.
Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi (ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja)
21.
Ministerstwo Skarbu Państwa (ministrstvo za državno blagajno)
22.
Ministerstwo Sprawiedliwości (ministrstvo za pravosodje)
23.
Ministerstwo Transportu, Budownictwa i Gospodarki Morskiej (ministrstvo za promet, gradbeništvo in pomorsko gospodarstvo)
24.
Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego (ministrstvo za znanost in visokošolsko izobraževanje)
25.
Ministerstwo Środowiska (ministrstvo za okolje)
26.
Ministerstwo Spraw Wewnętrznych (ministrstvo za notranje zadeve)
27.
Ministrestwo Administracji i Cyfryzacji (ministrstvo za upravo in digitalizacijo)
28.
Ministerstwo Spraw Zagranicznych (ministrstvo za zunanje zadeve)
29.
Ministerstwo Zdrowia (ministrstvo za zdravje)
30.
Ministerstwo Sportu i Turystyki (ministrstvo za šport in turizem)
31.
Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej (patentni urad Republike Poljske)
32.
Urząd Regulacji Energetyki (poljski regulativni organ za energijo)
33.
Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych (urad za vojne veterane in žrtve represije)
34.
Urząd Transportu Kolejowego (urad za železniški promet)
35.
Urząd do Spraw Cudzoziemców (urad za tujce)
36.
Urząd Zamówień Publicznych (urad za javna naročila)
37.
Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów (urad za konkurenco in varstvo potrošnikov)
38.
Urząd Lotnictwa Cywilnego (urad za civilno letalstvo)
39.
Urząd Komunikacji Elektronicznej (urad za elektronsko komunikacijo)
40.
Wyższy Urząd Górniczy (državni organ za rudarstvo)
41.
Główny Urząd Miar (glavni urad za meritve)
42.
Główny Urząd Geodezji i Kartografii (glavni urad za geodezijo in kartografijo)
43.
Główny Urząd Nadzoru Budowlanego (splošni urad za gradbeni nadzor)
44.
Główny Urząd Statystyczny (glavni statistični urad)
45.
Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji (nacionalni svet za radiodifuzijo)
46.
Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych (generalni inšpektorat za varstvo osebnih podatkov)
47.
Państwowa Komisja Wyborcza (državna volilna komisija)
48.
Państwowa Inspekcja Pracy (državni inšpektorat za delo)
49.
Rządowe Centrum Legislacji (vladni zakonodajni center)
50.
Narodowy Fundusz Zdrowia (nacionalni zdravstveni sklad)
51.
Polska Akademia Nauk (poljska akademija za znanost)
52.
Polskie Centrum Akredytacji (poljski akreditacijski center)
53.
Polskie Centrum Badań i Certyfikacji (poljski center za preizkušanje in certificiranje)
54.
Polski Komitet Normalizacyjny (poljski odbor za standardizacijo)
55.
Zakład Ubezpieczeń Społecznych (institucija za socialno zavarovanje)
56.
Komisja Nadzoru Finansowego (poljski organ za finančni nadzor)
57.
Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych (glavni urad za državni arhiv)
58.
Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (kmetijski sklad za socialno zavarovanje)
59.
Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad (generalni direktorat za nacionalne ceste in avtoceste)
60.
Główny Inspektorat Ochrony Roślin i Nasiennictwa (glavni inšpektorat za varstvo rastlin in semen)
61.
Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej (nacionalni sedež državne gasilske službe)
62.
Komenda Główna Policji (poljska državna policija)
63.
Komenda Główna Straży Granicxnej (glavno poveljstvo mejne straže)
64.
Główny Inspektorat Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych (glavni inšpektorat za tržno kakovost agroživilskih proizvodov)
65.
Główny Inspektorat Ochrony Środowiska (glavni inšpektorat za varstvo okolja)
66.
Główny Inspektorat Transportu Drogowego (glavni inšpektorat za cestni promet)
67.
Główny Inspektorat Farmaceutyczny (glavni farmacevtski inšpektorat)
68.
Główny Inspektorat Sanitarny (glavni sanitarni inšpektorat)
69.
Główny Inspektorat Weterynarii (glavni veterinarski inšpektorat)
70.
Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego (agencija za notranjo varnost)
71.
Agencja Wywiadu (tuja obveščevalna agencija)
72.
Agencja Mienia Wojskowego (agencija za vojaško lastnino)
73.
Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (agencija za prestrukturiranje in posodobitev kmetijstva)
74.
Agencja Rynku Rolnego (agencija za kmetijski trg)
75.
Agencja Nieruchomości Rolnych (agencija za kmetijsko premoženje)
76.
Państwowa Agencja Atomistyki (nacionalna agencija za jedrsko energijo)
77.
Narodowy Bank Polski (nacionalna banka Poljske)
78.
Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej (nacionalni sklad za varstvo okolja in upravljanje voda)
79.
Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych (nacionalni sklad za rehabilitacijo invalidov)
80.
Instytut Pamięci Narodowej - Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu (inštitut za nacionalni spomin – komisija za pregon kaznivih dejanj proti poljskemu narodu)
81.
Służba Celna Rzeczypospolitej Polskiej (carinska služba Republike Poljske)
PORTUGALSKA
1.
Presidência do Conselho de Ministros (predsedstvo sveta ministrov)
2.
Ministério das Finanças (ministrstvo za finance)
3.
Ministério da Defesa Nacional (ministrstvo za obrambo)
4.
Ministério dos Negócios Estrangeiros e das Comunidades Portuguesas (ministrstvo za zunanje zadeve in portugalske skupnosti)
5.
Ministério da Administração Interna (ministrstvo za notranje zadeve)
6.
Ministério da Justiça (ministrstvo za pravosodje)
7.
Ministério da Economia (ministrstvo za gospodarstvo)
8.
Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas (ministrstvo za kmetijstvo, razvoj podeželja in ribolov)
9.
Ministério da Educação (ministrstvo za izobraževanje)
10.
Ministério da Ciência e do Ensino Superior (ministrstvo za znanost in univerzitetno izobraževanje)
11.
Ministério da Cultura (ministrstvo za kulturo)
12.
Ministério da Saúde (ministrstvo za zdravje)
13.
Ministério do Trabalho e da Solidariedade Social (ministrstvo za delo in socialno solidarnost)
14.
Ministério das Obras Públicas, Transportes e Habitação (ministrstvo za javne gradnje, promet in stanovanjsko gospodarstvo)
15.
Ministério das Cidades, Ordenamento do Território e Ambiente (ministrstvo za mesta, upravljanje zemljišč in okolje)
16.
Ministério para a Qualificação e o Emprego (ministrstvo za kvalifikacije in zaposlovanje)
17.
Presidença da Republica (predsedstvo republike)
18.
Tribunal Constitucional (ustavno sodišče)
19.
Tribunal de Contas (računsko sodišče)
20.
Provedoria de Justiça (varuh človekovih pravic)
ROMUNIJA
Administraţia Prezidenţială (urad predsednika)
Senatul României (romunski senat)
Camera Deputaţilor (poslanska zbornica)
Inalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno sodišče)
Curtea Constituţională (ustavno sodišče)
Consiliul Legislativ (zakonodajni svet)
Curtea de Conturi (računsko sodišče)
Consiliul Superior al Magistraturii (vrhovni sodni svet)
Parchetul de pe lângă Inalta Curte de Casaţie şi Justiţie (urad tožilstva, ki je del vrhovnega sodišča)
Secretariatul General al Guvernului (generalni sekretariat vlade)
Cancelaria primului ministru (urad predsednika vlade)
Ministerul Afacerilor Externe (ministrstvo za zunanje zadeve)
Ministerul Economiei şi Finanţelor (ministrstvo za gospodarstvo in finance)
Ministerul Justiţiei (ministrstvo za pravosodje)
Ministerul Apărării (ministrstvo za obrambo)
Ministerul Internelor şi Reformei Administrative (ministrstvo za notranje zadeve in reformo uprave)
Ministerul Muncii, Familiei şi Egalităţii de Sanse (ministrstvo za delo in enake možnosti)
Ministerul pentru Intreprinderi Mici şi Mijlocii, Comerţ, Turism şi Profesii Liberale (ministrstvo za mala in srednja podjetja, trgovino, turizem ter svobodne poklice)
Ministerul Agriculturii şi Dezvoltării Rurale (ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja)
Ministerul Transporturilor (ministrstvo za promet)
Ministerul Dezvoltării, Lucrărilor Publice şi Locuinţei (ministrstvo za razvoj, javne gradnje in stanovanjsko gospodarstvo)
Ministerul Educaţiei Cercetării şi Tineretului (ministrstvo za izobraževanje, raziskave in mlade)
Ministerul Sănătăţii Publice (ministrstvo za javno zdravje)
Ministerul Culturii şi Cultelor (ministrstvo za kulturo in verska vprašanja)
Ministerul Comunicaţiilor şi Tehnologiei Informaţiei (ministrstvo za komunikacije in informacijsko tehnologijo)
Ministerul Mediului şi Dezvoltării Durabile (ministrstvo za okolje in trajnostni razvoj)
Serviciul Român de Informaţii (romunska obveščevalna služba)
Serviciul Român de Informaţii Externe (romunska tuja obveščevalna služba)
Serviciul de Protecţie şi Pază (služba za zaščito in varovanje)
Serviciul de Telecomunicaţii Speciale (posebna telekomunikacijska služba)
Consiliul Naţional al Audiovizualului (nacionalni avdiovizualni svet)
Direcţia Naţională Anticorupţie (nacionalni oddelek za boj proti korupciji)
Inspectoratul General de Poliție (generalni policijski inšpektorat)
Autoritatea Naţională pentru Reglementarea şi Monitorizarea Achiziţiilor Publice (nacionalni organ za urejanje in spremljanje javnih naročil)
Autoritatea Naţională de Reglementare pentru Serviciile Comunitare de Utilităţi Publice (ANRSC) (nacionalni organ za urejanje storitev javnih služb na ravni skupnosti)
Autoritatea Naţională Sanitară Veterinară şi pentru Siguranţa Alimentelor (nacionalni organ za sanitarno veterinarsko varnost in varnost hrane)
Autoritatea Naţională pentru Protecţia Consumatorilor (nacionalni organ za varstvo potrošnikov)
Autoritatea Navală Română (romunski organ za pomorstvo)
Autoritatea Feroviară Română (romunski organ za železniški promet)
Autoritatea Rutieră Română (romunski organ za cestni promet)
Autoritatea Naţională pentru Protecţia Drepturilor Copilului-şi Adopţie (nacionalni organ za zaščito otrokovih pravic in posvojitve)
Autoritatea Naţională pentru Persoanele cu Handicap (nacionalni organ za invalidne osebe)
Autoritatea Naţională pentru Tineret (nacionalni organ za mlade)
Autoritatea Naţională pentru Cercetare Stiinţifica (nacionalni organ za znanstvene raziskave)
Autoritatea Naţională pentru Comunicaţii (nacionalni organ za komunikacije)
Autoritatea Naţională pentru Serviciile Societăţii Informaţionale (nacionalni organ za storitve informacijske družbe)
Autoritatea Electorală Permanente (stalni volilni organ)
Agenţia pentru Strategii Guvernamentale (agencija za vladne strategije)
Agenţia Naţională a Medicamentului (nacionalna agencija za zdravila)
Agenţia Naţională pentru Sport (nacionalna agencija za šport)
Agenţia Naţională pentru Ocuparea Forţei de Muncă (nacionalna agencija za zaposlovanje)
Agenţia Naţională de Reglementare în Domeniul Energiei (nacionalni organ za ureditev na področju električne energije)
Agenţia Română pentru Conservarea Energiei (romunska agencija za ohranjanje energije)
Agenţia Naţională pentru Resurse Minerale (nacionalna agencija za mineralne vire)
Agenţia Română pentru Investiţii Străine (romunska agencija za tuje naložbe)
Agenţia Naţională a Funcţionarilor Publici (nacionalna agencija za javne uslužbence)
Agenţia Naţională de Administrare Fiscală (nacionalna agencija za davčno upravo)
Agenţia Naţională pentru Protecţia Familiei (nacionalna agencija za zaščito družine)
Agenţia Naţională pentru Egalitatea de Sanse între Bărbaţi şi Femei (nacionalni organ za enakost spolov)
Agenţia Naţională pentru Protecţia Mediului (nacionalna agencija za varstvo okolja)
Agenţia naţională Antidrog (nacionalna agencija za boj proti drogam)
SLOVENIJA
1.
Predsednik Republike Slovenije
2.
Državni zbor
3.
Državni svet
4.
Varuh človekovih pravic
5.
Ustavno sodišče
6.
Računsko sodišče
7.
Državna revizijska komisija
8.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
9.
Vladne službe
10.
Ministrstvo za finance
11.
Ministrstvo za notranje zadeve
12.
Ministrstvo za zunanje zadeve
13.
Ministrstvo za obrambo
14.
Ministrstvo za pravosodje
15.
Ministrstvo za gospodarstvo
16.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
17.
Ministrstvo za promet
18.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
19.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
20.
Ministrstvo za zdravje
21.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
22.
Ministrstvo za kulturo
23.
Ministrstvo za javno upravo
24.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
25.
Višja sodišča
26.
Okrožna sodišča
27.
Okrajna sodišča
28.
Vrhovno tožilstvo Republike Slovenije
29.
Okrožna državna tožilstva
30.
Družbeni pravobranilec Republike Slovenije
31.
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije
32.
Upravno sodišče Republike Slovenije
33.
Senat za prekrške Republike Slovenije
34.
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani
35.
Delovna sodišča
36.
Upravne enote
SLOVAŠKA
Ministrstva in drugi organi centralne javne uprave, kakor so navedeni v Zakonu št. 575/2001 zb. o strukturi dejavnosti vlade in organov centralne državne uprave, kako so navedeni v poznejših spremembah:
Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky (ministrstvo za gospodarstvo Slovaške republike)
Ministerstvo financií Slovenskej republiky (ministrstvo za finance Slovaške republike)
Ministerstvo dopravy, výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky (ministrstvo za promet, gradbeništvo in regionalni razvoj Slovaške republike)
Ministerstvo pôdohospodárstva a rozvoja vidieka Slovenskej republiky (ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Slovaške republike)
Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky (ministrstvo za notranje zadeve Slovaške republike)
Ministerstvo obrany Slovenskej republiky (ministrstvo za obrambo Slovaške republike)
Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky (ministrstvo za pravosodje Slovaške republike)
Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky (ministrstvo za zunanje zadeve Slovaške republike)
Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky (ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino Slovaške republike)
Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky (ministrstvo za okolje Slovaške republike)
Ministerstvo školstva, vedy, výskumu a športu Slovenskej republiky (ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike)
Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky (ministrstvo za kulturo Slovaške republike)
Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky (ministrstvo za zdravstvene storitve Slovaške republike)
Úrad vlády Slovenskej republiky (urad vlade Slovaške republike)
Protimonopolný úrad Slovenskej republiky (protimonopolni urad Slovaške republike)
Štatistický úrad Slovenskej republiky (statistični urad Slovaške republike)
Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky (urad za geodete, kartografijo in kataster Slovaške republike)
Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky (slovaški urad za standarde, meroslovje in preizkušanje)
Úrad pre verejné obstarávanie (urad za javna naročila)
Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky (urad za industrijsko lastnino Slovaške republike)
Národný bezpečnostný úrad (nacionalni varnostni organ)
Kancelária Prezidenta Slovenskej republiky (urad predsednika Slovaške republike)
Národná rada Slovenskej republiky (nacionalni svet Slovaške republike)
Ústavný súd Slovenskej republiky (ustavno sodišče Slovaške republike)
Najvyšší súd Slovenskej republiky (vrhovno sodišče Slovaške republike)
Generálna prokuratúra Slovenskej republiky (državno tožilstvo Slovaške republike)
Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky (vrhovni revizijski urad Slovaške republike)
Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky (telekomunikacijski urad Slovaške republike)
Poštový úrad (regulativni urad za pošto)
Úrad na ochranu osobných údajov (urad za varstvo osebnih podatkov)
Kancelária verejného ochrancu práv (urad varuha človekovih pravic)
Úrad pre finančný trh (urad za finančni trg)
FINSKA
OIKEUSKANSLERINVIRASTO – JUSTITIEKANSLERSÄMBETET (URAD KANCLERJA ZA PRAVOSODJE)
LIIKENNE- JA VIESTINTÄMINISTERIÖ – KOMMUNIKATIONSMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA PROMET IN KOMUNIKACIJE)
Viestintävirasto – Kommunikationsverket (finski regulativni organ za komunikacije)
Ajoneuvohallintokeskus AKE – Fordonsförvaltningscentralen AKE (finska uprava za vozila)
Ilmailuhallinto – Luftfartsförvaltningen (finska uprava za civilno letalstvo)
Ilmatieteen laitos – Meteorologiska institutet (finski meteorološki inštitut)
Merenkulkulaitos – Sjöfartsverket (finska pomorska uprava)
Ratahallintokeskus RHK – Banförvaltningscentralen RHK (železniška uprava)
Rautatievirasto – Järnvägsverket (finska železniška agencija)
Tiehallinto – Vägförvaltningen (cestna uprava)
MAA- JA METSÄTALOUSMINISTERIÖ – JORD- OCH SKOGSBRUKSMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO)
Elintarviketurvallisuusvirasto – Livsmedelssäkerhetsverket (finski urad za varnost hrane)
Maanmittauslaitos – Lantmäteriverket (finski nacionalni organ za geodezijo)
OIKEUSMINISTERIÖ – JUSTITIEMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE)
Tietosuojavaltuutetun toimisto – Dataombudsmannens byrå (urad varuha osebnih podatkov)
Tuomioistuimet – domstolar (sodišča)
Korkein oikeus – Högsta domstolen (vrhovno sodišče)
Korkein hallinto-oikeus – Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče)
Hovioikeudet – hovrätter (prizivna sodišča)
Käräjäoikeudet – tingsrätter (okrožna sodišča)
Hallinto-oikeudet – förvaltningsdomstolar (upravna sodišča)
Markkinaoikeus – Marknadsdomstolen (trgovsko sodišče)
Työtuomioistuin – Arbetsdomstolen (delovno sodišče)
Vakuutusoikeus – Försäkringsdomstolen (sodišče za zavarovalne zadeve)
Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden (odbor za pritožbe potrošnikov)
Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet (služba za zapore)
HEUNI – Yhdistyneiden Kansakuntien yhteydessä toimiva Euroopan kriminaalipolitiikan instituutti – HEUNI – Europeiska institutet för kriminalpolitik, verksamt i anslutning till Förenta Nationerna (evropski inštitut za preprečevanje kriminala in nadzor)
Oikeushallinnon palvelukeskus – Justitieförvaltningens servicecentral (pravna služba za upravljanje)
Oikeushallinnon tietotekniikkakeskus – Justitieförvaltningens datateknikcentral (računalniški center za pravne in upravne zadeve)
Oikeusrekisterikeskus – Rättsregistercentralen (center za pravni register)
Onnettomuustutkintakeskus – Centralen för undersökning av olyckor (odbor za preiskovanje nesreč)
Rikosseuraamusvirasto – Brottspåföljdsverket (agencija za kazenske sankcije)
Rikoksentorjuntaneuvosto – Rådet för brottsförebyggande (nacionalni svet za preprečevanje kriminala)
OPETUSMINISTERIÖ – UNDERVISNINGSMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE)
Opetushallitus – Utbildningsstyrelsen (nacionalni odbor za izobraževanje)
Valtion elokuvatarkastamo – Statens filmgranskningsbyrå (finski odbor za klasifikacijo filmov)
PUOLUSTUSMINISTERIÖ – FÖRSVARSMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA OBRAMBO)
Puolustusvoimat – Försvarsmakten (finske obrambne sile)
SISÄASIAINMINISTERIÖ – INRIKESMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE)
Keskusrikospoliisi – Centralkriminalpolisen (centralna kriminalistična policija)
Liikkuva poliisi – Rörliga polisen (državna prometna policija)
Rajavartiolaitos – Gränsbevakningsväsendet (mejna straža)
Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset – Statliga förläggningar för asylsökande (sprejemni centri za prosilce za azil)
SOSIAALI- JA TERVEYSMINISTERIÖ – SOCIAL- OCH HÄLSOVÅRDSMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA SOCIALNE ZADEVE IN ZDRAVJE)
Työttömyysturvalautakunta – Besvärsnämnden för utkomstskyddsärenden (odbor za pritožbe na področju brezposelnosti)
Sosiaaliturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för socialtrygghet (prizivno sodišče)
Lääkelaitos – Läkemedelsverket (nacionalna agencija za zdravila)
Terveydenhuollon oikeusturvakeskus – Rättsskyddscentralen för hälsovården (nacionalni organ za medicinsko-pravne zadeve)
Säteilyturvakeskus – Strålsäkerhetscentralen (finski center za sevanje in jedrsko varnost)
TYÖ- JA ELINKEINOMINISTERIÖ – ARBETS- OCH NÄRINGSMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA ZAPOSLOVANJE IN GOSPODARSTVO)
Kuluttajavirasto – Konsumentverket (finska agencija za potrošnike)
Kilpailuvirasto – Konkurrensverket (finski organ za konkurenco)
Patentti- ja rekisterihallitus – Patent- och registerstyrelsen (nacionalni odbor za patente in registracijo)
Valtakunnansovittelijain toimisto – Riksförlikningsmännens byrå (nacionalni urad za spravne posredovalce)
Työneuvosto – Arbetsrådet (svet za delo)
Geologian tutkimuskeskus – Geologiska forskningscentralen (finski urad za geološke raziskave)
Huoltovarmuuskeskus – Försörjningsberedskapscentralen (nacionalna agencija za nujno oskrbo)
Mittatekniikan keskus - MIKES – Mätteknikcentralen (center za metrologijo in akreditacijo)
Turvatekniikan keskus - TUKES – Säkerhetsteknikcentralen (organ za varnostno tehnologijo)
Vähemmistövaltuutetun toimisto – Minoritetsombudsmannens byrå (urad varuha pravic manjšin)
ULKOASIAINMINISTERIÖ – UTRIKESMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE)
VALTIONEUVOSTON KANSLIA – STATSRÅDETS KANSLI (URAD PREDSEDNIKA VLADE)
VALTIOVARAINMINISTERIÖ – FINANSMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA FINANCE)
Valtiokonttori – Statskontoret (državna blagajna)
Verohallinto – Skatteförvaltningen (davčna uprava)
Tullilaitos – Tullverket (carina)
Väestörekisterikeskus – Befolkningsregistercentralen (center za register prebivalstva)
Tilastokeskus – Statistikcentralen (statistični urad Finske)
YMPÄRISTÖMINISTERIÖ – MILJÖMINISTERIET (MINISTRSTVO ZA OKOLJE)
Suomen ympäristökeskus – Finlands miljöcentral (finski inštitut za okolje)
VALTIONTALOUDEN TARKASTUSVIRASTO – STATENS REVISIONSVERK (DRŽAVNI REVIZIJSKI URAD)
ŠVEDSKA
|
Kraljeva akademija lepih umetnosti
|
Akademien för de fria konsterna
|
|
Nacionalni odbor za pritožbe potrošnikov
|
Allmänna reklamationsnämnden
|
|
Delovno sodišče
|
Arbetsdomstolen
|
|
Švedske službe za zaposlovanje
|
Arbetsförmedlingen
|
|
Nacionalna agencija za delodajalce v javni upravi
|
Arbetsgivarverk, statens
|
|
Nacionalni inštitut za delovno življenje
|
Arbetslivsinstitutet
|
|
Švedski organ za delovno okolje
|
Arbetsmiljöverket
|
|
Komisija za švedski zapuščinski sklad
|
Arvsfondsdelegationen
|
|
Muzej arhitekture
|
Arkitekturmuseet
|
|
Nacionalni arhiv zvočnih posnetkov in gibljivih slik
|
Ljud och bildarkiv, statens
|
|
Urad varuha otrokovih pravic
|
Barnombudsmannen
|
|
Švedski svet za ocenjevanje tehnologij v zdravstvu
|
Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens
|
|
Kraljeva knjižnica
|
Kungliga Biblioteket
|
|
Nacionalni odbor za cenzuro filma
|
Biografbyrå, statens
|
|
Švedski biografski leksikon
|
Biografiskt lexikon, svenskt
|
|
Švedski odbor za računovodske standarde
|
Bokföringsnämnden
|
|
Švedski urad za registracijo gospodarskih družb
|
Bolagsverket
|
|
Nacionalni odbor za jamstvo nepremičninskih kreditov
|
Bostadskreditnämnd, statens (BKN)
|
|
Nacionalni stanovanjski odbor
|
Boverket
|
|
Nacionalni svet za preprečevanje kriminala
|
Brottsförebyggande rådet
|
|
Organ za nadomestilo in podporo žrtvam kaznivih dejanj
|
Brottsoffermyndigheten
|
|
Nacionalni odbor za pomoč študentom
|
Centrala studiestödsnämnden
|
|
Odbor za preverjanje podatkov
|
Datainspektionen
|
|
Ministrstva (vladni oddelki)
|
Departementen
|
|
Državna sodna uprava
|
Domstolsverket
|
|
Nacionalni odbor za električno varnost
|
Elsäkerhetsverket
|
|
Odbor za jamstva izvoznih kreditov
|
Exportkreditnämnden
|
|
Organ za finančni nadzor
|
Finansinspektionen
|
|
Nacionalni odbor za ribištvo
|
Fiskeriverket
|
|
Nacionalni inštitut za javno zdravje
|
Folkhälsoinstitut, statens
|
|
Švedski raziskovalni svet za okolje
|
Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas
|
|
Nacionalna uprava za vojaške objekte
|
Fortifikationsverket
|
|
Nacionalni urad za mediacijo
|
Medlingsinstitutet
|
|
Uprava za obrambna sredstva
|
Försvarets materielverk
|
|
Inštitut za radiodifuzijo za namene nacionalne obrambe
|
Försvarets radioanstalt
|
|
Švedski muzeji vojne zgodovine
|
Försvarshistoriska museer, statens
|
|
Visoka šola za nacionalno obrambo
|
Försvarshögskolan
|
|
Švedske oborožene sile
|
Försvarsmakten
|
|
Urad za socialno zavarovanje
|
Försäkringskassan
|
|
Švedski urad za geološke raziskave
|
Geologiska undersökning, Sveriges
|
|
Geotehnični inštitut
|
Geotekniska institut, statens
|
|
Nacionalna agencija za razvoj podeželja
|
Glesbygdsverket
|
|
Inštitut za grafiko in fakulteta za podiplomski študij na področju komunikacij
|
Grafiska institutet och institutet för högre kommunikations- och reklamutbildning
|
|
Švedska komisija za radiodifuzijo
|
Granskningsnämnden för Radio och TV
|
|
Služba švedske vlade za pomorstvo
|
Handelsflottans kultur- och fritidsråd
|
|
Varuh pravic invalidov
|
Handikappombudsmannen
|
|
Odbor za preiskovanje nesreč
|
Haverikommission, statens
|
|
Prizivna sodišča (6)
|
Hovrätterna (6)
|
|
Regionalna sodišča za spore v zvezi z najemninami in zakupninami (12)
|
Hyres- och arendenämnder (12)
|
|
Odbor za odgovornost zdravstvenega osebja
|
Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd
|
|
Nacionalna agencija za visokošolsko izobraževanje
|
Högskoleverket
|
|
Vrhovno sodišče
|
Högsta domstolen
|
|
Nacionalni inštitut za psihosocialne dejavnike in zdravje
|
Institut för psykosocial miljömedicin, statens
|
|
Nacionalni inštitut za regionalne študije
|
Institut för tillväxtpolitiska studier
|
|
Švedski inštitut za vesoljsko fiziko
|
Institutet för rymdfysik
|
|
Urad za mednarodni program na področju izobraževanja in usposabljanja
|
Internationella programkontoret för utbildningsområdet
|
|
Švedski odbor za migracije
|
Migrationsverket
|
|
Švedska agencija za usklajevanje politike na področju invalidnosti
|
Myndigheten för handikappolitisk samordning
|
|
Švedska agencija za omrežja in sodelovanje na področju visokega izobraževanja
|
Myndigheten för nätverk och samarbete inom högre utbildning
|
|
Švedski odbor za kmetijstvo
|
Jordbruksverk, statens
|
|
Urad kanclerja za pravosodje
|
Justitiekanslern
|
|
Urad varuha enakih možnosti
|
Jämställdhetsombudsmannen
|
|
Nacionalni pravosodni odbor za javna zemljišča in sredstva
|
Kammarkollegiet
|
|
Upravna prizivna sodišča (4)
|
Kammarrätterna (4)
|
|
Nacionalni inšpektorat za kemikalije
|
Kemikalieinspektionen
|
|
Nacionalni odbor za trgovino
|
Kommerskollegium
|
|
Švedska agencija za inovacijske sisteme
|
Verket för innovationssystem (VINNOVA)
|
|
Nacionalni inštitut za ekonomske raziskave
|
Konjunkturinstitutet
|
|
Švedski organ za konkurenco
|
Konkurrensverket
|
|
Visoka šola za umetnost, obrti in oblikovanje
|
Konstfack
|
|
Visoka šola lepih umetnosti
|
Konsthögskolan
|
|
Nacionalni muzej lepih umetnosti
|
Nationalmuseum
|
|
Odbor za podporo umetnosti
|
Konstnärsnämnden
|
|
Nacionalni svet za umetnost
|
Konstråd, statens
|
|
Nacionalni odbor za potrošniške politike
|
Konsumentverket
|
|
Nacionalni laboratorij sodne medicine
|
Kriminaltekniska laboratorium, statens
|
|
Služba za izvrševanje kazenskih sankcij in pogojni odpust
|
Kriminalvården
|
|
Nacionalni odbor za pogojni odpust
|
Kriminalvårdsnämnden
|
|
Švedski organ za izterjave
|
Kronofogdemyndigheten
|
|
Nacionalni svet za kulturne zadeve
|
Kulturråd, statens
|
|
Švedska obalna straža
|
Kustbevakningen
|
|
Nacionalni organ za geodezijo
|
Lantmäteriverket
|
|
Kraljeva orožarna
|
Livrustkammaren/Skoklosters slott/ Hallwylska museet
|
|
Nacionalna uprava za hrano
|
Livsmedelsverk, statens
|
|
Nacionalni odbor za loterijo
|
Lotteriinspektionen
|
|
Agencija za medicinske izdelke
|
Läkemedelsverket
|
|
Okrajna upravna sodišča (24)
|
Länsrätterna (24)
|
|
Okrajni upravni odbori (24)
|
Länsstyrelserna (24)
|
|
Nacionalni odbor za pokojnine uslužbencev v javni upravi
|
Pensionsverk, statens
|
|
Trgovsko sodišče
|
Marknadsdomstolen
|
|
Švedski meteorološki in hidrološki inštitut
|
Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges
|
|
Muzej sodobne umetnosti
|
Moderna museet
|
|
Švedska nacionalna glasbena zbirka
|
Musiksamlingar, statens
|
|
Naravoslovni muzej
|
Naturhistoriska riksmuseet
|
|
Nacionalna agencija za varstvo okolja
|
Naturvårdsverket
|
|
Skandinavski inštitut za afriške študije
|
Nordiska Afrikainstitutet
|
|
Skandinavska visoka šola za javno zdravje
|
Nordiska högskolan för folkhälsovetenskap
|
|
Notarski odbor
|
Notarienämnden
|
|
Švedski nacionalni odbor za meddržavne posvojitve
|
Myndigheten för internationella adoptionsfrågor
|
|
Švedska agencija za gospodarsko in regionalno rast
|
Verket för näringslivsutveckling (NUTEK)
|
|
Urad varuha pred etnično diskriminacijo
|
Ombudsmannen mot etnisk diskriminering
|
|
Prizivno sodišče za patente
|
Patentbesvärsrätten
|
|
Urad za patente in registracijo
|
Patent- och registreringsverket
|
|
Švedski odbor za register naslovov prebivalstva
|
Personadressregisternämnd statens, SPARnämnden
|
|
Švedski sekretariat za polarne raziskave
|
Polarforskningssekretariatet
|
|
Svet za subvencije tiska
|
Presstödsnämnden
|
|
Svet evropskega socialnega sklada na Švedskem
|
Rådet för Europeiska socialfonden i Sverige
|
|
Švedski organ za radio in televizijo
|
Radio- och TV-verket
|
|
Vladni uradi
|
Regeringskansliet
|
|
Vrhovno upravno sodišče
|
Regeringsrätten
|
|
Centralni odbor za starine nacionalnega pomena
|
Riksantikvarieämbetet
|
|
Državni arhivi
|
Riksarkivet
|
|
Banka Švedske
|
Riksbanken
|
|
Parlamentarni upravni urad
|
Riksdagsförvaltningen
|
|
Parlamentarni varuh človekovih pravic
|
Riksdagens ombudsmän, JO
|
|
Parlamentarni revizorji
|
Riksdagens revisorer
|
|
Urad za javni dolg
|
Riksgäldskontoret
|
|
Nacionalna policijska uprava
|
Rikspolisstyrelsen
|
|
Nacionalni revizijski urad
|
Riksrevisionen
|
|
Služba za potujoče razstave
|
Riksutställningar, Stiftelsen
|
|
Nacionalni odbor za vesolje
|
Rymdstyrelsen
|
|
Švedski svet za delovno življenje in socialne raziskave
|
Forskningsrådet för arbetsliv och socialvetenskap
|
|
Nacionalni odbor za reševalne službe
|
Räddningsverk, statens
|
|
Regionalni organ za pravno pomoč
|
Rättshjälpsmyndigheten
|
|
Nacionalni odbor za sodno medicino
|
Rättsmedicinalverket
|
|
Sami (laponska) šolska uprava
|
Sameskolstyrelsen och sameskolor
|
|
Sami (laponske) šole
|
|
|
Nacionalna pomorska uprava
|
Sjöfartsverket
|
|
Nacionalni pomorski muzeji
|
Maritima museer, statens
|
|
Švedska komisija za varnost in zaščito integritete
|
Säkerhets- och intregritetsskyddsnämnden
|
|
Švedska davčna agencija
|
Skatteverket
|
|
Nacionalni odbor za gozdarsvo
|
Skogsstyrelsen
|
|
Nacionalna agencija za izobraževanje
|
Skolverk, statens
|
|
Švedski inštitut za nadzor nad nalezljivimi boleznimi
|
Smittskyddsinstitutet
|
|
Nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje
|
Socialstyrelsen
|
|
Nacionalni inšpektorat za eksplozive in vnetljive snovi
|
Sprängämnesinspektionen
|
|
Agencija Švedske za statistiko
|
Statistiska centralbyrån
|
|
Agencija za upravni razvoj
|
Statskontoret
|
|
Švedski organ za sevalno varnost
|
Strålsäkerhetsmyndigheten
|
|
Švedski organ za mednarodno razvojno sodelovanje
|
Styrelsen för internationellt utvecklings- samarbete, SIDA
|
|
Nacionalni odbor za psihološko obrambo in ugotavljanje skladnosti
|
Styrelsen för psykologiskt försvar
|
|
Švedski odbor za akreditacijo
|
Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll
|
|
Švedski inštitut
|
Svenska Institutet, stiftelsen
|
|
Knjižnica zvočnih knjig in publikacij v Braillovi pisavi
|
Talboks- och punktskriftsbiblioteket
|
|
Okrožna in mestna sodišča (97)
|
Tingsrätterna (97)
|
|
Odbor za predlaganje imenovanja sodnikov
|
Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet
|
|
Odbor za nabor oboroženih sil
|
Totalförsvarets pliktverk
|
|
Švedska agencija za obrambne raziskave
|
Totalförsvarets forskningsinstitut
|
|
Švedska carinska uprava
|
Tullverket
|
|
Švedski organ za turizem
|
Turistdelegationen
|
|
Nacionalni odbor za mladino
|
Ungdomsstyrelsen
|
|
Univerze in visoke šole
|
Universitet och högskolor
|
|
Odbor za pritožbe tujcev
|
Utlänningsnämnden
|
|
Nacionalni inštitut za testiranje in certificiranje semen
|
Utsädeskontroll, statens
|
|
Švedska nacionalna uprava za ceste
|
Vägverket
|
|
Nacionalno sodišče za spore v zvezi z oskrbo z vodo in odpadnimi vodami
|
Vatten- och avloppsnämnd, statens
|
|
Nacionalna agencija za visokošolsko izobraževanje
|
Verket för högskoleservice (VHS)
|
|
Švedska agencija za gospodarski in regionalni razvoj
|
Verket för näringslivsutveckling (NUTEK)
|
|
Švedski raziskovalni svet
|
Vetenskapsrådet'
|
|
Nacionalni veterinarski inštitut
|
Veterinärmedicinska anstalt, statens
|
|
Švedski nacionalni inštitut za raziskave cest in prometa
|
Väg- och transportforskningsinstitut, statens
|
|
Nacionalni odbor za raznolikost rastlin
|
Växtsortnämnd, statens
|
|
Švedsko tožilstvo
|
Åklagarmyndigheten
|
|
Švedska agencija za obvladovanje izrednih razmer
|
Krisberedskapsmyndigheten
|
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Cabinet Office
Office of the Parliamentary Counsel
Central Office of Information
Charity Commission
Crown Estate Commissioners (samo stroški glasovanja)
Crown Prosecution Service
Department for Business, Enterprise and Regulatory Reform
Competition Commission
Gas and Electricity Consumers' Council
Office of Manpower Economics
Department for Children, Schools and Families
Department of Communities and Local Government
Rent Assessment Panels
Department for Culture, Media and Sport
British Library
British Museum
Commission for Architecture and the Built Environment
The Gambling Commission
Historic Buildings and Monuments Commission for England (English Heritage)
Imperial War Museum
Museums, Libraries and Archives Council
National Gallery
National Maritime Museum
National Portrait Gallery
Natural History Museum
Science Museum
Tate Gallery
Victoria and Albert Museum
Wallace Collection
Department for Environment, Food and Rural Affairs
Agricultural Dwelling House Advisory Committees
Agricultural Land Tribunals
Agricultural Wages Board and Committees
Cattle Breeding Centre
Countryside Agency
Plant Variety Rights Office
Royal Botanic Gardens, Kew
Royal Commission on Environmental Pollution
Department of Health
Dental Practice Board
National Health Service Strategic Health Authorities
NHS Trusts
Prescription Pricing Authority
Department for Innovation, Universities and Skills
Higher Education Funding Council for England
National Weights and Measures Laboratory
Patent Office
Department for International Development
Department of the Procurator General and Treasury Solicitor
Legal Secretariat to the Law Officers
Department for Transport
Maritime and Coastguard Agency
Department for Work and Pensions
Disability Living Allowance Advisory Board
Independent Tribunal Service
Medical Boards and Examining Medical Officers (pokojnine vojnih veteranov)
Occupational Pensions Regulatory Authority
Regional Medical Service
Social Security Advisory Committee
Export Credits Guarantee Department
Foreign and Commonwealth Office
Wilton Park Conference Centre
Government Actuary's Department
Government Communications Headquarters
Home Office
HM Inspectorate of Constabulary
House of Commons
House of Lords
Ministry of Defence
Defence Equipment & Support
Meteorological Office
Ministry of Justice
Boundary Commission for England
Combined Tax Tribunal
Council on Tribunals
Court of Appeal – Criminal
Employment Appeals Tribunal
Employment Tribunals
HMCS Regions, Crown, County and Combined Courts (Anglija in Wales)
Immigration Appellate Authorities
Immigration Adjudicators
Immigration Appeals Tribunal
Lands Tribunal
Law Commission
Legal Aid Fund (Anglija in Wales)
Office of the Social Security Commissioners
Parole Board and Local Review Committees
Pensions Appeal Tribunals
Public Trust Office
Supreme Court Group (Anglija in Wales)
Transport Tribunal
The National Archives
National Audit Office
National Savings and Investments
National School of Government
Northern Ireland Assembly Commission
Northern Ireland Court Service
Coroners Courts
County Courts
Court of Appeal and High Court of Justice in Northern Ireland
Crown Court
Enforcement of Judgements Office
Legal Aid Fund
Magistrates' Courts
Pensions Appeals Tribunals
Severna Irska, Department for Employment and Learning
Severna Irska, Department for Regional Development
Severna Irska, Department for Social Development
Severna Irska, Department of Agriculture and Rural Development
Severna Irska, Department of Culture, Arts and Leisure
Severna Irska, Department of Education
Severna Irska, Department of Enterprise, Trade and Investment
Severna Irska, Department of the Environment
Severna Irska, Department of Finance and Personnel
Severna Irska, Department of Health, Social Services and Public Safety
Severna Irska, Office of the First Minister and Deputy First Minister
Northern Ireland Office
Crown Solicitor's Office
Department of the Director of Public Prosecutions for Northern Ireland
Forensic Science Laboratory of Northern Ireland
Office of the Chief Electoral Officer for Northern Ireland
Police Service of Northern Ireland
Probation Board for Northern Ireland
State Pathologist Service
Office of Fair Trading
Office for National Statistics
National Health Service Central Register
Office of the Parliamentary Commissioner for Administration and Health Service Commissioners
Paymaster General's Office
Postal Business of the Post Office
Privy Council Office
Public Record Office
HM Revenue and Customs
The Revenue and Customs Prosecutions Office
Royal Hospital, Chelsea
Royal Mint
Rural Payments Agency
Škotska, Auditor-General
Škotska, Crown Office and Procurator Fiscal Service
Škotska, General Register Office
Škotska, Queen's and Lord Treasurer's Remembrancer
Škotska, Registers of Scotland
The Scotland Office
The Scottish Ministers
Architecture and Design Scotland
Crofters Commission
Deer Commission for Scotland
Lands Tribunal for Scotland
National Galleries of Scotland
National Library of Scotland
National Museums of Scotland
Royal Botanic Garden, Edinburgh
Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Scotland
Scottish Further and Higher Education Funding Council
Scottish Law Commission
Community Health Partnerships
Special Health Boards
Health Boards
The Office of the Accountant of Court
High Court of Justiciary
Court of Session
HM Inspectorate of Constabulary
Parole Board for Scotland
Pensions Appeal Tribunals
Scottish Land Court
Sheriff Courts
Scottish Police Services Authority
Office of the Social Security Commissioners
The Private Rented Housing Panel and Private Rented Housing Committees
Keeper of the Records of Scotland
The Scottish Parliamentary Body Corporate
HM Treasury
Office of Government Commerce
United Kingdom Debt Management Office
The Wales Office (Office of the Secretary of State for Wales)
The Welsh Ministers
Higher Education Funding Council for Wales
Local Government Boundary Commission for Wales
The Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales
Valuation Tribunals (Wales)
Welsh National Health Service Trusts and Local Health Boards
Welsh Rent Assessment Panels
Notes to Section A (Central Government Entities):
1.
Na seznamu navedeni subjekti na centralni ravni javne uprave držav članic zajemajo tudi vse podrejene subjekte katerega koli javnega naročnika države članice, če ti niso ločene pravne osebe.
2.
Kar zadeva javna naročila subjektov na področju obrambe in varnosti, so zajeti samo neobčutljivi in nevojni materiali s seznama, priloženega oddelku D (Blago).
3.
Seznam subjektov na centralni ravni javne uprave držav članic se posodobi po vsaki posodobitvi revidiranih seznamov sporazuma o javnih naročilih Unije.
ODDELEK B
SUBJEKTI NA PODCENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se poglavje 9 (Javna naročila) uporablja za subjekte na podcentralni ravni javne uprave, zajete v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, da je vrednost javnega naročila enaka ali višja od naslednjih pragov:
Blago, kakor je določeno v oddelku D (Blago):
SDR
200 000
Storitve, kakor so določene v oddelku E (Storitve):
SDR
200 000
Gradbene storitve, kakor so določene v oddelku F (Gradbene storitve):
SDR
5 000 000
Zajeti subjekti na podcentralni ravni javne uprave:
1.
Zajeti naročniki so mestne regije, navedene v skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: NUTS), določeni z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot, kakor je bila spremenjena (v nadaljnjem besedilu: uredba NUTS), v kategorijah NUTS 1 in NUTS 2 in, za države članice, ki ne vključujejo takih mestnih regij, pa lokalni javni naročniki, ki ustrezajo dvema največjima mestnima območjema, navedenima v kategoriji NUTS 3 navedene uredbe.
V tem poglavju se „mestne regije“ razumejo kot javni naročniki upravnih enot, ki spadajo pod NUTS 1 in NUTS 2, kakor je navedeno v uredbi NUTS, in ustrezajo mestom in metropolitanskim območjem, ki so jim bili z učinkom ustavne ureditve zadevnih držav članic ali na podlagi katere koli ustrezne zakonodaje dodeljeni status ali pravice običajnih regionalnih javnih naročnikov.
V tem poglavju se „lokalni javni naročniki“ razumejo kot javni naročniki upravnih enot na ravni NUTS 3, kakot je navedeno v uredbi NUTS.
2.
Vsi javni naročniki, ki so osebe javnega prava, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, in ki:
(a)
zagotavljajo zdravstvene storitve;
(b)
zagotavljajo storitve visokošolskega izobraževanja; ali
(c)
izvajajo raziskovalne dejavnosti.
„Oseba javnega prava“ pomeni vsako osebo:
(a)
ki je ustanovljena z določenim namenom, in sicer da izpolnjuje potrebe v splošnem interesu, ki niso industrijske ali komercialne narave;
(b)
ki je pravna oseba; in
(c)
ki jo pretežno financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava, ali za katero velja upravljavski nadzor s strani teh oseb, ali ki ima upravni, upravljavski ali nadzorni odbor; v katerega več kakor polovico članov imenujejo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.
4.
V nadaljevanju so navedeni okvirni seznami javnih naročnikov, ki spadajo v prvo ali drugo kategorijo subjektov na podcentralni ravni.
A.
Okvirni seznam mestnih regij in lokalnih javnih naročnikov:
BELGIJA
Regija Bruselj – glavno mesto: (BE1)
BOLGARIJA
Sofija z okolico: (BG 412 in 411)
Varna z okolico: (BG 331)
ČEŠKA REPUBLIKA
Glavno mesto Praga: (CZ 01)
DANSKA
Glavno mesto København: (DK 01)
NEMČIJA
Regija Berlin: (DE3)
Regija Bremen: (DE5)
Regija Hamburg: (DE6)
ESTONIJA
Talin z okolico: Severna Estonija (EE001)
Tartu z okolico: Južna Estonija (EE008)
IRSKA
Dublin z okolico: (IE021)
Cork z okolico: Jugozahod (IE 025)
GRČIJA
Širše območje Aten: (EL 301 do 304)
Solun z okolico: (EL 522)
ŠPANIJA
Skupnost Madrid: (ES 3)
Skupnost Valencija: (ES 52)
FRANCIJA
Paris z okolico: Pariz, Hauts-de-Seine, Seine-Saint-Denis in Val-de-Marne (FR101, FR 105 to FR 107)
Mesto Lyon z okolico: Rona (FR 716)
HRVAŠKA
Zagreb z okolico: (HR 041 in 042)
Split z okolico: Provinca Split in Dalmacija (HR 035)
ITALIJA
Rim z okolico: (ITI43)
Milano z okolico: (ITC4C)
CIPER
Nikozija z okolico: (CY000)
LATVIJA
Riga z okolico: (LV006)
Daugavpils z okolico: Latgale (LV005)
LITVA
Vilna z okolico: (LT00A)
Kaunas z okolico: Okrožje Kaunas (LT002)
LUKSEMBURG
Mesto Luxembourg z okolico: (LU000)
MADŽARSKA
Budimpešta: (HU 01)
MALTA
Valletta z okolico: Glavni otok Malta (MT001)
NIZOZEMSKA
Širše območje Amsterdama: (NL326)
Rotterdam z okolico: Južna Holandija – jugozahod (NL33A)
AVSTRIJA
Dunaj: (AT 13)
Salzburg: (AT 32)
POLJSKA
Varšava z okolico: (PL 127)
Varšava z okolico: (PL 213)
PORTUGALSKA
Metropolitansko območje Lisbone: (PT 17)
ROMUNIJA
Bukarešta z okolico: (RO 321)
SLOVENIJA
Ljubljana z okolico: Osrednja Slovenija (SI 041)
Maribor z okolico: Podravska (SI 032)
SLOVAŠKA
Bratislava (SK 01)
FINSKA
Helsinki-Uusimaa: (FI 1B)
ŠVEDSKA
Stockholm: (SE11)
ZDRUŽENO KRALJESTVO
London: (UKI)
B.
Okvirni seznam oseb javnega prava
BELGIJA
Organi
C
–
Centre hospitalier de Mons
–
Centre hospitalier de Tournai
–
Centre hospitalier universitaire de Liège
F
–
Fonds de Construction d'Institutions hospitalières et médico-sociales de la Communauté française
H
–
Het Gemeenschapsonderwijs
I
–
Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté flamande – Universitaire instellingen van publiek recht afangende van de Vlaamse Gemeenschap
–
Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté française – Universitaire instellingen van publiek recht afhangende van de Franse Gemeenschap
–
Institut national de Recherche sur les Conditions de Travail – Nationaal Onderzoeksinstituut voor Arbeidsomstandigheden
–
Institut national des Radioéléments – Nationaal Instituut voor Radio-Elementen
–
Institut national pour la Criminalistique et la Criminologie – Nationaal Instituut voor Criminalistiek en Criminologie
–
Institut pour l'Amélioration des Conditions de Travail – Instituut voor Verbetering van de Arbeidsvoorwaarden
–
Institut royal belge des Sciences naturelles – Koninklijk Belgisch Instituut voor Natuurwetenschappen
–
Institut royal du Patrimoine culturel – Koninklijk Instituut voor het Kunstpatrimonium
–
Institut royal météorologique de Belgique – Koninklijk meteorologisch Instituut van België
–
Institut scientifique de Service public en Région wallonne
–
Institut scientifique de la Santé publique – Louis Pasteur – Wetenschappelijk Instituut Volksgezondheid - Louis Pasteur
–
Instituut voor de Aanmoediging van Innovatie door Wetenschap en Technologie in Vlaanderen
–
Instituut voor Bosbouw en Wildbeheer
–
Instituut voor het archeologisch Patrimonium
–
Jardin botanique national de Belgique – Nationale Plantentuin van België
O
–
Observatoire royal de Belgique – Koninklijke Sterrenwacht van België
–
Office régional de Promotion de l'Agriculture et de l'Horticulture
–
Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Geel
–
Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Rekem
–
Organisme national des Déchets radioactifs et des Matières fissiles – Nationale Instelling voor radioactief Afval en Splijtstoffen
U
–
Universitair Ziekenhuis Gent
V
–
Vlaamse Hogescholenraad
–
Vlaamse Instelling voor technologisch Onderzoek
–
Vlaamse interuniversitaire Raad
–
Vlaamse Milieumaatschappij
–
Vlaamse Onderwijsraad
–
Vlaamse Stichting voor Verkeerskunde
–
Vlaams Instituut voor de Bevordering van het wetenschappelijk- en technologisch Onderzoek in de Industrie
–
Vlaams Instituut voor Gezondheidspromotie
BOLGARIJA
Organi
–
Български червен кръст (Rdeči križ Bolgarije)
–
Българска академия на науките (Bolgarska akademija znanosti)
–
Национален център за аграрни науки (Nacionalni center za kmetijske znanosti)
Kategorije
Državne univerze, ustanovljene v skladu s členom 13 Закона за висшето образование (обн., ДВ, бр.112/27.12.1995):
–
Аграрен университет – Пловдив (Univerza za kmetijstvo – Plovdiv)
–
Академия за музикално, танцово и изобразително изкуство – Пловдив (Akademija za glasbo, ples in lepe umetnosti – Plovdiv)
–
Академия на Министерството на вътрешните работи
–
Великотърновски университет „Св. св. Кирил и Методий“ (Univerza Sv. Cirila in Metoda v Velikem Tarnovu)
–
Висше военноморско училище „Н. Й. Вапцаров“ – Варна (Pomorska akademija „N. Y. Vaptsarov“ – Varna)
–
Висше строително училище “Любен Каравелов” – София (Višja šola za gradbeništvo „Lyuben Karavelov“ – Sofija)
–
Висше транспортно училище „Тодор Каблешков“ – София (Višja prometna šola „Todor Kableshkov“ – Sofija)
–
Военна академия „Г. С. Раковски“ – София (Vojaška akademija „G. S. Rakovski“ – Sofija)
–
Национална музикална академия „Проф. Панчо Владигеров“ – София (Državna akademija za glasbo „Prof. Pancho Vladirov“ – Sofija)
–
Икономически университет – Варна (Ekonomska univerza – Varna)
–
Колеж по телекомуникации и пощи – София (Visoka šola za telekomunikacije in pošto – Sofija)
–
Лесотехнически университет – София (Univerza za gozdarstvo – Sofija)
–
Медицински университет „Проф. д-р Параскев Иванов Стоянов“ – Варна (Medicinska univerza „Prof. D-r Paraskev Stoyanov“ – Varna)
–
Медицински университет – Плевен (Medicinska univerza – Pleven)
–
Медицински университет – Пловдив (Medicinska univerza – Plovdiv)
–
Медицински университет – София (Medical University – Sofija)
–
Минно-геоложки университет „Св. Иван Рилски“ – София (Univerza za rudarstvo in geologijo „St. Ivan Rilski“ – Sofija)
–
Национален военен университет „Васил Левски“ – Велико Търново (Nacionalna vojaška univerza „Vasil Levski“ – Veliko Tarnovo)
–
Национална академия за театрално и филмово изкуство „Кръстьо Сарафов“ – София (Nacionalna akademija za gledališče in film „Krasyo Sarafov“ – Sofija)
–
Национална спортна академия „Васил Левски“ – София (Nacionalna športna akademija „Vasil Levski“ – Sofija)
–
Национална художествена академия – София (Nacionalna akademija za umetnost – Sofija)
–
Пловдивски университет „Паисий Хилендарски“ (Univerza „Paisiy Hilendarski“ – Plovdiv)
–
Русенски университет „Ангел Кънчев“ (Univerza „Angel Kanchev“ – Ruse)
–
Софийски университет „Св. Климент Охридски“ (Univerza „Sv. Kliment Ohridski“ – Sofija)
–
Специализирано висше училище по библиотекознание и информационни технологии – София (Specializirana višja šola za knjižnične vede in informacijske tehnologije – Sofija)
–
Стопанска академия „Д. А. Ценов“ – Свищов (Ekonomska akademija „D. A. Tsenov“ – Svishtov)
–
Технически университет – Варна (Tehnična univerza – Varna)
–
Технически университет – Габрово (Tehnična univerza – Gabrovo)
–
Технически университет – София (Tehnična univerza – Sofija)
–
Тракийски университет – Стара Загора (Univerza Trakia – Stara Zagora)
–
Университет „Проф. д-р Асен Златаров“ – Бургас (Univerza „Prof. D-r Asen Zlatarov“ – Burgas)
–
Университет за национално и световно стопанство – София (Univerza za nacionalno in svetovno ekonomijo – Sofija)
–
Университет по архитектура, строителство и геодезия – София (Univerza za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – Sofija)
–
Университет по хранителни технологии – Пловдив (Univerza za živilsko tehnologijo – Plovdiv)
–
Химико-технологичен и металургичен университет – София (Univerza za kemijsko tehnologijo in metalurgijo – Sofija)
–
Шуменски университет „Епископ Константин Преславски“ (Univerza „Konstantin Preslavski“ – Šumen)
–
Югозападен университет „Неофит Рилски“ – Благоевград (Jugozahodna univerza „Neofit Rilski“ – Blagoevgrad)
Državne in občinske šole v smislu Закона за народната просвета (обн., ДВ, бр. 86/18.10.1991)
Kulturni inštituti v smislu Закона за закрила и развитие на културата (обн., ДВ, бр.50/1.6.1999):
–
Училища по изкуствата и културата (umetniške in kulturne šole)
–
Български културни институти в чужбина (bolgarski kulturni inštituti v tujini)
Državne in/ali občinske zdravstvene ustanove iz člena 3(1) Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999)
Zdravstvene ustanove iz člena 5(1) Закона за лечебните заведения (обн., ДВ, бр.62/9.7.1999):
–
Домове за медико-социални грижи за деца (ustanove za zdravstveno in socialno oskrbo otrok)
–
Лечебни заведения за стационарна психиатрична помощ (zdravstvene ustanove za bolnišnično psihiatrično zdravljenje)
–
Центрове за спешна медицинска помощ (centri za nujno zdravstveno pomoč)
–
Центрове за трансфузионна хематология (centri za transfuzijo krvi)
–
Болница „Лозенец“ (Bolnišnica „Lozenets“)
–
Военномедицинска академия (Vojaška medicinska akademija)
–
Медицински институт на Министерство на вътрешните работи (Medicinski inštitut ministrstva za notranje zadeve)
–
Лечебни заведения към Министерството на правосъдието (zdravstvene ustanove ministrstva za pravosodje)
–
Лечебни заведения към Министерството на транспорта (zdravstvene ustanove ministrstva za promet)
Pravne osebe nekomercialnega značaja, ki so bile ustanovljene z namenom izpolnjevanja potreb v splošnem interesu zagotavljanja zdravstvenih storitev ali storitev visokošolskega izobraževanja ali izvajanja raziskovalnih dejavnosti v skladu z Закона за юридическите лица с нестопанска цел (обн., ДВ, бр.81/6.10.2000) in izpolnjujejo pogoje iz točke 21, odstavka 1 Закона за обществените поръчки (обн., ДВ, бр. 28/6.4.2004).
ČEŠKA REPUBLIKA
–
Univerze
in drugi pravni subjekti, ustanovljeni s posebnim zakonom, ki za svoje delovanje in v skladu s proračunskimi predpisi porabljajo denar iz državnega proračuna, državnih skladov, prispevkov mednarodnih institucij, proračuna okrožnega organa ali proračunov samoupravnih ozemeljskih enot ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
DANSKA
Kategorije
–
Andre forvaltningssubjekter (drugi organi javne uprave), ki opravljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali raziskovalne dejavnosti
–
Universiteterne, jf. lovbekendtgørelse nr. 1368 af 7. december 2007 af lov om universiteter (univerze, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1368 z dne 7. decembra 2007 o univerzah)
NEMČIJA
Kategorije
Pravne osebe javnega prava, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
Organi, ustanove in fundacije, ki jih ureja javno pravo in so jih ustanovili zvezni, državni ali lokalni organi, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti:
(1)
Organi:
–
Wissenschaftliche Hochschulen – (univerze),
–
kassenärztliche Vereinigungen – (združenja zdravnikov koncesionarjev),
(2)
Ustanove in fundacije:
Ustanove, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti:
–
Rechtsfähige Bundesanstalten – (zvezne institucije, ki imajo pravno sposobnost),
–
Wohlfahrtsstiftungen – (fundacije za socialno varstvo).
Pravne osebe zasebnega prava:
Ustanove, ki niso industrijskega in komercialnega značaja in so pod nadzorom države ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti, vključno s kommunale Versorgungsunternehmen (občinskimi javnimi službami):
–
Gesundheitswesen (Krankenhäuser, Kurmittelbetriebe, medizinische Forschungseinrichtungen) – [zdravstveno varstvo: bolnišnice, zdravilišča, inštituti za medicinske raziskave]
–
Bildung (Umschulungs-, Aus-, Fort- und Weiterbildungseinrichtungen, Volksschulen) – [izobraževanje: ustanove za usposabljanje, nadaljnje usposabljanje in preusposabljanje, večerni tečaji za odrasle]
–
Wissenschaft, Forschung und Entwicklung (Großforschungseinrichtungen, wissenschaftliche Gesellschaften und Vereine, Wissenschaftsförderung) – [znanost, raziskave in razvoj: pomembni raziskovalni inštituti, znanstvena društva in združenja, organi za spodbujanje znanosti]
ESTONIJA
–
Eesti Kunstiakadeemia;
–
Eesti Muusika- ja Teatriakadeemia;
–
Eesti Maaülikool;
–
Eesti Teaduste Akadeemia;
–
Keemilise ja Bioloogilise Füüsika Instituut;
–
Tallinna Ülikool;
–
Tallinna Tehnikaülikool;
–
Tartu Ülikool;
Kategorije
Druge pravne osebe javnega prava ali pravne osebe zasebnega prava v skladu s členom 10(2) Zakona o javnih naročilih (RT I 21.7.2007, 15, 76), ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
IRSKA
Organi
–
Forfás (usmeritve in svetovanje za podjetja, trgovino, znanost, tehnologijo in inovacije)
–
FÁS (industrijsko in zaposlitveno usposabljanje)
–
Health and Safety Authority
–
CERT (usposabljanje za delo v hotelih, na področju priložnostne priprave in dostave jedi in v turizmu)
–
Teagasc (raziskave, usposabljanje in razvoj na področju kmetijstva)
–
Marine Institute
Kategorije
–
Health Service Executive,
–
Bolnišnice in podobne javne institucije,
–
Odbori za poklicno izobraževanje,
–
Javne visoke šole in izobraževalne ustanove,
–
Agencije, ustanovljene za zagotavljanje zdravstvenih storitev ali storitev visokošolskega izobraževanja ali za izvajanje raziskovalnih dejavnosti, kot sta Institute of Public Administration in Economic and the Social Research Institute,
–
Drugi javni organi, za katere velja opredelitev oseba javnega prava, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
GRČIJA
Kategorije
(a)
javni subjekti, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
(b)
pravne osebe zasebnega prava, ki so v državni lasti ali ki redno prejemajo najmanj 50 % letnega proračuna v obliki državnih subvencij v skladu z veljavnimi pravili ali v katerih ima država najmanj 51 % kapitalski delež ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
(c)
pravne osebe zasebnega prava, ki so v lasti pravnih oseb javnega prava, lokalnih organov na kateri koli ravni, lokalnih združenj „občin“ (lokalnih upravnih področij) ali javnih podjetij ali subjektov ali pravnih oseb iz točke b), ali ki redno prejemajo najmanj 50 % svojega letnega proračuna v obliki subvencij od takih pravnih oseb v skladu z veljavnimi pravili ali svojim statutom ali pravnih oseb iz zgornjih točk, ki imajo v takih pravnih osebah javnega prava najmanj 51 % kapitalski delež ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
ŠPANIJA
Kategorije
–
Organi in subjekti javnega prava, za katere velja „Ley 30/2007, de 30 de octubre, de Contratos del sector público“ – (španska državna zakonodaja o javnih naročilih) – in sicer v skladu s členom 3 te zakonodaje, poleg tistih, ki so del Administración General del Estado – (splošne državne uprave) – Administración de las Comunidades Autónomas – (uprave avtonomnih pokrajin) – in Corporaciones Locales – (lokalnih organov), ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
–
Entidades Gestoras y los Servicios Comunes de la Seguridad Social (upravni subjekti in skupne službe za zdravstvene in socialne storitve).
FRANCIJA
Kategorije
(1)
Državni javni organi:
–
Académie des Beaux-arts
–
Académie française
–
Académie des inscriptions et belles-lettres
–
Académie des sciences
–
Académie des sciences morales et politiques
–
Centre de coopération internationale en recherche agronomique pour le développement
–
Ecoles d'architecture
–
Institut national de la consummation
–
Groupements d'intérêt public, kot so:
–
Agence EduFrance,
–
ODIT France (observation, développement et ingénierie touristique), in
–
Agence nationale de lutte contre l'illettrisme.
(2)
Upravni javni organi na regionalni, departmajski in lokalni ravni:
–
Etablissements publics hospitaliers (par exemple: l'Hôpital Départemental DufresneSommeiller).
HRVAŠKA
–
Agencija Alan d. o. o.
–
CARnet (Hrvaška akademska in raziskovalna mreža)
–
Zavodi za pomoč in nego
–
Zdravstveni domovi
–
Državni arhivi
–
Državni zavod za varstvo narave
–
Sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost
–
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
–
Hrvaška zveza za tehnično kulturo
–
Hrvaški center za vzrejo konj – državni kobilarni Đakovo in Lipik
–
Hrvaški center za kmetijstvo, prehrano in podeželje
–
Hrvaški spominski in dokumentacijski center domovinske vojne
–
Hrvaški zavod za varstvo kulturne dediščine
–
Hrvaški zavod za urgentno medicino
–
Hrvaški zavod za javno zdravstvo
–
Hrvaški zavod za duševno zdravje
–
Hrvaški zavod za medicino na daljavo
–
Hrvaški zavod za toksikologijo in boj proti dopingu
–
Hrvaški zavod za transfuzijsko medicino
–
Hrvaški zavod za varovanje zdravja in varnost pri delu
–
Javne visokošolske ustanove
–
Javne znanstvene ustanove
–
Klinične bolnišnice
–
Klinični bolniški centri
–
Klinike
–
Leksikografski zavod Miroslav Krleža
–
Zdravilišča
–
Lekarne, ki so jih ustanovile regionalne samoupravne enote
–
Mednarodni center za podvodno arheologijo
–
Narodna in univerzitetna knjižnica
–
Nacionalna fundacija za znanost, visoko šolstvo in tehnološki razvoj Republike Hrvaške
–
Nacionalni center za zunanje vrednotenje izobraževanja
–
Nacionalni svet za visoko šolstvo
–
Nacionalni svet za znanost
–
Vzgojni/prevzgojni zavodi
–
Vzgojno-izobraževalne ustanove, ki jih je ustanovila Republika Hrvaška ali enote lokalne ali regionalne
–
Samouprave
–
Splošne bolnišnice
–
Poliklinike
–
Specializirane bolnišnice
–
Univerzitetni center za računalništvo
–
Zavodi za nujno zdravstveno oskrbo
–
Zavodi za paliativno nego
–
Zavodi za zdravstveno nego
–
Zavodi za javno zdravje
ITALIJA
Kategorije
–
Università statali, gli istituti universitari statali, i consorzi per i lavori interessanti le universita (državne univerze, državni univerzitetni inštituti, konzorciji za razvojno delo na univerzah)
–
Istituzioni pubbliche di assistenza e di beneficenza (javne ustanove za socialno varnost in dobrodelne ustanove)
–
Istituti superiori scientifici e culturali, osservatori astronomici, astrofisici, geofisici o vulcanologici (višji znanstveni in kulturni inštituti, astronomski, astrofizikalni, geofizikalni ali vulkanološki observatoriji)
–
Enti di ricerca e sperimentazione (organizacije za raziskave in poskuse)
–
Enti preposti a servizi di pubblico interesse (organizacije, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo storitve v okviru raziskovalnih dejavnosti v javnem interesu).
CIPER
–
Ανοικτό Πανεπιστήμιο Κύπρου
–
Πανεπιστήμιο Κύπρου
–
Τεχνολογικό Πανεπιστήμιο Κύπρου
–
Ογκολογικό Κέντρο της Τράπεζας Κύπρου
–
Ινστιτούτο Γενετικής και Νευρολογίας
–
Ίδρυμα Κρατικών Υποτροφιών Κύπρου
–
Ευρωπαϊκό Ινστιτούτο Κύπρου
–
Ίδρυμα Τεχνολογίας Κύπρου
–
Ίδρυμα Προώθησης Έρευνας
–
Ίδρυμα Ενέργειας Κύπρου
LATVIJA
–
Subjekti zasebnega prava, ki nabavljajo v skladu s „Publisko iepirkumu likuma prasībām“ in zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
LITVA
–
Raziskovalne in izobraževalne ustanove (visokošolske institucije, ustanove za znanstveno raziskovanje, raziskovalni in tehnološki parki ter druge ustanove in institucije, ki se ukvarjajo z vrednotenjem ali organizacijo raziskovanja in izobraževanja)
–
Visokošolske ustanove
–
Nacionalne ustanove litovskega sistema za zdravstveno varstvo (ustanove za individualno zdravstveno varstvo, javne ustanove za zdravstveno varstvo, famacevtske ustanove in druge ustanove za zdravstveno varstvo itd.)
–
Druge javne in zasebne osebe v skladu s pogoji iz člena 4(2) Zakona o javnih naročilih („Valstybės žinios“ (Uradni list) št. 84-2000, 1996; št. 4-102, 2006), ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
LUKSEMBURG
–
Établissements publics placés sous la surveillance des communes.
MADŽARSKA
Organi
–
Egyes költségvetési szervek (nekateri proračunski organi, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti)
–
Az elkülönített állami pénzalapok kezelője (organi za upravljanje ločenih državnih skladov, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti)
–
A közalapítványok (javne fundacije, ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti).
Kategorije
–
Organizacije, ki so bile ustanovljene za izpolnjevanje potreb v splošnem interesu in niso industrijskega ali komercialnega značaja ter jih nadzorujejo javni subjekti ali pretežno financirajo javni subjekti (iz javnega proračuna) in ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti
–
Organizacije, ki so bile ustanovljene na podlagi zakona, ki določa njihove javne naloge in delovanje in so pod nadzorom javnih subjektov ali jih pretežno financirajo javni subjekti (iz javnega proračuna) ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti
–
Organizacije, ki so jih ustanovili javni subjekti za zagotavljanje zdravstvenih storitev ali storitev visokošolskega izobraževanja ali izvajanje raziskovalnih dejavnosti in jih nadzorujejo javni subjekti.
MALTA
–
Uffiċċju tal-Prim Ministru (urad predsednika vlade)
–
Kunsill ta' Malta għax-Xjenza u Teknoloġija (malteški svet za znanost in tehnologijo)
–
Ministeru tal-Finanzi (ministrstvo za finance)
–
Awtorità tal-Istatistika ta' Malta (malteški organ za statistiko)
–
Ministeru tal-Edukazzjoni, Żgħażagħ u Impjiegi (ministrstvo za izobraževanje, mlade in zaposlovanje)
–
Junior college
–
Kulleġġ Malti għall-Arti, Xjenza u Teknoloġija (malteška visoka šola za umetnost, znanost in tehnologijo)
–
Università` ta' Malta (univerza na Malti)
–
Fondazzjoni għall-Istudji Internazzjonali (fundacija za mednarodne študije)
–
Korporazzjoni tal-Impjieg u t-Taħriġ (sodelovanje na področju zaposlovanja in usposabljanja)
–
Awtorità` tas-Saħħa u s-Sigurtà (organ za zdravje in varnost pri delu)
–
Istitut għalStudji Turistiċi (inštitut za turistične študije)
–
Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Komunità (ministrstvo za zdravje, starejše in oskrbo skupnosti)
–
Fondazzjoni għas-Servizzi Mediċi (fundacija za zdravstvene storitve)
–
Sptar Zammit Clapp (bolnišnica Zammit Clapp)
–
Sptar Mater Dei (bolnišnica Mater Dei)
–
Sptar Monte Carmeli (bolnišnica Mount Carmel)
–
Awtorità dwar il-Mediċini (organ za zdravila)
–
Kumitat tal-Welfare (odbor za socialno varstvo)
–
Ministeru għall-Investiment, Industrija u Teknologija ta' Informazzjoni (ministrstvo za naložbe, industrijo in informacijsko tehnologijo)
–
Laboratorju Nazzjonali ta' Malta (malteški nacionalni laboratorij)
–
Ministeru għall-Familja u Solidarjetà Socjali (ministrstvo za družino in socialno solidarnost)
–
Fondazzjoni għas-Servizzi Soċjali (fundacija za storitve socialnega varstva)
–
Sedqa
–
Ministeru għall-Affarijiet Barranin (ministrstvo za zunanje zadeve)
–
Istitut Internazzjonali tal-Anzjani (mednarodni inštitut za staranje prebivalstva).
NIZOZEMSKA
Organi
–
Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties – (ministrstvo za notranje zadeve)
–
Nederlands Instituut voor Brandweer en rampenbestrijding (nizozemski inštitut za gasilsko službo in ukrepanje v izrednih razmerah) (NIBRA),
–
Nederlands Bureau Brandweer Examens (nizozemski izpitni odbor za gasilsko službo) (NBBE),
–
Landelijk Selectie- en Opleidingsinstituut Politie (nacionalni inštitut za izbor in izobraževanje policistov) (LSOP).
–
Ministerie van Economische Zaken – (ministrstvo za gospodarske zadeve):
–
Van Swinden Laboratorium B.V. – (laboratorij NMi van Swinden),
–
Nederlands Meetinstituut B.V. – (Nmi inštitut za metrologijo in tehnologijo),
–
Nederland Instituut voor Vliegtuigontwikkeling en Ruimtevaart (NIVR) – (Nizozemska agencija za vesoljske programe),
–
Centraal Bureau voor de Statistiek (centralni urad za statistiko) (CBS),
–
Energieonderzoek Centrum Nederland – (nizozemski raziskovalni center za energijo) (ECN).
–
Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane:
–
Universiteit Wageningen – (univerzitetni in raziskovalni center Wageningen):
–
Stichting DLO – (Kmetijski raziskovalni oddelek).
–
Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap (ministrstvo za šolstvo, kulturo in znanost).
Pristojni organi:
–
javne ali javno-zasebne ustanove, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet Educatie en Beroepsonderwijs (zakon o izobraževanju in poklicnem usposabljanju);
–
univerze in visokošolske ustanove, ki se financirajo z javnimi sredstvi, odprte univerze in univerzitetne bolnišnice v smislu Wet op het hoger onderwijs en wetenschappelijk onderzoek (zakon o visoki izobrazbi in znanstvenih raziskavah);
–
nacionalni učiteljski centri v smislu Wet subsidiëring landelijke onderwijsondersteunende activiteiten (zakona o subvencijah za dodatne dejavnosti v okviru javnega izobraževanja);
–
storitve v smislu Wet Verzelfstandiging Rijksmuseale Diensten (Zakon o privatizaciji nacionalnih storitev);
–
druge organizacije in ustanove na področju izobraževanja, kulture in znanosti, ki prejemajo več kot 50 % sredstev od ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost.
–
Vse organizacije, pri katerih več kot 50 % sredstev prispeva Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap, npr.:
–
Informatie Beheer Groep (IB-Groep),
–
Koninklijke Nederlandse Academie van Wetenschappen (KNAW),
–
Vereniging voor Landelijke organen voor beroepsonderwijs (COLO),
–
Nederlands Vlaams Accreditatieorgaan Hoger Onderwijs (NVAO),
–
Nederlandse Organisatie voor Toegepast Natuurwetenschappelijk Onderwijs (TNO),
–
Nederlandse Organisatie voor Wetenschappelijk Onderzoek (NWO),
–
Vervangingsfonds en bedrijfsgezondheidszorg voor het onderwijs (VF),
–
Nederlandse organisatie voor internationale samenwerking in het hoger onderwijs (Nuffic),
–
Europees Platform voor het Nederlandse Onderwijs,
–
Stichting Educatieve Omroepcombinatie (EduCom),
–
Stichting Kwaliteitscentrum Examinering (KCE),
–
Stichting Nationaal GBIF Kennisknooppunt (NL-BIF),
–
Stichting Nederlands Instituut Architectuur en Stedenbouw,
–
Stichting tot Exploitatie van het Rijksbureau voor Kunsthistorische documentatie (RKD),
–
Stichting Forum voor Samenwerking van het Nederlands Archiefwezen en Documentaire Informatie,
–
Rijksacademie voor Beeldende Kunst en Vormgeving,
–
Stichting Nederlands Onderwijs in het Buitenland,
–
Stichting Nederlands Instituut voor Fotografie,
–
Stichting Participatiefonds voor het onderwijs,
–
Stichting Uitvoering Kinderopvangregelingen/Kintent,
–
Stichting voor Vluchteling-Studenten UAF,
–
Stichting Nederlands Interdisciplinair Demografisch Instituut,
–
College van Beroep voor het Hoger Onderwijs,
–
Stichting Lezen,
–
Centrum voor innovatie van opleidingen,
–
Instituut voor Leerplanontwikkeling,
–
Landelijk Dienstverlenend Centrum voor studie- en beroepskeuzevoorlichting,
–
Max Goote Kenniscentrum voor Beroepsonderwijs en Volwasseneneducatie,
–
Stichting Vervangingsfonds en Bedrijfsgezondheidszorg voor het Onderwijs,
–
BVE-Raad,
–
Colo, Vereniging kenniscentra beroepsonderwijs bedrijfsleven,
–
Stichting kwaliteitscentrum examinering beroepsonderwijs,
–
Vereniging Jongerenorganisatie Beroepsonderwijs,
–
Combo, Stichting Combinatie Onderwijsorganisatie,
–
Stichting Financiering Struktureel Vakbondsverlof Onderwijs,
–
Stichting Samenwerkende Centrales in het COPWO,
–
Stichting SoFoKles,
–
Europees Platform,
–
School der Poëzie,
–
Nederlands Letterkundig Museum en documentatiecentrum,
–
Doe Maar Dicht Maar,
–
ElHizjra,
–
Jongeren Onderwijs Media,
–
ministrstvo za zdravje, socialno varstvo in šport:
–
College ter beoordeling van de Geneesmiddelen (CBG) – (odbor za nadzor zdravil),
–
College sanering Ziekenhuisvoorzieningen – (nacionalni odbor za sanacijo bolnišnic),
–
Zorgonderzoek Nederland (ZON) – (svet za raziskave in razvoj na področju zdravja),
–
N.V. KEMA/Stichting TNO Certification – (KEMA/TNO Certification),
–
College Bouw Ziekenhuisvoorzieningen (CBZ) – (nacionalni odbor za bolnišnice),
–
Stichting tot bevordering van de Volksgezondheid en Milieuhygiëne (SVM) – (fundacija za napredek na področju javnega zdravja in okolja),
–
Stichting Sanquin Bloedvoorziening – (organizacija Sanquin za oskrbo s krvjo),
–
Nederlandse Transplantatiestichting (NTS) – (nizozemska fundacija za transplantacije),
–
Regionale Indicatieorganen (RIO's) – (regionalni organi za oceno potreb).
AVSTRIJA
–
Vsi organi, ki so pod proračunskim nadzorom „Rechnungshof“ (računsko sodišče) in zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti razen organov, ki so industrijskega ali komercialnega značaja.
POLJSKA
(1)
Javne univerze in akademske šole
–
Uniwersytet w Białymstoku
–
Uniwersytet w Gdańsku
–
Uniwersytet Śląski
–
Uniwersytet Jagielloński w Krakowie
–
Uniwersytet Kardynała Stefana Wyszyńskiego
–
Katolicki Uniwersytet Lubelski
–
Uniwersytet Marii Curie-Skłodowskiej
–
Uniwersytet Łódzki
–
Uniwersytet Opolski
–
Uniwersytet im. Adama Mickiewicza
–
Uniwersytet Mikołaja Kopernika
–
Uniwersytet Szczeciński
–
Uniwersytet Warmińsko-Mazurski w Olsztynie
–
Uniwersytet Warszawski
–
Uniwersytet Rzeszowski
–
Uniwersytet Wrocławski
–
Uniwersytet Zielonogórski
–
Uniwersytet Kazimierza Wielkiego w Bydgoszczy
–
Akademia Techniczno-Humanistyczna w Bielsku-Białej
–
Akademia Górniczo-Hutnicza im, St Staszica w Krakowie
–
Politechnika Białostocka
–
Politechnika Częstochowska
–
Politechnika Gdańska
–
Politechnika Koszalińska
–
Politechnika Krakowska
–
Politechnika Lubelska
–
Politechnika Łódzka
–
Politechnika Opolska
–
Politechnika Poznańska
–
Politechnika Radomska im, Kazimierza Pułaskiego
–
Politechnika Rzeszowska im. Ignacego Łukasiewicza
–
Politechnika Szczecińska
–
Politechnika Śląska
–
Politechnika Świętokrzyska
–
Politechnika Warszawska
–
Politechnika Wrocławska
–
Akademia Morska w Gdyni
–
Wyższa Szkoła Morska w Szczecinie
–
Akademia Ekonomiczna im. Karola Adamieckiego w Katowicach
–
Akademia Ekonomiczna w Krakowie
–
Akademia Ekonomiczna w Poznaniu
–
Szkoła Główna Handlowa
–
Akademia Ekonomiczna im. Oskara Langego we Wrocławiu
–
Akademia Pedagogiczna im. KEN w Krakowie
–
Akademia Pedagogiki Specjalnej Im. Marii Grzegorzewskiej
–
Akademia Podlaska w Siedlcach
–
Akademia Świętokrzyska im. Jana Kochanowskiego w Kielcach
–
Pomorska Akademia Pedagogiczna w Słupsku
–
Akademia Pedagogiczna im. Jana Długosza w Częstochowie
–
Wyższa Szkoła Filozoficzno-Pedagogiczna „Ignatianum“ w Krakowie
–
Wyższa Szkoła Pedagogiczna w Rzeszowie
–
Akademia Techniczno-Rolnicza im. J. J. Śniadeckich w Bydgoszczy
–
Akademia Rolnicza im. Hugona Kołłątaja w Krakowie
–
Akademia Rolnicza w Lublinie
–
Akademia Rolnicza im. Augusta Cieszkowskiego w Poznaniu
–
Akademia Rolnicza w Szczecinie
–
Szkoła Główna Gospodarstwa Wiejskiego w Warszawie
–
Akademia Rolnicza we Wrocławiu
–
Akademia Medyczna w Białymstoku
–
Akademia Medyczna imt Ludwika Rydygiera w Bydgoszczy
–
Akademia Medyczna w Gdańsku
–
Śląska Akademia Medyczna w Katowicach
–
Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego w Krakowie
–
Akademia Medyczna w Lublinie
–
Uniwersytet Medyczny w Łodzi
–
Akademia Medyczna im. Karola Marcinkowskiego w Poznaniu
–
Pomorska Akademia Medyczna w Szczecinie
–
Akademia Medyczna w Warszawie
–
Akademia Medyczna im, Piastów Śląskich we Wrocławiu
–
Centrum Medyczne Kształcenia Podyplomowego
–
Chrześcijańska Akademia Teologiczna w Warszawie
–
Papieski Fakultet Teologiczny we Wrocławiu
–
Papieski Wydział Teologiczny w Warszawie
–
Instytut Teologiczny im. Błogosławionego Wincentego Kadłubka w Sandomierzu
–
Instytut Teologiczny im. Świętego Jana Kantego w Bielsku-Białej
–
Akademia Marynarki Wojennej im. Bohaterów Westerplatte w Gdyni
–
Akademia Obrony Narodowej
–
Wojskowa Akademia Techniczna im. Jarosława Dąbrowskiego w Warszawie
–
Wojskowa Akademia Medyczna im. Gen. Dyw. Bolesława Szareckiego w Łodzi
–
Wyższa Szkoła Oficerska Wojsk Lądowych im. Tadeusza Kościuszki we Wrocławiu
–
Wyższa Szkoła Oficerska Wojsk Obrony Przeciwlotniczej im. Romualda Traugutta
–
Wyższa Szkoła Oficerska im. gen. Józefa Bema w Toruniu
–
Wyższa Szkoła Oficerska Sił Powietrznych w Dęblinie
–
Wyższa Szkoła Oficerska im. Stefana Czarnieckiego w Poznaniu
–
Wyższa Szkoła Policji w Szczytnie
–
Szkoła Główna Służby Pożarniczej w Warszawie
–
Akademia Muzyczna im. Feliksa Nowowiejskiego w Bydgoszczy
–
Akademia Muzyczna im. Stanisława Moniuszki w Gdańsku
–
Akademia Muzyczna im. Karola Szymanowskiego w Katowicach
–
Akademia Muzyczna w Krakowie
–
Akademia Muzyczna im. Grażyny i Kiejstuta Bacewiczów w Łodzi
–
Akademia Muzyczna im, Ignacego Jana Paderewskiego w Poznaniu
–
Akademia Muzyczna im. Fryderyka Chopina w Warszawie
–
Akademia Muzyczna im. Karola Lipińskiego we Wrocławiu
–
Akademia Wychowania Fizycznego i Sportu im. Jędrzeja Śniadeckiego w Gdańsku
–
Akademia Wychowania Fizycznego w Katowicach
–
Akademia Wychowania Fizycznego im. Bronisława Czecha w Krakowie
–
Akademia Wychowania Fizycznego im. Eugeniusza Piaseckiego w Poznaniu
–
Akademia Wychowania Fizycznego Józefa Piłsudskiego w Warszawie
–
Akademia Wychowania Fizycznego we Wrocławiu
–
Akademia Sztuk Pięknych w Gdańsku
–
Akademia Sztuk Pięknych Katowicach
–
Akademia Sztuk Pięknych im, Jana Matejki w Krakowie
–
Akademia Sztuk Pięknych im, Władysława Strzemińskiego w Łodzi
–
Akademia Sztuk Pięknych w Poznaniu
–
Akademia Sztuk Pięknych w Warszawie
–
Akademia Sztuk Pięknych we Wrocławiu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Teatralna im. Ludwika Solskiego w Krakowie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Filmowa, Telewizyjna i Teatralna im, Leona Schillera w Łodzi
–
Akademia Teatralna im. Aleksandra Zelwerowicza w Warszawie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Pawła II w Białej Podlaskiej
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Chełmie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Ciechanowie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Elblągu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Głogowie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Gorzowie Wielkopolskim
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Ks, Bronisława Markiewicza w Jarosławiu
–
Kolegium Karkonoskie w Jeleniej Górze
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Prezydenta Stanisława Wojciechowskiego w Kaliszu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Koninie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Krośnie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Witelona w Legnicy
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Amosa Kodeńskiego w Lesznie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nowym Sączu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nowym Targu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Nysie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Stanisława Staszica w Pile
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Płocku
–
Państwowa Wyższa Szkoła Wschodnioeuropejska w Przemyślu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Raciborzu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Jana Gródka w Sanoku
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Sulechowie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im, Prof. Stanisława Tarnowskiego w Tarnobrzegu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Tarnowie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa im. Angelusa Silesiusa w Wałbrzychu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa we Włocławku
–
Państwowa Medyczna Wyższa Szkoła Zawodowa w Opolu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Informatyki i Przedsiębiorczości w Łomży
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Gnieźnie
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Suwałkach
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Wałczu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Oświęcimiu
–
Państwowa Wyższa Szkoła Zawodowa w Zamościu
(3)
Javne raziskovalne institucije, institucije za raziskave in razvoj ter druge raziskovalne institucije
(4)
Javne avtonomne upravne enote za zdravstveno varstvo, ki jih ustanovijo regionalne ali lokalne samouprave ali njihova združenja
PORTUGALSKA
–
Institutos públicos sem carácter comercial ou industrial – (javne ustanove, ki nimajo komercialnega ali industrijskega značaja), ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti
–
Serviços públicos personalizados – (javne službe, ki so pravna oseba), ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti
–
Fundações públicas – (javne fundacije), ki zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti
–
Estabelecimentos públicos de ensino, investigação científica e saúde – (javne ustanove na področju izobraževanja, znanstvenih raziskav in zdravja)
–
Instituto de Meteorologia – (inštitut za meteorologijo)
–
Instituto do Sangue – (portugalski inštitut za oskrbo s krvjo)
ROMUNIJA
–
Academia Română (romunska akademija)
–
Institutul European din România (evropski inštitut Romunije)
–
Institutul de Investigare a Crimelor Comunismului (preiskovalni inštitut za kazniva dejanja v komunizmu)
–
Institutul de Memorie Culturală (Zavod za ohranjanje spomina na kulturno dediščino)
–
Agenţia Naţională pentru Programe Comunitare în Domeniul Educaţiei şi Formării Profesionale (nacionalna agencija za programe skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja)
–
Centrul European UNESCO pentru Invăţământul Superior (Evropski center za visoko šolstvo UNESCO)
–
Palatul Naţional al Copiilor (nacionalna palača otrok)
–
Centrul Naţional pentru Burse de Studii în Străinătate (nacionalni center za štipendije na tujem)
–
Agenţia pentru Sprijinirea Studenţilor (agencija za podporo študentom)
–
Institutul Naţional de Cercetare pentru Sport (nacionalni raziskovalni inštitut na področju športa)
–
Agenţia Naţională pentru Ameliorare şi Reproducţie în Zootehnie (nacionalna agencija za izboljšano in zootehnično izobraževanje)
–
Laboratorul Central pentru Carantină Fitosanitară (centralni laboratorij za fitosanitarno karanteno)
–
Laboratorul Central pentru Calitatea Seminţelor şi a Materialului Săditor (centralni laboratorij za kakovost semen in sadilnega materiala)
–
Institutul de Igienă şi Sănătate Publică şi Veterinară (higienski zavod za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem)
–
Institutul de Diagnostic şi Sănătate Animală (inštitut za diagnosticiranje in zdravje živali)
–
Banca de Resurse GeneticeVegetale (banka rastlinskih genskih virov)
–
Administraţia Naţională de Meteorologie (nacionalna uprava za meteorologijo)
–
Agenţia Manageriala de Cercetare Stiinţifică, Inovare şi Transfer Tehnologic (upravljavska agencija za znanstvene raziskave, inovacije in prenos tehnologije – AMCSIT)
–
Oficiul pentru Administrare şi Operare al Infrastructurii de Comunicaţii de Date „RoEduNet“ (urad za upravljanje in delovanje omrežja za prenos podatkov – RoEduNe)
–
Centrul Român pentru Pregătirea şi Perfecţionarea Personalului din Transporturi Navale (romunski center za izobraževanje in usposabljanje osebja, ki je zaposleno v pomorskem prometu)
–
Agenţia Spaţială Română (vesoljska agencija Romunije)
–
Scoala Superioară de Aviaţie Civilă (visoka šola za civilno letalstvo)
–
Centrul de Pregătire pentru Personalul din Industrie Buşteni (center za usposabljanje osebja v industriji – Busteni)
–
Centrul de Formare şi Management Bucureşti (izobraževalni center na področju managementa in trgovine – Bukarešta)
–
Agenţia de Cercetare pentru Tehnică şi Tehnologii militare (raziskovalna agencija za vojaške tehnike in tehnologijo)
–
Comisia Naţională de Prognoză (CNP) (nacionalna komisija za napovedi)
–
Institutul Naţional de Statistică (INS) (nacionalni inštitut za statistiko)
–
Consiliul Naţional pentru Studierea Arhivelor Securităţii (nacionalni svet za preučevanje arhivov Securitate)
–
Institutul Naţional de Administraţie (INA) (nacionalni inštitut za upravo)
–
Biroul Român de Metrologie Legală (romunski urad za zakonsko meroslovje)
–
Institutul Naţional de Expertize Criminalistice (nacionalni inštitut za kriminološko strokovno znanje in izkušnje)
–
Institutul Naţional al Magistraturii (nacionalni sodni inštitut)
–
Scoala Nationala de Grefieri (nacionalna šola za sodne uradnike)
–
Institute şi Centre de Cercetare (raziskovalni inštituti in centri)
–
Institute şi Centre de Cercetare (raziskovalni inštituti in centri)
–
Instituţii de Invăţământ de Stat (državni izobraževalni zavodi)
–
Universităţi de Stat (državne univerze)
–
Spitale, Sanatorii, Policlinici, Dispensare, Centre Medicale, Institute medico-Legale, Staţii Ambulanţă (bolnišnice, sanatoriji, klinike, zdravstvene enote, zdravstveno-pravni zavodi, reševalne postaje)
SLOVENIJA
–
Javni zavodi s področja vzgoje, izobraževanja ter športa
–
Javni zavodi s področja zdravstva
–
Javni zavodi s področja raziskovalne dejavnosti
SLOVAŠKA
–
Vsaka pravna oseba, ki je ustanovljena s posebno pravno ureditvijo ali upravnim ukrepom za izpolnjevanje potreb v splošnem interesu in ki ni industrijske ali komercialne narave ter hkrati izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
–
v celoti ali deloma jo financira javni naročnik, tj. organ javne uprave, občina, samoupravna regija ali druga pravna oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz črke (a) ali (b) ali (c) člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta,
–
upravlja ali nadzoruje jo javni naročnik, tj. organ javne uprave, občina, samoupravna regija ali drug organ javnega prava, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz črke (a) ali (b) ali (c) člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta,
–
javni naročnik, tj. organ javne uprave, občina, samoupravna regija ali druga pravna oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje iz črk (a), (b) ali (c) člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, imenuje ali izvoli več kot polovico članov vodstvenega ali nadzornega odbora,
–
zagotavlja zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvaja raziskovalne dejavnosti.
FINSKA
Javni organi ali organi pod javnim nadzorom in podjetja in zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti razen organov, ki so industrijskega ali komercialnega značaja.
ŠVEDSKA
Vsi nekomercialni organi, katerih javna naročila so pod nadzorom švedskega organa za varstvo konkurence ter zagotavljajo zdravstvene storitve ali storitve visokošolskega izobraževanja ali izvajajo raziskovalne dejavnosti.
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Organi
–
Health and Safety Executive
–
National Research Development Corporation
–
Public Health Laboratory Service Board
–
National Blood Authority
–
Ordnance Survey
Kategorije
–
Univerze in visoke šole, ki jih večinoma financirajo drugi javni naročniki
–
Research Councils
–
National Health Service Strategic Health Authorities
ODDELEK C
DRUGI ZAJETI SUBJEKTI
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se poglavje 9 (Javna naročila) uporablja za druge subjekte, zajete v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, da je vrednost javnega naročila enaka ali višja od naslednjih pragov:
Blago, kakor je določeno v oddelku D (Blago):
SDR
400 000
Storitve, kakor so določene v oddelku E (Storitve):
SDR
400 000
Gradbene storitve, kakor so določene v oddelku F (Gradbene storitve):
SDR
5 000 000
Drugi zajeti subjekti:
1.
Vsi naročniki, katerih javna naročila so zajeta v Direktivi 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva EU o javnih službah), ki so javni naročniki in ustrezajo tistim javnim naročnikom, ki so zajeti v oddelkih A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) in B (Subjekti na podcentralni ravni javne uprave), ali javna podjetja in ki opravljajo katero koli od spodaj navedenih dejavnosti ali katero koli kombinacijo teh dejavnosti:
(a)
zagotavljanje ali upravljanje fiksnih omrežij, ki so namenjena za zagotavljanje javnih storitev v zvezi s prevozom in distribucijo električne energije ali s preskrbo takšnih omrežij z električno energijo;
(b)
zagotavljanje ali upravljanje omrežij, ki omogočajo javne storitve na področju železniškega prevoza.
2.
Okvirni seznami naročnikov na področju električne energije, kakor je navedeno v pododstavku 1(a), in naročnikov na področju železniških storitev, kakor je navedeno v pododstavku 1(b), so na voljo za opombami k temu oddelku ter navajajo državne javne naročnike in javna podjetja, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1.
Opombe k oddelku A (Drugi zajeti subjekti):
1.
Javna naročila za izvajanje zgoraj navedenih dejavnosti, kadar so izpostavljena konkurenčnim tokovom na zadevnem trgu, niso zajeta v tem sporazumu.
2.
Poglavje 9 (Javna naročila) ne zajema javnih naročil naročnikov iz tega oddelka:
(a)
za namene, ki so drugačni od opravljanja njihovih dejavnosti, kot so navedene v tem oddelku, ali za opravljanje takih dejavnosti v državi, ki ni pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
(b)
za namene nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če nima naročnik nobene posebne ali izključne pravice za prodajo ali oddajo v najem predmeta takih naročil in ga smejo drugi subjekti prosto prodajati ali dajati v najem pod enakimi pogoji kot naročnik.
3.
Če naročniki, ki niso javni naročniki, z električno energijo oskrbujejo omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne šteje kot dejavnost v smislu odstavkov (a) ali (b) tega oddelka, kadar:
(a)
zadevni subjekt proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen dejavnosti iz odstavkov (a) do (b) tega oddelka, in
(b)
dobava javnemu omrežju je odvisna samo od lastne porabe tega naročnika in ne presega 30 % njegove celotne proizvodnje energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
4.
Pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz pododstavka 2, ta sporazum ne zajema naročil:
(a)
ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, ali
(b)
ki jih skupno podjetje, ki ga je ustanovilo izključno več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu odstavkov (a) in (b) tega oddelka, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.
Pododstavek 1 se uporablja za storitve ali za naročila blaga, če vsaj 80 % povprečnih prihodkov povezanega podjetja v zvezi s storitvami ali blagom, ki jih je to podjetje uresničilo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja takih storitev ali blaga podjetjem, s katerimi je povezano.
5.
Poglavje 9 (Javna naročila) ne zajema naročil:
(a)
ki jih skupno podjetje, ki ga je ustanovilo izključno več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu odstavkov (a) in (b) tega oddelka, odda enemu od teh naročnikov, ali
(b)
ki jih naročnik odda takemu skupnemu podjetju, katerega del je, pod pogojem, da je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi skupnega podjetja določa, da bodo naročniki, ki ga sestavljajo, ostali del tega podjetja v najmanj enakem obdobju.
A.
Okvirni seznam naročnikov na področju električne energije
BELGIJA
–
Lokalni organi in združenja lokalnih organov za ta sklop njihovih dejavnosti
–
Elia
BOLGARIJA
Subjekti, ki imajo licenco za prenos in distribucijo električne energije v skladu s členom 39(1) Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр.107/09.12.2003):
–
Българско акционерно дружество Гранитоид АД
–
ЕВН България Електроразпределение АД
–
ЕВН България Електроснабдяване АД
–
Енерго-про България - АД
–
ЕОН България Мрежи АД
–
ЕОН България Продажби АД
–
ЕРП Златни пясъци АД
–
ЕСО ЕАД
–
Златни пясъци-сервиз АД
–
ЧЕЗ България Разпределение АД
–
ЧЕЗ Електро България АД
ČEŠKA REPUBLIKA
Vsi naročniki v sektorjih, ki zagotavljajo storitve v sektorju električne energije, kakor so opredeljeni v črki c) odstavka 1 oddelka 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.
Primeri naročnikov:
–
ČEPS, a.s.
–
ČEZ, a. s.
–
PREdistribuce, a.s.
DANSKA
–
Subjekti, ki prenašajo električno energijo na podlagi licence v skladu z § 19 lov om elforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1115 z dne 8. novembra 2006
–
Prenos električne energije, ki ga izvaja Energinet Danmark ali hčerinske družbe, ki so popolnoma v lasti Energinet Danmark, v skladu z lov om Energinet Danmark § 2, stk. 2 og 3, glej Zakon št. 1384 z dne 20. decembra 2004.
NEMČIJA
Lokalni organi, organi javnega prava ali združenja organov javnega prava ali državna podjetja, ki oskrbujejo z energijo druga podjetja, upravljajo omrežje za oskrbo z energijo ali razpolagajo z omrežjem za oskrbo z energijo na podlagi lastništva v skladu s členom 3(18) Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz) z dne 24. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 9. decembra 2006.
ESTONIJA
–
Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332):
–
OÜ Jaotusvõrk (Jaotusvõrk LLC);
–
OÜ Põhivõrk (Põhivõrk LLC).
IRSKA
–
The Electricity Supply Board (ESB Network Ltd)
–
ESB Independent Energy - ESBIE – oskrba z električno energijo
–
Viridian Energy Supply Ltd. – oskrba z električno energijo
–
Bord Gáis Éireann – oskrba z električno energijo
–
Dobavitelji električne energije, ki so dobili licenco na podlagi Electricity Regulation Act 1999
–
EirGrid plc
GRČIJA
„Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού Α.Ε.“, določen z zakonom št. 1468/1950 περί ιδρύσεως της ΔΕΗ in ki deluje v skladu z zakonom št. 2773/1999 in predsedniškim odlokom št. 333/1999.
ŠPANIJA
–
Red Eléctrica de España, S.A.
–
Endesa, S.A.
–
Iberdrola, S.A.
–
Unión Fenosa, S.A.
–
Hidrocantábrico Distribución Eléctrica
–
Drugi subjekti, ki izvajajo prenos in distribucijo električne energije v skladu z ƒ„Ley 54/1997, de 27 de noviembre, del Sector eléctrico“ in izvedbeno zakonodajo
FRANCIJA
–
RTE, upravljavec prenosnega omrežja električne energije
–
Subjekti, ki distribuirajo električno energijo in so navedeni v členu 23 Loi n°46-628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen (distribucijska podjetja mešanega gospodarstva, régies ali podobne službe, sestavljene iz regionalnih ali lokalnih organov) Npr.: Gaz de Bordeaux, Gaz de Strasbourg.
–
Electricité de Strasbourg (ES Réseaux)
HRVAŠKA
Naročniki iz člena 6 Zakona o javnoj nabavi (Narodne novine broj 90/11) (zakon o javnih naročilih, uradni list št. 90/11), ki so javna podjetja ali javni naročniki in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnost izgradnje (zagotavljanja) fiksnih omrežij ali upravljanja fiksnih omrežij za zagotavljanje javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije; kot so subjekti, ki opravljajo navedene dejavnosti na osnovi licence za opravljanje dejavnosti v zvezi z električno energijo v skladu z zakonom o električni energiji (uradni list št. 68/01, 177/04, 76/07, 152/08, 127/10).
ITALIJA
–
Podjetja znotraj Gruppo Enel, ki so pooblaščena za prenos in distribucijo električne energije v smislu Decreto Legislativo št. 79 z dne 16. marca 1999, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen.
–
TERNA – Rete elettrica nazionale SpA
–
Druga podjetja, ki delujejo na podlagi koncesij v skladu z Decreto Legislativo št. 79 z dne 16. marca 1999.
CIPER
–
Η Αρχή Ηλεκτρισμού Κύπρου established by the περί Αναπτύξεως Ηλεκτρισμού Νόμο, Κεφ. 171.
–
Διαχειριστής Συστήματος Μεταφοράς je bil ustanovljen v skladu s členom 57 Περί Ρύθμισης της Αγοράς Ηλεκτρισμού Νόμου 122(Ι) του 2003
Druge osebe, subjekti ali podjetja, ki opravljajo dejavnost, ki je določena v členu 3 Direktive 2004/17/ES, in ki delujejo na podlagi licence, odobrene na podlagi člena 34 περί Ρύθμισης της αγοράς Ηλεκτρισμού Νόμου του 2003 {Ν. 122(Ι)/2003}.
LATVIJA
VAS „Latvenergo“ in druga podjetja, ki prenašajo in distribuirajo električno energijo ter nakupujejo v skladu z zakonom „Sabiedrisko pakalpojumu sniedzēju iepirkumu likums“.
LITVA
–
Akcinė bendrovė „Lietuvos energija“
–
Akcinė bendrovė Rytų skirstomieji tinklai
–
Akcinė bendrovė „VST“
–
Drugi subjekti v skladu z zahtevami iz člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (uradni list, št. 84-2000, 1996; št. 4-102, 2006), ki izvajajo dejavnosti prenosa ali distribucije v skladu z zakonom o električni energiji Republike Litve (uradni list, št. 66–1984, 2000; št. 107–3964, 2004) in zakonom o jedrski energiji Republike Litve (uradni list, št. 119–2771, 1996).
LUKSEMBURG
–
Compagnie grand-ducale d'électricité de Luxembourg (CEGEDEL), ki distribuira električno energijo v skladu s convention concernant l'établissement et l'exploitation des réseaux de distribution d'énergie électrique dans le grand-duché du Luxembourg z dne 11. novembra 1927, odobreno z zakonom z dne 4. januarja 1928
–
Lokalni organi, odgovorni za prenos ali distribucijo električne energije
MADŽARSKA
Subjekti, ki prenašajo ali distribuirajo električno energijo v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2007. évi LXXXVI. törvény a villamos energiáról.
MALTA
Korporazzjoni Enemalta (Enemalta Corporation)
NIZOZEMSKA
Subjekti, ki distribuirajo električno energijo na podlagi licence (vergunning), ki so jo podelili pokrajinski organi v skladu s Provinciewet. Primeri:
–
Essent
–
Nuon.
AVSTRIJA
Subjekti, ki upravljajo prenosno ali distribucijsko omrežje v skladu z Elektrizitätswirtschafts- und Organisationsgesetz, BGBl. I št. 143/1998, kakor je bil spremenjen, ali v skladu z Elektrizitätswirtschafts(wesen)gesetze devetih Länder.
POLJSKA
Energetske družbe v smislu ustawa z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne, ki med drugim vključujejo:
–
ENEA Operator Sp. zo.o.
–
Energetyka Sp. z o.o, Lublin
–
EnergiaPro Koncern Energetyczny S.A., Vroclav
–
ENION S.A., Krakov
–
Górnośląski Zakład Elektroenergetyczny S.A., Glivice
–
Koncern Energetyczny Energa S.A., Gdańsk
–
Lubelskie Zakłady Energetyczne S.A.
–
Łódzki Zakład Energetyczny S.A.
–
PKP Energetyka Sp. z o.o., Warszawa
–
Polskie Sieci Elektroenergetyczne S.A., Warszawa
–
Przedsiębiorstwo Energetyczne w Siedlcach Sp. z o.o.
–
PSE-Operator S.A., Varšava
–
Rzeszowski Zakład Energetyczny S.A,
–
Zakład Elektroenergetyczny „Elsen“ Sp. z o.o Częstochowa
–
Zakład Energetyczny Białystok S.A,
–
Zakład Energetyczny Łódź-Teren S,A.
–
Zakład Energetyczny Toruń S.A.
–
Zakład Energetyczny Warszawa-Teren
–
Zakłady Energetyczne Okręgu Radomsko-Kieleckiego S.A.
–
Polskie Sieci Elektroenergetyczne S.A
–
Przedsiębiorstwo Energetyczne MEGAWAT Sp. Z.ο.ο.
–
Energetyka Południe S.A.
PORTUGALSKA
1.
Prenos električne energije:
Subjekti, ki zagotavljajo prenos električne energije v skladu z:
–
Decreto-Lei nº 29/2006, de 15 de Fevereiro e do Decreto-Lei nº 172/2006, de 23 de Agosto.
2.
Distribucija električne energije:
–
Subjekti, ki distribuirajo električno energijo v skladu z Decreto-Lei nº 29/2006, de 15 de Fevereiro, e do Decreto-Lei nº 172/2006, de 23 de Agosto
–
Subjekti, ki distribuirajo električno energijo v skladu z Decreto-Lei nº 184/95, de 27 de Julho, com a redacção dada pelo Decreto-Lei nº 56/97, de 14 de Março e do Decreto-Lei nº 344-B/82, de 1 de Setembro, com a redacção dada pelos Decreto-Lei nº 297/86, de 19 de Setembro, Decreto-Lei nº 341/90, de 30 de Outubro e Decreto-Lei nº 17/92, de 5 de Fevereiro.
ROMUNIJA
–
Compania Naţională de Transport a Energiei Electrice Transelectrica SA Bucureşti (romunska družba za omrežje električne energije „Transelectrica“)
–
Societatea Comercială Electrica SA, Bukarešta
–
S.C. Filiala de Distribuţie a Energiei Electrice
–
„Electrica Distribuţie Muntenia Nord“ S.A
–
S.C. Filiala de Furnizare a Energiei Electrice
–
„Electrica Furnizare Muntenia Nord“ S.A
–
S.C. Filiala de Distribuţie şi Furnizare a Energiei Electrice Electrica Muntenia Sud (poslovalnica podjetja Electrica Muntenia Sud za distribucijo in dobavo električne energije)
–
S.C. Filiala de Distribuţie a Energiei Electrice (komercialno podjetje za distribucijo električne energije)
–
„Electrica Distribuţie Transilvania Sud“ S.A
–
S.C. Filiala de Furnizare a Energiei Electrice (komercialno podjetje za dobavo električne energije)
–
„Electrica Furnizare Transilvania Sud“ S.A
–
S.C. Filiala de Distribuţie a Energiei Electrice (komercialno podjetje za distribucijo električne energije)
–
„Electrica Distribuţie Transilvania Nord“ S.A
–
S.C. Filiala de Furnizare a Energiei Electrice (komercialno podjetje za dobavo električne energije)
–
„Electrica Furnizare Transilvania Nord“ S.A
–
Enel Energie
–
Enel Distribuţie Banat
–
Enel Distribuţie Dobrogea
–
E.ON Moldova SA
–
CEZ Distribuţie
SLOVENIJA
Subjekti, ki prenašajo ali distribuirajo električno energijo v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99).
|
Mat. št.
|
Naziv
|
Poštna št.
|
Kraj
|
|
1613383
|
Borzen D.O.O.
|
1000
|
Ljubljana
|
|
5175348
|
Elektro Gorenjska D.D.
|
4000
|
Kranj
|
|
5223067
|
Elektro Celje D.D.
|
3000
|
Celje
|
|
5227992
|
Elektro Ljubljana D.D.
|
1000
|
Ljubljana
|
|
5229839
|
Elektro Primorska D.D.
|
5000
|
Nova Gorica
|
|
5231698
|
Elektro Maribor D.D.
|
2000
|
Maribor
|
|
5427223
|
Elektro – Slovenija D.O.O.
|
1000
|
Ljubljana
|
|
5226406
|
Javno podjetje Energetika Ljubljana, D.O.O.
|
1000
|
Ljubljana
|
|
1946510
|
Infra D.O.O.
|
8290
|
Sevnica
|
|
2294389
|
Sodo sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, D.O.O.
|
2000
|
Maribor
|
|
5045932
|
Egs-Ri D.O.O.
|
2000
|
Maribor
|
SLOVAŠKA
Subjekti, ki na podlagi dovoljenja zagotavljajo prenos prek sistema prenosnega omrežja in distribucijo prek distribucijskega omrežja v skladu z zakonom št. 656/2004 zb.
Primeri:
–
Slovenské elektrárne, a.s
–
Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s.
–
Západoslovenská energetika, a.s.
–
Stredoslovenská energetika, a.s.
–
Východoslovenská energetika, a.s.
FINSKA
Subjekti, odgovorni za vzdrževanje električnih prenosnih ali distribucijskih omrežij in za prenos električne energije ali za sistem električne energije na podlagi licence v skladu s členom 4 ali 16 sähkömarkkinalaki/elmarknadslagen (386/1995) in v skladu z laki vesi- ja energiahuollon, liikenteen ja postipalvelujen alalla toimivien yksiköiden hankinnoista/lag om upphandling inom sektorerna vatten, energi, transporter och posttjänster (349/2007).
ŠVEDSKA
Subjekti, ki prenašajo ali distribuirajo električno energijo na podlagi koncesije v skladu z ellagen (1997:857).
ZDRUŽENO KRALJESTVO
–
Oseba, ki ima licenco na podlagi oddelka 6 Electricity Act 1989
–
Oseba, ki ima licenco na podlagi člena 10(1) Electricity (Northern Ireland) Order 1992
–
National Grid Electricity Transmission plc
–
System Operation Northern Irland Ltd
–
Scottish & Southern Energy plc
–
SPTransmission plc
B.
Okvirni seznam naročnikov na področju železniških storitev
BELGIJA
–
SNCB Holding / NMBS Holding
–
Société nationale des Chemins de fer belges / Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen
–
Infrabel.
BOLGARIJA
–
Национална компания „Железопътна инфраструктура“
–
„Български държавни железници“ ЕАД
–
„БДЖ – Пътнически превози“ ЕООД
–
„БДЖ – Тягов подвижен състав (Локомотиви)“ ЕООД
–
„БДЖ – Товарни превози“ ЕООД
–
„Българска Железопътна Компания“ АД
–
„Булмаркет – ДМ“ ООД
ČEŠKA REPUBLIKA
Vsi naročniki v sektorjih, ki zagotavljajo storitve na področju železniških storitev, kakor so opredeljene v črki f) odstavka 1 oddelka 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.
Primeri naročnikov:
–
ČD Cargo, a.s.
–
České dráhy, a.s
–
Správa železniční dopravní cesty, státní organizace
DANSKA
–
DSB
–
DSB S-tog A/S
–
Metroselskabet I/S
NEMČIJA
–
Deutsche Bahn AG.
–
Druga podjetja, ki zagotavljajo storitve javnega železniškega prometa v skladu s členom 2(1) Allgemeines Eisenbahngesetz z dne 27. decembra 1993, kakor je bil nazadnje spremenjen 26. februarja 2008.
ESTONIJA
–
Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332):
–
AS Eesti Raudtee;
–
AS Elektriraudtee.
IRSKA
–
Iarnród Éireann [/Irish Rail]
–
Railway Procurement Agency
GRČIJA
–
„Oργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος Α.Ε.“ („Ο.Σ.Ε. Α.Ε.”), v skladu z zakonom št. 2671/98.
–
„ΕΡΓΟΣΕ Α.Ε.“ v skladu z zakonom št. 2366/95.
ŠPANIJA
–
Ente público Administración de Infraestructuras Ferroviarias (ADIF)
–
Red Nacional de los Ferrocarriles Españoles (RENFE)
–
Ferrocarriles de Vía Estrecha (FEVE)
–
Ferrocarrils de la Generalitat de Catalunya (FGC)
–
Eusko Trenbideak (Bilbao)
–
Ferrocarrils de la Generalitat Valenciana (FGV)
–
Serveis Ferroviaris de Mallorca (Ferrocarriles de Mallorca)
–
Ferrocarril de Soller
–
Funicular de Bulnes
FRANCIJA
–
Société nationale des chemins de fer français in druga javna železniška omrežja iz Loi d'orientation des transports intérieurs št. 82–1153 z dne 30. decembra 1982, naslov II, poglavje 1.
–
Réseau ferré de France, podjetje v državni lasti, ustanovljeno z zakonom št.°97-135 z dne 13. februarja 1997.
HRVAŠKA
Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnoj nabavi (Narodne novine broj 90/11) (zakon o javnih naročilih, uradni list št. 90/11), ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti zagotavljanja omrežij ali upravljanja omrežij na področju storitev javnega železniškega prevoza
ITALIJA
–
Ferrovie dello Stato S. p. A., ki vključujejo le Società partecipate.
–
Subjekti, družbe in podjetja, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 10 kraljeve uredbe št. 1447 z dne 9. maja 1912, ki odobrava prečiščeno besedilo zakonov o le ferrovie concesse all'Industria privata, le tramvie a trazione meccanica e gli automobili.
–
Subjekti, družbe in podjetja, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 4 zakona št. 410 z dne 4. junija 1949 – Concorso dello Stato per la riattivazione del pubblici servizi di trasporto in concessione.
–
Subjekti, družbe in podjetja ali lokalni organi, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 14 zakona št. 1221 z dne 2. avgusta 1952 – Provvedimenti per l'esercizio ed il potenziamento di ferrovie e di altre linee di trasporto in regime di concessione.
–
Subjekti, družbe in podjetja, ki opravljajo storitve javnega prevoza v skladu s členoma 8 in 9 decreto legislativo št. 422 z dne 19. novembra 1997 – Conferimento alle regioni ed agli enti locali di funzioni e compiti in materia di trasporto pubblico locale, a norma dell'articolo 4, comma 4, della L. 15 marzo 1997, n. 9 –, kakor je bil spremenjen z decreto legislativo št. 400 z dne 20. septembra 1999 in s členom 45 Legge št. 166 z dne 1. avgusta 2002.
CIPER
LATVIJA
–
Valsts akciju sabiedrība „Latvijas dzelzceļš“
–
Valsts akciju sabiedrība „Pasažieru vilciens“
LITVA
–
Akcinė bendrovė „Lietuvos geležinkeliai“
–
Drugi subjekti v skladu z zahtevami iz člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (uradni list, št. 84-2000, 1996; št. 4102, 2006), ki delujejo na področju železniških storitev v skladu z zakonikom o železniškem prometu Republike Litve (Uradni list, št. 72–2489, 2004).
LUKSEMBURG
–
Chemins de fer luxembourgeois (CFL).
MADŽARSKA
–
Subjekti, ki zagotavljajo storitve javnega železniškega prevoza v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2005. évi CLXXXIII. törvény a vasúti közlekedésről in na podlagi dovoljenja v skladu s 45/2006. (VII. 11.) GKM rendelet a vasúti társaságok működésének engedélyezéséről.
Primeri:
–
Magyar Államvasutak (MÁV)
MALTA
NIZOZEMSKA
Naročniki na področju železniških storitev. Primeri:
–
Nederlandse Spoorwegen
–
ProRail
AVSTRIJA
–
Österreichische Bundesbahn
–
Schieneninfrastrukturfinanzierungs-Gesellschaft mbH in
–
Subjekti, ki so pooblaščeni za zagotavljanje storitev prevoza v skladu z Eisenbahngesetz, BGBl. št. 60/1957, kakor je bil spremenjen.
POLJSKA
Subjekti, ki zagotavljajo storitve železniškega prevoza na podlagi ustawa o komercjalizacji, restrukturyzacji i prywatyzacji przedsiębiorstwa państwowego „Polskie Koleje Państwowe“ z dnia 8 września 2000 r., ki med drugim vključujejo:
–
PKP Intercity Sp. z.o.o.
–
PKP Przewozy Regionalne Sp. z.o.o.
–
PKP Polskie Linie Kolejowe S.A.
–
„Koleje Mazowieckie - KM“ Sp. z.o.o.
–
PKP Szybka Kolej Miejska w Trójmieście Sp. z.ο.ο.
–
PKP Warszawska Kolej Dojazdowa Sp. z.o.o.
PORTUGALSKA
–
CP – Caminhos de Ferro de Portugal, E.P., v skladu z Decreto-Lei No 109/77 do 23 de Março 1977
–
REFER, E.P., v skladu z Decreto-Lei No 104/97 do 29 de Abril 1997
–
RAVE, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 323-H/2000 of 19 de Dezembro 2000
–
Fertagus, S.A., v skladu z Decreto-Lei 78/2005, of 13 de Abril
–
Javni organi in javna podjetja, ki zagotavljajo železniške storitve v skladu z Lei No 10/90 do 17 de Março 1990
–
Zasebna podjetja, ki zagotavljajo železniške storitve v skladu z Lei št. 10/90 do 17 de Março 1990, če so imetniki posebnih ali izključnih pravic.
ROMUNIJA
–
Compania Naţională Căi Ferate – CFR;
–
Societatea Naţională de Transport Feroviar de Marfă „CFR – Marfă“;
–
Societatea Naţională de Transport Feroviar de Călători „CFR – Călători“
SLOVENIJA
|
Mat. št.
|
Naziv
|
Poštna št.
|
Kraj
|
|
5142733
|
Slovenske železnice, d. o. o.
|
1000
|
LJUBLJANA
|
SLOVAŠKA
–
Subjekti, ki upravljajo železnice in žičnice ter s tem povezano infrastrukturo v skladu z zakonom št. 258/1993 zb. po besedilu zakonov št. 152/1997 zb. in št. 259/2001 zb.
–
Subjekti, ki so prevozniki javnega železniškega prevoza v skladu z zakonom št. 164/1996 zb. po besedilu zakonov št. 58/1997 zb., št. 260/2001 zb., št. 416/2001 zb. in št. 114/2004 zb. in na podlagi vladnega odloka št. 662 z dne 7. julija 2004.
Primeri:
–
Železnice Slovenskej republiky, a.s.
–
Železničná spoločnosť Slovensko, a.s.
FINSKA
VR Osakeyhtiö/VR Aktiebolag
ŠVEDSKA
–
Javni subjekti, ki zagotavljajo železniške storitve v skladu z järnvägslagen (2004:519) in järnvägsförordningen (2004:526)
–
Regionalni in lokalni javni subjekti, ki upravljajo regionalne ali lokalne železniške povezave v skladu z lagen (1997:734) om ansvar för viss kollektiv persontrafik.
ZDRUŽENO KRALJESTVO
–
Network Rail plc
–
Eurotunnel plc
–
Northern Ireland Transport Holding Company
–
Northern Ireland Railways Company Limited
ODDELEK D
BLAGO
1.
Poglavje 9 (Javna naročila) zajema naročila vsega blaga, ki ga naročajo subjekti iz oddelkov A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti), razen če je v tej prilogi določeno drugače.
2.
Ne glede na odstavek 1, Poglavje 9 (Javna naročila) zajema le blago, ki je opisano v spodaj navedenih poglavjih kombinirane nomenklature (KN) ter ga naročajo ministrstva za obrambo in agencije za obrambo ali varnostne dejavnosti v Belgiji, Bolgariji, Češki republiki, na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Irskem, v Italiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, na Slovaškem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu:
Poglavje 25:
Sol, žveplo, zemljine in kamen, mavčni materiali, apno in cement
Poglavje 26:
Rudnine, žlindra in pepel
Poglavje 27:
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski
razen:
ex 27.10: posebna motorna goriva.
Poglavje 28:
Anorganski kemični izdelki, organske in anorganske spojine plemenitih kovin, kovin redkih zemljin, radioaktivnih elementov in izotopov,
razen:
ex 28.09: razstreliva
ex 28.13: razstreliva
ex 28.14: solzivec
ex 28.28: razstreliva
ex 28.32: razstreliva
ex 28.39: razstreliva
ex 28.50: strupeni izdelki
ex 28.51: strupeni izdelki
ex 28.54: razstreliva
Poglavje 29:
Organski kemijski proizvodi
razen:
ex 29.03: razstreliva
ex 29.04: razstreliva
ex 29.07: razstreliva
ex 29.08: razstreliva
ex 29.11: razstreliva
ex 29.12: razstreliva
ex 29.13: strupeni izdelki
ex 29.14: strupeni izdelki
ex 29.15: strupeni izdelki
ex 29.21: strupeni izdelki
ex 29.22: strupeni izdelki
ex 29.23: strupeni izdelki
ex 29.26: razstreliva
ex 29.27: strupeni izdelki
ex 29.29: razstreliva
Poglavje 30:
farmacevtski izdelki
Poglavje 31:
gnojila
Poglavje 32:
Ekstrakti za strojenje in barvanje, tanini in njihovi derivati, barve in druga barvila, barve in laki, kiti, polnila in druge tesnilne mase, črnila
Poglavje 33:
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki
Poglavje 34:
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje in čiščenje, sveče in podobni izdelki, paste za modeliranje in „zobarski voski“
Poglavje 35:
Beljakovinske snovi, lepila, encimi
Poglavje 37:
Fotografsko in kinematografsko blago
Poglavje 38:
Razni kemični izdelki
razen:
ex 38.19: strupeni izdelki
Poglavje 39:
Umetne smole in plastične mase, celulozni estri in etri, izdelki iz njih,
razen:
ex 39.03: razstreliva
Poglavje 40:
Kavčuk, sintetični kavčuk, faktis in izdelki iz njih
razen:
ex 40.11: neprebojne pnevmatike
Poglavje 41:
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje
Poglavje 42:
Usnjeni izdelki, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)
Poglavje 43:
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki
Poglavje 44:
Les in lesni izdelki; lesno oglje
Poglavje 45:
Pluta in plutasti izdelki
Poglavje 46:
Izdelki iz slame, esparta in drugih pletarskih materialov, košarski in pletarski izdelki
Poglavje 47:
Material za izdelavo papirja.
Poglavje 48:
Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona
Poglavje 49:
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti
Poglavje 65:
Pokrivala in njihovi deli
Poglavje 66:
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, kočijaški biči, jahalni biči in njihovi deli
Poglavje 67:
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las
Poglavje 68:
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude in podobnih materialov
Poglavje 69:
Keramični izdelki
Poglavje 70:
Steklo in stekleni izdelki
Poglavje 71:
Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, valjane plemenite kovine in izdelki iz njih, imitacije nakita.
Poglavje 73:
Železo in jeklo ter izdelki iz železa in jekla.
Poglavje 74:
Baker in bakreni izdelki
Poglavje 75:
Nikelj in nikljevi izdelki
Poglavje 76:
Aluminij in aluminijasti izdelki
Poglavje 77:
Magnezij in berilij ter izdelki iz magnezija in berilija
Poglavje 78:
Svinec in svinčeni izdelki
Poglavje 79:
Cink in cinkovi izdelki
Poglavje 80:
Kositer in kositrni izdelki
Poglavje 81:
Ostale navadne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji, in izdelki iz njih
Poglavje 82:
Orodje, pripomočki, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin, njihovi deli
razen:
ex 82.05: Orodja
ex 82.07: Orodja, deli
Poglavje 83:
Razni izdelki iz navadnih kovin
Poglavje 84:
Kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli,
razen:
ex 84.06: Motorji
ex 84.08: Drugi motorji
ex 84.45: Stroji
ex 84.53: Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov
ex 84.55: Deli strojev iz tarifne številke 84.53
ex 84.59: Jedrski reaktorji
Poglavje 85:
Električni stroji in oprema, njihovi deli,
razen:
ex 85.13: Telekomunikacijska oprema
ex 85.15: Oddajniki
Poglavje 86:
Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli, železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor, signalna oprema za promet vseh vrst (brez električnega pogona),
razen:
ex 86.02: Električne oklepne lokomotive
ex 86.03: Druge oklepne lokomotive
ex 86.05: Oklepni vagoni
ex 86.06: Vagoni za popravila
ex 86.07: Vagoni
Poglavje 87:
Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli,
razen:
ex 87.08: tanki in druga oklepna vozila
ex 87.01: traktorji
ex 87.02: vojaška vozila
ex 87.03: Samonakladalna vozila za prevoz vozil z okvarami
ex 87.09: Motorna kolesa
ex 87.14: Priklopna vozila
Poglavje 89:
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije,
razen:
ex 89.01 A: vojne ladje
Poglavje 90:
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli,
razen:
ex 90.05: daljnogledi
ex 90.13: razni inštrumenti, laserji
ex 90.14: daljinomeri
ex 90.28: električni in elektronski merilni inštrumenti
ex 90.11: mikroskopi
ex 90.17: medicinski inštrumenti
ex 90.18: Naprave za mehanoterapijo
ex 90.19: Ortopedske naprave
ex 90.20: Rentgenski aparati
Poglavje 91:
Proizvodnja ur
Poglavje 92:
Glasbeni instrumenti, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke
Poglavje 94:
Pohištvo in deli pohištva, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki,
razen:
ex 94.01 A: Letalski sedeži
Poglavje 95:
Izdelki in ročni izdelki rezbarjenja ali vlivanja
Poglavje 96:
Metle, ščetke, blazinice za nanašanje pudra in sita
Poglavje 98:
Razni izdelki
ODDELEK E
STORITVE
Poglavje 9 (Javna naročila) zajema naslednje storitve, ki so opredeljene v skladu z začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov Združenih narodov (CPC), kot jo vsebuje dokument MTN.GNS/W/120, in ki jih naročajo subjekti iz oddelkov A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti) v skladu z opombami k navedenim oddelkom, opombami k temu oddelku in oddelku G (Splošne opombe):
|
Storitev
|
Referenčna št. CPC
|
|
Storitve vzdrževanja in popravila
Storitve hotelov in restavracij
|
61, 633, 886
64
|
|
Računalniške in povezane storitve
Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve
|
841, 845, 849
862
|
|
Storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja
|
864
|
|
Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja
Fotografske storitve
|
874, 82201 do 82206
87501 do 87505, 87507 do 87509
|
|
Storitve pakiranja
Druge poslovne storitve
|
876
87903 do 87906
|
|
Storitve s področja založništva in tiskanja na podlagi honorarja ali pogodbe
|
88442
|
Opombe k oddelku E (Storitve):
1.
Za storitve, ki jih zajema ta oddelek, veljajo pogoji iz seznama Unije za poglavje 8 (Liberalizacija naložb, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) tega sporazuma.
2.
Razen storitev, ki jih morajo subjekti naročiti pri drugem subjektu na podlagi izključne pravice, ki je določena v skladu z objavljenimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami.
3.
Pogodbe o storitvah hotelov in restavracij (CPC 64) so vključene v režim nacionalne obravnave za dobavitelje in ponudnike storitev iz Vietnama, če je njihova vrednost enaka ali presega 750 000 EUR, kadar jih oddajo naročniki iz oddelkov A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) in B (Subjekti na podcentralni ravni javne uprave), ter če je njihova vrednost enaka ali presega 1 000 000 EUR, kadar te pogodbe oddajo drugi naročniki iz oddelka C (drugi zajeti subjekti).
ODDELEK F
GRADBENE STORITVE
Poglavje 9 (Javna naročila) zajema vse gradbene storitve, ki so navedene v oddelku 51 začasne osrednje klasifikacije proizvodov (CPC) in ki jih naročajo subjekti iz oddelkov A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti) v skladu z opombami k zadevnim oddelkom, opombami k temu oddelku in oddelku G (Splošne opombe).
Seznam iz oddelka 51, CPC:
|
Skupina
|
Razred
|
Podrazred
|
Naslov
|
Ustrezna oznaka ISCI
|
|
ODDELEK 5
|
GRADBENA DELA IN ZGRADBE: ZEMLJIŠČA
|
|
|
ODDELEK 51
|
GRADBENA DELA
|
|
|
511
|
|
|
Predpriprava na gradbiščih
|
|
|
|
5111
|
51110
|
Pripravljalna dela na gradbišču
|
4510
|
|
|
5112
|
51120
|
Rušenje objektov
|
4510
|
|
|
5113
|
51130
|
Priprava in čiščenje gradbišča
|
4510
|
|
|
5114
|
51140
|
Izkop in zemeljska dela
|
4510
|
|
|
5115
|
51150
|
Priprava zemljišča za rudarjenje
|
4510
|
|
|
5116
|
51160
|
Postavljanje odrov in ploščadi
|
4520
|
|
512
|
|
|
Gradbena dela za zgradbe
|
|
|
|
5121
|
51210
|
za eno ali dvostanovanjske zgradbe
|
4520
|
|
|
5122
|
51220
|
za večstanovanjske zgradbe
|
4520
|
|
|
5123
|
51230
|
za skladišča in industrijske zgradbe
|
4520
|
|
|
5124
|
51240
|
za komercialne zgradbe
|
4520
|
|
|
5125
|
51250
|
za prireditvene zgradbe
|
4520
|
|
|
5126
|
51260
|
za hotele, restavracije in podobne zgradbe
|
4520
|
|
|
5127
|
51270
|
za izobraževalne zgradbe
|
4520
|
|
|
5128
|
51280
|
za zdravstvene zgradbe
|
4520
|
|
|
5129
|
51290
|
za druge zgradbe
|
4520
|
|
513
|
|
|
Gradbena dela za civilne objekte
|
|
|
|
5131
|
51310
|
za avtoceste (razen dvignjenih avtocest), ulice, ceste, železnice in letalske steze
|
4520
|
|
|
5132
|
51320
|
za mostove, dvignjene avtoceste, predore in podzemne železnice
|
4520
|
|
|
5133
|
51330
|
za vodne poti, pristanišča, jezove in druge vodne objekte
|
4520
|
|
|
5134
|
51340
|
za medkrajevne cevovode, komunikacijske in elektroenergetske vode (kable)
|
4520
|
|
|
5135
|
51350
|
za lokalne cevovode in kable; pomožna dela
|
4520
|
|
|
5136
|
51360
|
za rudarske in proizvodne objekte
|
4520
|
|
|
5137
|
|
za športne in rekreacijske objekte
|
|
|
|
|
51371
|
za stadione in športna igrišča
|
4520
|
|
|
|
51372
|
za druge športne in rekreacijske objekte (na primer kopalne bazene, teniška igrišča, golf igrišča)
|
4520
|
|
|
5139
|
51390
|
za drugje nerazvrščene inženirske objekte
|
4520
|
|
514
|
5140
|
51400
|
Sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij
|
4520
|
|
515
|
|
|
Specializirana gradbena dela
|
|
|
|
5151
|
51510
|
Fundiranje, vključno z zabijanjem pilotov
|
4520
|
|
|
5152
|
51520
|
Kopanje vodnjakov
|
4520
|
|
|
5153
|
51530
|
Krovstvo in impregnacija
|
4520
|
|
|
5154
|
51540
|
Betoniranje
|
4520
|
|
|
5155
|
51550
|
Ukrivljanje jekla in postavljanje (vključno z varjenjem)
|
4520
|
|
|
5156
|
51560
|
Zidarska dela
|
4520
|
|
|
5159
|
51590
|
Druga specializirana gradbena dela
|
4520
|
|
516
|
|
|
Montažna dela
|
|
|
|
5161
|
51610
|
Ogrevalne, prezračevalne in klimatske naprave
|
4530
|
|
|
5162
|
51620
|
Montaža vodovodnih in odtočnih napeljav
|
4530
|
|
|
5163
|
51630
|
Montaža plinskih napeljav
|
4530
|
|
|
5164
|
|
Elektroinštalaterska dela
|
|
|
|
|
51641
|
Montaža električne napeljave
|
4530
|
|
|
|
51642
|
Montaža protipožarnih alarmnih naprav
|
4530
|
|
|
|
51643
|
Montaža protivlomnih alarmnih sistemov
|
4530
|
|
|
|
51644
|
Montaža hišnih anten in priključkov
|
4530
|
|
|
|
51649
|
Druga elektroinštalaterska dela
|
4530
|
|
|
5165
|
51650
|
Izolacijska dela (električne inštalacije, vodovod, ogrevanje, zvok)
|
4530
|
|
|
5166
|
51660
|
Postavljanje ograj
|
4530
|
|
|
5169
|
|
Druga montažna dela
|
|
|
|
|
51691
|
Montaža dvigal in tekočih stopnic
|
4530
|
|
|
|
51699
|
Druga drugje nerazvrščena montažna dela
|
4530
|
|
517
|
|
|
Zaključna gradbena dela
|
|
|
|
5171
|
51710
|
Steklarska dela in montaža okenskih stekel
|
4540
|
|
|
5172
|
51720
|
Fasaderska in štukaterska dela
|
4540
|
|
|
5173
|
51730
|
Pleskarska dela
|
4540
|
|
|
5174
|
51740
|
Oblaganje tal in sten s ploščicami
|
4540
|
|
|
5175
|
51750
|
Drugo oblaganje tal in sten ter polaganje tapet
|
4540
|
|
|
5176
|
51760
|
Vgrajevanje lesenega in kovinskega stavbnega pohištva
|
4540
|
|
|
5177
|
51770
|
Nameščanje notranje gradbene dekoracije
|
4540
|
|
|
5178
|
51780
|
Nameščanje gradbenih okraskov
|
4540
|
|
|
5179
|
51790
|
Druga zaključna gradbena dela
|
4540
|
|
518
|
5180
|
51800
|
Storitve v zvezi z dajanjem gradbene opreme ali opreme za rušenje stavb ali civilnih objektov v najem, vključno z upravljavcem
|
4550
|
Opombe k oddelku F (Gradbene storitve):
Za zajete gradbene storitve veljajo pogoji iz seznama Unije za poglavje 8 (Liberalizacija naložb, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje).
ODDELEK G
SPLOŠNE OPOMBE
1.
Poglavje 9 (Javna naročila) ne zajema:
(a)
naročila, ki ga naročnik odda drugemu naročniku;
(b)
naročila kmetijskih proizvodov v podporo kmetijskim podpornim programom in programom prehranjevanja ljudi, kot je na primer pomoč v hrani, vključno z nujno človekoljubno pomočjo; in
(c)
naročila za pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala radijskih ali televizijskih postaj ter za pogodbe za čas predvajanja.
2.
Naročila naročnikov, ki so zajeta v oddelkih A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) in B (Subjekti na podcentralni ravni javne uprave) v zvezi z dejavnostmi na področjih pitne vode, energije, prevoza in poštnega sektorja, niso zajeta v poglavju 9 (Javna naročila), razen če so zajeta v oddelku C (Drugi zajeti subjekti).
3.
Finska še ni izrazila svojega stališča v zvezi z uporabo poglavja 9 (Javna naročila) za Ålandske otoke (Ahvenanmaa).
ODDELEK H
OBJAVA INFORMACIJ O JAVNIH NAROČILIH
PODODDELEK 1
OBJAVA SPLOŠNIH UKREPOV ZA JAVNA NAROČILA
Ta pododdelek vsebuje seznam elektronskih ali tiskanih medijev, ki jih Unija uporablja za objavo zakonov, uredb, sodnih odločb, upravnih odločb v splošni uporabi, standardnih pogodbenih klavzul in postopkov iz pododstavka 1(a) člena 9.5 (Informacije o sistemu za javna naročila) v zvezi z naročili javne uprave, ki so zajeta v poglavju 9 (Javna naročila).
A.
NA RAVNI UNIJE
Informacije o sistemu Unije za javna naročila:
1.
http://simap.ted.europa.eu/index_en.html
2.
Uradni list Evropske unije
B.
DRŽAVE ČLANICE
1.
BELGIJA
1.1
Zakoni, kraljevi predpisi, ministrski predpisi, ministrske okrožnice:
1.
le Moniteur Belge.
1.2
Sodna praksa:
1.
Pasicrisie.
2.
BOLGARIJA
2.1
Zakoni in predpisi:
1.
Държавен вестник (uradni list).
2.2
Sodne odločbe:
1.
http://www.sac.government.bg.
2.3
Upravne odločbe v splošni uporabi in vsi postopki:
1.
http://www.aop.bg;
2.
http://www.cpc.bg.
3.
ČEŠKA REPUBLIKA
3.1
Zakoni in predpisi:
1.
Zbirka zakonov Češke republike.
3.2
Odločbe urada za varstvo konkurence:
1.
Zbirka odločb urada za varstvo konkurence.
4.
DANSKA
4.1
Zakoni in predpisi:
1.
Lovtidende.
4.2
Sodne odločbe:
1.
Ugeskrift for Retsvaesen.
4.3
Upravne odločbe in postopki:
1.
Ministerialtidende.
4.4
Odločbe danskega pritožbenega odbora za javna naročila:
1.
Kendelser fra Klagenævnet for Udbud.
5.
NEMČIJA
5.1
Zakonodaja in drugi predpisi:
1.
Bundesgesetzblatt;
2.
Bundesanzeiger.
5.2
Sodne odločbe:
1.
Entscheidungsammlungen des: Bundesverfassungsgerichts; Bundesgerichtshofs; Bundesverwaltungsgerichts Bundesfinanzhofs sowie der Oberlandesgerichte.
6.
ESTONIJA
6.1
Zakoni in predpisi ter upravne odločbe v splošni uporabi:
1.
Riigi Teataja – http://www.riigiteataja.ee.
6.2
Postopki za javna naročila:
1.
https://riigihanked.riik.ee.
7.
IRSKA
7.1
Zakonodaja in drugi predpisi:
1.
Iris Oifigiuil (Official Gazette of the Irish Government).
8.
GRČIJA
8.1
Epishmh efhmerida eurwpaikwn koinothtwn (uradni list Grčije).
9.
ŠPANIJA
9.1
Zakonodaja:
1.
Boletin Oficial des Estado.
9.2
Sodne odločbe:
1.
Ni uradne objave.
10.
FRANCIJA
10.1
Zakonodaja:
1.
Journal Officiel de la République française.
10.2
Sodna praksa:
1.
Recueil des arrêts du Conseil d'État.
2.
Revue des marchés publics.
11.
HRVAŠKA
11.1
Narodne novine – http://www.nn.hr.
12.
ITALIJA
12.1
Zakonodaja:
1.
Gazzetta Ufficiale.
12.2
Sodna praksa:
1.
Ni uradne objave.
13.
CIPER
13.1
Zakonodaja:
1.
Επίσημη Εφημερίδα της Δημοκρατίας (uradni list Republike).
13.2
Sodne odločbe:
1.
Αποφάσεις Ανωτάτου Δικαστηρίου 1999 - Τυπογραφείο της Δημοκρατίας (odločbe vrhovnega sodišča – urad za tisk).
14.
LATVIJA
14.1
Zakonodaja:
1.
Latvijas vēstnesis (uradno glasilo).
15.
LITVA
15.1
Zakoni, predpisi in upravne določbe:
1.
Teisės aktų registras (register pravnih aktov).
15.2
Sodne odločbe, sodna praksa:
1.
Bilten vrhovnega sodišča Litve „Teismų praktika“;
2.
Bilten vrhovnega upravnega sodišča Litve „Administracinių teismų praktika“.
16.
LUKSEMBURG
16.1
Zakonodaja:
1.
Memorial.
16.2
Sodna praksa:
1.
Pasicrisie.
17.
MADŽARSKA
17.1
Zakonodaja:
1.
Magyar Közlöny (uradni list Republike Madžarske).
17.2
Sodna praksa:
1.
Közbeszerzési Értesítő – a Közbeszerzések Tanácsa Hivatalos Lapja (bilten o javnih naročilih – uradni list sveta za javna naročila).
18.
MALTA
18.1
Zakonodaja:
1.
Government Gazette.
19
NIZOZEMSKA
19.1
Zakonodaja:
1.
Nederlandse Staatscourant in/ali Staatsblad.
19.2
Sodna praksa:
1.
Ni uradne objave.
20.
AVSTRIJA
20.1
Zakonodaja:
1.
Österreichisches Bundesgesetzblatt;
2.
Amtsblatt zur Wiener Zeitung.
20.2
Sodne odločbe:
1.
Entscheidungen des Verfassungsgerichtshofes, Verwaltungsgerichtshofes, Obersten Gerichtshofes, der Oberlandesgerichte, des Bundesverwaltungsgerichtes und der Landesverwaltungsgerichte – http://ris.bka.gv.at/Judikatur/.
21.
POLJSKA
21.1
Zakonodaja:
1.
Dziennik Ustaw Rzeczypospolitej Polskiej (uradni list – Republika Poljska).
21.2
Sodne odločbe, sodna praksa:
1.
„Zamówienia publiczne w orzecznictwie. Wybrane orzeczenia zespołu arbitrów i Sądu Okręgowego w Warszawie“ (zbirka odločb arbitražnih svetov in regionalnega sodišča v Varšavi).
22.
PORTUGALSKA
22.1
Zakonodaja:
1.
Diário da República Portuguesa 1a Série A e 2a série.
22.2
Pravne publikacije:
1.
Boletim do Ministério da Justiça;
2.
Colectânea de Acordos do Supremo Tribunal Administrativo;
3.
Colectânea de Jurisprudencia Das Relações.
23.
ROMUNIJA
23.1
Zakoni in predpisi:
1.
Monitorul Oficial al României (uradni list Romunije).
23.2
Sodne odločbe, upravne odločbe v splošni uporabi in vsi postopki:
1.
http://www.anrmap.ro.
24.
SLOVENIJA
24.1
Zakonodaja:
1.
Uradni list Republike Slovenije.
24.2
Sodne odločbe:
1.
Ni uradne objave.
25.
SLOVAŠKA
25.1
Zakonodaja:
1.
Zbierka zakonov (zbirka zakonov).
25.2
Sodne odločbe:
1.
Ni uradne objave.
26.
FINSKA
26.1
Suomen Säädöskokoelma – Finlands Författningssamling (zbirka finskih zakonov).
27.
ŠVEDSKA
27.1
Svensk Författningssamling (švedska zbirka predpisov).
28.
ZDRUŽENO KRALJESTVO
28.1
Zakonodaja:
1.
HM Stationery Office.
28.2
Sodna praksa:
1.
Law Reports.
28.3
„Javni organi“:
1.
HM Stationery Office.
PODODDELEK 2
OBJAVA OBVESTIL O JAVNIH NAROČILIH
Ta pododdelek vsebuje sezname elektronskih ali tiskanih medijev, ki jih Unija uporablja za objavo obvestil, ki se zahtevajo v skladu s členom 9.6 (Obvestila), odstavkom 7 člena 9.8 (Kvalificiranost ponudnikov) in odstavkom 3 člena 9.17 (Informacije po oddaji naročila).
A.
NA RAVNI UNIJE
Dopolnilo k Uradnemu listu Evropske unije in njegova elektronska različica:
Dnevna elektronska javna naročila (TED) http://ted.europa.eu (dostopno tudi na portalu http://simap.ted.europa.eu/index_en.html)
B.
DRŽAVE ČLANICE
1.
BELGIJA
1.1
Uradni list Evropske unije;
1.2
Le Bulletin des Adjudications;
1.3
Druge publikacije v strokovnem tisku.
2.
BOLGARIJA
2.1
Uradni list Evropske unije;
2.2
Държавен вестник (uradni list) – http://dv.parliament.bg;
2.3
Register javnih naročil – http://www.aop.bg.
3.
ČEŠKA REPUBLIKA
3.1
Uradni list Evropske unije.
4.
DANSKA
4.1
Uradni list Evropske unije.
5.
NEMČIJA
5.1
Uradni list Evropske unije.
6.
ESTONIJA
6.1
Uradni list Evropske unije.
7.
IRSKA
7.1
Uradni list Evropske unije;
7.2
Dnevni tisk: „Irish Independent“, „Irish Times“, „Irish Press“, „Cork Examiner“.
8.
GRČIJA
8.1
Uradni list Evropske unije;
8.2
Objave v dnevnem, finančnem, regionalnem in strokovnem tisku.
9.
ŠPANIJA
9.1
Uradni list Evropske unije.
10.
FRANCIJA
10.1
Uradni list Evropske unije;
10.2
Bulletin officiel des annonces des marchés publics.
11.
HRVAŠKA
11.1.
Uradni list Evropske unije;
11.2.
Elektronički oglasnik javne nabave Republike Hrvatske (oglasi Republike Hrvaške v zvezi z elektronskim javnim naročanjem).
12.
ITALIJA
12.1
Uradni list Evropske unije.
13.
CIPER
13.1
Uradni list Evropske unije;
13.2
Uradni list Republike;
13.3
Lokalni dnevni tisk.
14.
LATVIJA
14.1
Uradni list Evropske unije;
14.2
Latvijas vēstnesis (uradno glasilo).
15.
LITVA
15.1
Uradni list Evropske unije;
15.2
Centrinė viešųjų pirkimų informacinė sistema (osrednji portal javnih naročil);
15.3
Informativno dopolnilo „Informaciniai pranešimai“ k uradnemu listu („Valstybės žinios“) Republike Litve.
16.
LUKSEMBURG
16.1
Uradni list Evropske unije;
16.2
Dnevni tisk.
17.
MADŽARSKA
17.1
Uradni list Evropske unije;
17.2
Közbeszerzési Értesítő – a Közbeszerzések Tanácsa Hivatalos Lapja (bilten o javnih naročilih – uradni list sveta za javna naročila).
18.
MALTA
18.1
Uradni list Evropske unije;
18.2
Government Gazette.
19.
NIZOZEMSKA
19.1
Uradni list Evropske unije.
20.
AVSTRIJA
20.1
Uradni list Evropske unije;
20.2
Amtsblatt zur Wiener Zeitung.
21.
POLJSKA
21.1
Uradni list Evropske unije;
21.2
Biuletyn Zamówień Publicznych (bilten o javnih naročilih).
22.
PORTUGALSKA
22.2
Uradni list Evropske unije.
23.
ROMUNIJA
23.1
Uradni list Evropske unije;
23.2
Monitorul Oficial al României (uradni list Romunije);
23.3
Elektronski sistem javnih naročil – http://www.e-licitatie.ro.
24.
SLOVENIJA
24.1
Uradni list Evropske unije;
24.2
Portal javnih naročil – http://www.enarocanje.si/?podrocje=portal.
25.
SLOVAŠKA
25.1
Uradni list Evropske unije;
25.2
Vestnik verejneho obstaravania (list javnih naročil).
26.
FINSKA
26.1
Uradni list Evropske unije;
26.2
Julkiset hankinnat Suomessa ja ETA-alueella, Virallisen lehden liite (javna naročila na Finskem in na območju EGP, dopolnilo k uradnemu listu Finske).
27.
ŠVEDSKA
27.1
Uradni list Evropske unije.
28.
ZDRUŽENO KRALJESTVO
28.1
Uradni list Evropske unije.
________________
PRILOGA 9-B
OBSEG JAVNIH NAROČIL ZA VIETNAM
ODDELEK A
SUBJEKTI NA CENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se poglavje 9 (Javna naročila) uporablja za subjekte na centralni ravni javne uprave, navedene v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, da je vrednost javnega naročila enaka ali višja od naslednjih pragov:
Blago in storitve:
–
od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 1 500 000 SDR;
–
od šestega leta do konca desetega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 1 000 000 SDR;
–
od enajstega leta do konca petnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 500 000 SDR; in
–
od šestnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 130 000 SDR.
Gradbene storitve:
–
od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 40 000 000 SDR;
–
od šestega leta do konca desetega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 20 000 000 SDR;
–
od enajstega leta do konca petnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 10 000 000 SDR; in
–
od šestnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 5 000 000 SDR.
Seznam subjektov:
1.
Bộ Tư pháp (Ministry of Justice)
Vụ Pháp luật hình sự - hành chính (Department of Criminal and Administrative Legislation)
Vụ Pháp luật dân sự - kinh tế (Department of Economic-Civil Legislation)
Vụ Pháp luật quốc tế (Department of International Law)
Vụ Phổ biến, giáo dục pháp luật (Department of Legal Dissemination and Education)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Thi đua – Khen thưởng (Department of Emulation and Commendation)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Các vấn đề chung về xây dựng pháp luật (Department of General Affairs on Legislative Development)
Vụ Kế hoạch – Tài chính (Department of Planning and Finance)
Cục Bổ trợ tư pháp (Agency of Judicial Support)
Cục Trợ giúp pháp lý (Agency of National Legal Aid)
Cục Đăng ký quốc gia giao dịch bảo đảm (Agency of National Registry of Secured Transactions)
Cục Con nuôi (Agency of Child Adoption)
Cục Kiểm tra văn bản quy phạm pháp luật (Agency of Examination of Legal Normative Documents)
Cục Công nghệ thông tin (Agency of Information Technology)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Cục bồi thường nhà nước (Agency of National Compensation)
Cục Công tác phía Nam (South Agency)
Cục Kiểm soát thủ tục hành chính (Agency of Administrative Procedure Control)
Cục Hộ tịch, quốc tịch, chứng thực (Agency of Civil Status, Nationality and Authentication)
Tổng cục Thi hành án dân sự (Directorate of Civil Judgement Enforcement)
2.
Bộ Kế hoạch và Đầu tư (Ministry of Planning and Investment)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Thi đua khen thưởng (Department of Emulation and Reward)
Vụ Hợp tác xã (Department of Cooperatives)
Vụ Tài chính tiền tệ (Finance and Monetary Department)
Vụ Tổng hợp kinh tế quốc dân (Department of National Economic Issues)
Vụ Kinh tế công nghiệp (Department of Industrial Economy)
Vụ Kinh tế nông nghiệp (Department of Agricultural Economy)
Vụ Kinh tế dịch vụ (Department of Service Economy)
Vụ Kết cấu hạ tầng và đô thị (Department of Infrastructure and Urban Centers)
Vụ Quản lý các khu kinh tế (Department of Economic Zones Management)
Vụ Giám sát và Thẩm định đầu tư (Department of Investment Supervision & Appraisal)
Vụ Quản lý quy hoạch (Department of Planning Management)
Vụ Kinh tế địa phương và lãnh thổ (Department of Local and Territorial Economy)
Vụ Kinh tế đối ngoại (Foreign Economic Relations Department)
Vụ Lao động, Văn hóa, Xã hội (Department of Labor, Culture and Social Affairs)
Vụ Khoa học, Giáo dục, Tài nguyên và Môi trường (Department of Science, Education, Natural Resources and Environment)
Cục Quản lý đấu thầu (Public Procurement Agency)
Cục Phát triển doanh nghiệp (Enterprise Development Agency)
Cục Đầu tư nước ngoài (Foreign Investment Agency)
Cục Quản lý đăng ký kinh doanh (Business Registration Management Agency)
Văn phòng Bộ, kể cả các VPĐD ở Thành phố Hồ Chí Minh và Đà Nẵng (Ministry Office, including Representative Office in Ho Chi Minh and Da Nang city)
Tổng cục Thống kê (General Statistics Office)
Vụ Quốc phòng – An ninh (National Defense - Security Department)
3.
Bộ Lao động, Thương binh và Xã hội (Ministry of Labour, Invalids and Social Affairs)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legal Affairs)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Bảo hiểm xã hội (Department of Social Insurance)
Vụ Bình đẳng giới (Department of Gender Equality)
Vụ Lao động – Tiền lương (Department of Labour-Salary)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Cục Quản lý lao động ngoài nước (Agency of Overseas Labour)
Cục An toàn lao động (Agency of Occupational Safety and Health)
Cục Việc làm (Agency of Employment)
Cục Bảo vệ, chăm sóc trẻ em (Agency of Children Protection and Care)
Vụ Kế hoạch – Tài chính (Department of Planning – Finance)
Cục Người có công (Agency of the People with Special Contributions to the Country)
Cục Phòng, chống tệ nạn xã hội (Agency of Social Evil Prevention)
Cục Bảo trợ xã hội (Agency of Social Protection)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Tổng Cục dạy nghề (Directorate of Vocational Training)
4.
Bộ Văn hóa, Thể thao và Du lịch (Ministry of Culture, Sports and Tourism)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Khoa học, Công nghệ và Môi trường (Department of Science, Technology and Environment
Cục Hợp tác quốc tế (Agency of International Cooperation)
Cục Di sản văn hóa (Agency of Cultural Heritage)
Vụ Đào tạo (Department of Training Management)
Tổng cục Du lịch (Vietnam National Administration of Tourism)
Vụ Thi đua khen thưởng (Department of Emulation and Reward)
Cục Mỹ thuật, Nhiếp ảnh và Triển lãm (Agency of Art, Photography and Exhibition)
Vụ Gia đình (Department of Family)
Vụ Văn hóa dân tộc (Department of Ethnic Culture)
Vụ Thư viện (Department of Library)
Vụ Kế hoạch – Tài chính (Department of Planning and Finance)
Văn phòng Bộ kể cả Văn phòng đại diện ở Đà Nẵng (Ministry Office, including Representative Office in DaNang city)
Cục Công tác phía Nam (South Agency)
Cục Nghệ thuật biểu diễn (Agency of Performing Arts)
Cục Điện ảnh (Cinema Agency)
Cục Bản quyền tác giả (Agency of Copyright)
Cục Văn hóa cơ sở (Agency of Grassroots Culture)
Tổng cục Thể dục thể thao (Directorate of Physical Training and Sports)
Ban Quản lý Làng Văn hóa – Du lịch các dân tốc Việt Nam (Management Unit of the Culture and Tourism Village of Vietnamese Ethnics)
5.
Bộ Khoa học và Công nghệ (Ministry of Science and Technology)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Khoa học xã hội và Tự nhiên (Department of Social and Natural Sciences)
Vụ Khoa học và Công nghệ các ngành Kinh tế - Kỹ thuật (Department of Science and Technology for Economic Technical Branches)
Vụ Công nghệ cao (Department of High Technology)
Vụ Đánh giá, Thẩm định và Giám định công nghệ (Department of Technology Appraisal, Examination and Assessment)
Vụ Kế hoạch – Tổng hợp (Department of Planning-General Affairs)
Vụ Tài chính (Department of Finance)
Cục Ứng dụng và phát triển công nghệ (Technology Application and Development Agency)
Cục Sở hữu trí tuệ (National Office of Intellectual Property of Vietnam)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Cục Công tác phía Nam (South Agency)
Tổng Cục Tiêu chuẩn đo lường Chất lượng (Directorate of Standards and Quality)
Vụ Thi đua - Khen thưởng (Department of Emulation and Reward)
Vụ Phát triển khoa học và công nghệ địa phương (Department of Local Science and Technology Development)
Cục Phát triển thị trường và doanh nghiệp khoa học và công nghệ (National Agency for Technology Entrepreneurship and Commercialization Development)
Cục Thông tin khoa học và Công nghệ quốc gia (National Agency for Scientific and Technological Information)
Cục An toàn bức xạ và Hạt nhân (Vietnam Agency for Radiation and Nuclear Safety and Control)
Cục Năng lượng nguyên tử (Vietnam Atomic Energy Commission)
Ban Quản lý Khu công nghệ cao Hoà Lạc (The Management Board of Hoa Lac HiTech Park)
6.
Bộ Tài chính (Ministry of Finance)
Cục Quản lý giá (Agency of Price Control)
Cục Tài chính Doanh nghiệp (Agency of Corporate Finance)
Cục Quản lý Nợ và Tài chính đối ngoại (Agency of Debt Management and External Finance)
Cục Quản lý Công sản (Agency of Public Asset Management)
Vụ Ngân sách nhà nước (Department of State Budget)
Vụ Đầu tư (Department of Investment)
Vụ Tài chính hành chính sự nghiệp (Department of Public Expenditure)
Vụ Chính sách thuế (Department of Tax Policy)
Vụ Tài chính các Ngân hàng và tổ chức tài chính (Department of Banking and Financial Institutions)
Vụ chế độ kế toán và kiểm toán (Department of Accounting and Auditing Regulations)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and training)
Vụ Thi đua - Khen thưởng (Department of Emulation and Commendation)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Cục Quản lý và giám sát Bảo hiểm (Insurance Supervisory Agency)
Cục Kế hoạch tài chính (Agency of Planning and Finance)
Văn phòng Bộ, kể cả Văn phòng đại diện tại Thành phố Hồ Chí Minh (Ministry Office, including Representative Office in Ho Chi Minh city)
Ủy ban Chứng khoán Nhà nước (State Securities Commission)
Vụ I (Vụ Tài chính, Quốc phòng, An ninh đặc biêt) (Department of Finance for National Defense and Security)
Tổng cục dự trữ nhà nước (General Department of State Reserves)
7.
Bộ Xây dựng (Ministry of Construction)
Vụ Hợp tác quốc tế (International Cooperation Department)
Vụ Khoa học công nghệ và môi trường (Department of Science, Technology and Environment)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Quy hoạch – kiến trúc (Department of Architecture and Construction Planning)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspector)
Vụ Kinh tế xây dựng (Department of Construction Economics)
Cục Phát triển đô thị (Urban Development Agency)
Vụ Vật liệu xây dựng (Department of Building Materials)
Vụ Kế hoạch tài chính (Department of Planning and Finance)
Cục Quản lý hoạt động xây dựng (Agency of Construction Activity Management)
Cục Hạ tầng kỹ thuật (Agency of Technical – Infrastructure)
Cục Giám định nhà nước về chất lượng công trình xây dựng (State Agency of Construction Quality Inspection)
Cục Quản lý nhà và thị trường Bất động sản (Management Agency for Housing and Realestate Market)
Vụ Quản lý doanh nghiệp (Enterprises Management Department)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Cục công tác phía Nam (South Agency)
8.
Bộ Thông tin và Truyền thông (Ministry of Information and Communications)
Vụ Bưu chính (Department of Posts)
Vụ Công nghệ thông tin (Department of Information Technology)
Vụ Khoa học và Công nghệ (Department of Science and Technology)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Kế hoạch - Tài chính (Department of Planning and Finance)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Văn phòng Bộ, kể cả Văn phòng đại diện tại Đà Nẵng (Ministry Office, including Representative Office in Da Nang city)
Cục Tần số vô tuyến điện (Agency of Radio Frequency Management)
Cục Viễn thông (Agency of Telecommunications)
Cục Tin học hóa (Computerization Agency)
Cục Báo chí (Agency of Press)
Cục Xuất bản, In và Phát hành (Agency of Publication, Print and Release)
Cục Phát thanh, truyền hình và thông tin điện tử (Agency of Broadcasting and Electronic Information)
Cục Công tác phía Nam (South Agency)
Vụ Quản lý doanh nghiệp (Enterprises Management Department)
Vụ Thi đua khen thưởng (Department of Emulation and Reward)
Vụ Thông tin cơ sở (Department of Fundamental Information)
9.
Bảo hiểm Xã hội Việt Nam (Vietnam Social Security)
Văn phòng, bao gồm VPĐD tại TP. Hồ Chí Minh (Administration Office, including Representative Office in Ho Chi Minh City)
Ban Thực hiện chính sách Bảo hiểm xã hội (Department of Implementation of Social Security Policies)
Ban Thực hiện chính sách Bảo hiểm y tế (Department of Implementation of Health Insurance Policies)
Ban Sổ, Thẻ (Department of Issuance of Books and Cards)
Ban Tuyên truyền (Department of Propaganda)
Ban Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Ban Thi đua – Khen thưởng (Department of Emulation and Reward)
Ban Pháp chế (Department of Legislation)
Ban Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Ban Thu (Department of Money Collection)
Ban Tài chính – Kế toán (Department of Finance and Accounting)
Ban Kế hoạch và Đầu tư (Department of Planning and Investment)
Ban Dược và Vật tư y tế (Department of Pharmaceutics)
Ban Đầu tư quỹ (Department of Fund Investment and Management)
Ban Kiểm tra (Department of Inspection)
Ban Kiểm toán nội bộ (Department of Internal Audit)
10.
Thanh tra Chính phủ (Government Inspectorate)
Vụ Tổ chức Cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Hợp tác Quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ thanh tra khối kinh tế ngành (Vụ I) (Department of sector-based Economic Inspection (Department I))
Vụ thanh tra khối nội chính và kinh tế tổng hợp (Vụ II) (Department of Internal Affairs and General Economic Inspection (Department II))
Vụ thanh tra khối văn hóa xã hội (Vụ III) (Department of Socio-Cultural Inspection (Department III))
Cục giải quyết khiếu nại tố cáo và thanh tra khu vực 1 (Cục I) (Agency for Settlement of Complaints-Denunciations and Inspection for region 1 (Agency I))
Cục giải quyết khiếu nại tố cáo và thanh tra khu vực 2 (Cục II) (Agency for Settlement of Complaints-Denunciations and Inspection for region 2 (Agency II)
Cục giải quyết khiếu nại tố cáo và thanh tra khu vực 3 (Cục III) (Agency for Settlement of Complaints-Denunciations and Inspection for region 3 (Agency III))
Cục chống tham nhũng (Cục IV) (Anti -corruption Agency (Agency IV))
Văn phòng, kể cả Văn phòng đại diện tại Thành phố Hồ Chí Minh (Ministry Office, including Representative Offices in Ho Chi Minh City)
Vụ tiếp dân và xử lý đơn thư (Department of Citizen Reception and Complaint and Denunciation Handling)
Vụ giám sát, thẩm định và xử lý sau thanh tra (Department of Post-Inspection Supervision, Evaluation and Handling)
Vụ Kế hoạch, Tài chính và Tổng hợp (Department of Planning, Finance and Genera Affairs)
11.
Bộ Công Thương (Ministry of Industry and Trade)
Vụ Kế hoạch (Planning Department)
Vụ Tổ chức cán bộ (Organisation and Personnel Department)
Vụ Pháp chế (Legal Affairs Department)
Vụ Hợp tác quốc tế (International Cooperation Department)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Khoa học và Công nghệ (Science and Technology Department)
Vụ Công nghiệp nặng (Heavy Industry Department)
Tổng cục năng lượng (Directorate of Energy)
Vụ Công nghiệp nhẹ (Light Industry Department)
Cục Xuất nhập khẩu (Export-Import Department)
Vụ Thị trường trong nước (Domestic Market Department)
Vụ Thương mại biên giới và miền núi (Mountainous and Frontier Trade Department)
Vụ Thị trường châu Á - Thái Bình Dương (Asia-Pacific Market Department (Zone I Department))
Vụ Thị trường châu Âu (Europe Market Department (Zone II Department))
Vụ Thị trường châu Mỹ (America Market Department (Zone III Department))
Vụ Thị trường châu Phi, Tây Á, Nam Á (Africa, Western and South Asia Markets Department (Zone IV Department))
Vụ Chính sách thương mại đa biên (Multilateral Trade Policy Department)
Vụ Thi đua - Khen thưởng (Remuneration and Rewards Department)
Vụ Tài chính (Finance Department)
Cục Điều tiết điện lực (Electricity Regulatory Agency)
Cục Quản lý cạnh tranh (Competition Agency)
Cục Quản lý thị trường (Market Surveillance Agency)
Cục Xúc tiến thương mại (Trade Promotion Agency)
Cục Công nghiệp địa phương (Agency for Industrial Promotion)
Cục Kỹ thuật an toàn và Môi trường công nghiệp (Industrial Safety Techniques and Environment Agency)
Cục Thương mại điện tử và Công nghệ thông tin (Vietnam E-Commerce and Information Technology Agency)
Cục Hóa chất (Chemicals Agency)
Cục Công tác phía nam (South Agency)
Vụ Phát triển nguồn nhân lực (Human Resource Development Department)
Văn phòng Bộ, kể cả Văn phòng đại diện tại Đà Nẵng (Ministry Office, including Representative Offices in DaNang city)
12.
Bộ Y tế (Ministry of Health)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Bảo hiểm y tế (Department of Health Insurance)
Vụ Sức khỏe Bà mẹ – Trẻ em (Department of Children - Mother Health)
Cục Quản lý Y Dược cổ truyền (Agency of Administration of Traditional Medicine)
Vụ Trang thiết bị và Công trình y tế (Department of Health Equipment and Works)
Vụ Kế hoạch – Tài chính (Department of Planning and Finance)
Văn phòng Bộ, kể cả Văn phòng đại diện tại Thành phố Hồ Chí Minh (Ministry's Office, including Representative Offices in Ho Chi Minh City)
Cục Y tế dự phòng (Department of Preventive Medicine)
Cục Phòng, chống HIV/AIDS (HIV/AIDS Prevention Agency)
Cục Quản lý khám, chữa bệnh (Agency of Health Examination and Treatment)
Cục An toàn thực phẩm (Agency of Food Safety)
Tổng cục Dân số – Kế hoạch hóa gia đình (Directorate of Population Family Planning)
Vụ truyền thông và Thi đua-Khen thưởng (Department of Communicatio and Emulation)
Cục Quản lý dược (Drug Administration of Vietnam)
Cục Công nghệ thông tin (Agency of Information Technology)
Cục Quản lý môi trường Y tế (Agency of Administration of Environmental Health)
Cục Khoa học công nghệ & Đào tạo (Agency of Science, Technology & Training)
13.
Bộ Tài nguyên và Môi trường (Ministry of Natural Resources and Environment)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Tài chính (Department of Finance)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Thi đua khen thưởng và tuyên truyền (Department of Emulation, Commendation and Propaganda)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Kế hoạch (Department of Planning)
Vụ Khoa học và Công nghệ (Department of Science and Technology)
Tổng cục Quản lý đất đai (Directorate of Land Administration)
Cục Tài Quản lý tài nguyên nước (Agency of Water Resources Management)
Cục Khí tượng thủy văn và Biến đổi khí hậu (Agency of Meteorology, Hydrography and Climate Changes)
Cục Đo đạc và Bản đồ Việt Nam (Agency of Survey and Mapping)
Văn phòng Bộ, bao gồm cả Văn phòng đại diện tại Thành phố Hồ Chí Minh (Ministry Office, including Representative Office in Ho Chi Minh City)
Tổng cục Môi trường (Directorate of Environment)
Cục Công nghệ và Thông tin (Agency of Technology and Information)
Tổng cục Địa chất và Khoáng sản (Directorate of Geology and Minerals of Vietnam)
14.
Bộ Giáo dục và Đào tạo (Ministry of Training and Education)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Giáo dục Mầm non (Department of Pre-school Education)
Vụ Giáo dục Tiểu học (Department of Primary Education)
Vụ Giáo dục Trung học (Department of Secondary Education)
Vụ Giáo dục Chuyên nghiệp (Department of Professional Education)
Vụ Giáo dục Đại học (Department of Higher Education)
Vụ Giáo dục Dân tộc (Department of Ethnic Minorities Education)
Vụ Giáo dục Thường xuyên (Department of Continuing Education)
Vụ Công tác học sinh, sinh viên (Department of Student Affairs)
Vụ Khoa học - Công nghệ và Môi trường (Department of Science, Technology and Environment)
Vụ Hợp tác Quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Kế hoạch - Tài chính (Department of Planning and Finance)
Cơ quan đại diện của Bộ tại Thành phố Hồ Chí Minh (Ministry's Representative Office in Ho Chi Minh City)
Cục Khảo thí và Kiểm định chất lượng giáo dục (Agency of Testing and Education Administrators)
Cục Nhà giáo và Cán bộ quản lý giáo dục (Agency of Teachers and Education Administrators)
Cục Công nghệ thông tin (Agency of Information Technology)
Cục Cơ sở vật chất và Thiết bị trường học, đồ chơi trẻ em (Agency of Education Facilities and Children's Toys)
Cục Đào tạo với nước ngoài (International Education Agency)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Vụ Giáo dục Quốc phòng (Department of National Defense)
15.
Bộ Nội vụ (Ministry of Home Affairs)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Tổ chức - Biên chế (Organisation and Personnel Administration)
Vụ Tiền lương (Salary Department)
Vụ Công chức - Viên chức (Department of State Employees and Servants)
Vụ Chính quyền địa phương (Local Administration Department)
Vụ Hợp tác quốc tế (International Cooperation Department)
Vụ Tổ chức phi chính phủ (Department of Non-Government Organisation)
Vụ Cải cách hành chính (Administrative Reform Department)
Vụ Đào tạo, Bồi dưỡng cán bộ công chức (Department of Training and Fostering of State Officials)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Tổng hợp (General Department)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Văn phòng Bộ, kể cả Văn phòng đại diện tại Đà Nẵng và Thành phố Hồ Chí Minh (Ministry Office, including Representative Offices in Da Nang and Ho Chi Minh City)
Cục Văn thư và Lưu trữ nhà nước (State Records Management and Archives Agency)
Ban Tôn giáo Chính phủ (Government Committee for Religious Affairs)
Ban Thi đua - Khen thưởng Trung ương (Central Committee of Emulation and Commendation)
Vụ Kế hoạch - Tài chính (Department of Planning – Finance)
Vụ Công tác thanh niên (Department of Youth Affairs)
16.
Bộ Ngoại giao (Ministry of Foreign Affairs)
Vụ ASEAN (ASEAN Department)
Vụ Đông Nam Á - Nam Á - Nam Thái Bình Dương (South East Asia-South Asia-South Pacific Department)
Vụ Đông Bắc Á (North East Asia Department)
Vụ Châu Âu (Europe Department)
Vụ Châu Mỹ (America Department)
Vụ Tây Á - Châu Phi (West Asia - Africa Department)
Vụ Chính sách Đối ngoại (Policy Planning Department)
Vụ Các Tổ chức Quốc tế (International Organisations Department)
Vụ Luật pháp và Điều ước Quốc tế (Law and International Treaty Department)
Vụ Hợp tác Kinh tế Đa phương (Department of Multilateral Economic Cooperation)
Vụ Tổng hợp Kinh tế (Economic Department)
Vụ Văn hóa Đối ngoại và UNESCO (External Culture and UNESCO Department)
Vụ Thông tin Báo chí (Press and Information Department)
Vụ Tổ chức Cán bộ (Personnel and Organisation Department)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Cục Lãnh sự (Consular Agency)
Cục Lễ tân Nhà nước (State Protocol Agency)
Cục Quản trị Tài vụ (Administrative and Financial Agency)
Ủy ban Nhà nước về người Việt Nam ở nước ngoài (State Commission on Overseas Vietnamese)
Sở Ngoại vụ thành phố Hồ Chí Minh (Ho Chi Minh City's Department of External Relations)
Vụ Thi đua – khen thưởng và Truyền thống ngoại giao (Department of Emulation, Rewards and Diplomatic Tradition)
17.
Ủy ban Dân tộc (Committee on Ethnic Minority Affairs)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Thanh tra (Inspectorate)
Vụ Chính sách dân tộc (Department of Policies on Ethnic Minority)
Vụ Địa phương I (Department of Locality No.I)
Vụ Địa phương II (Department of Locality No.II)
Vụ Địa phương III (Department of Locality No.III)
Vụ Tuyên truyền (Department of Propaganda)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Tổng hợp (Department of General Affairs)
Vụ Kế hoạch - Tài chính (Department of Planning and Finance)
Văn phòng (Ministry Office)
Vụ dân tộc thiểu số (Department of Ethnic Minorities)
18.
Bộ Nông nghiệp và Phát triển nông thôn (Ministry of Agriculture and Rural Development)
Vụ Hợp tác quốc tế (International Cooperation Department)
Vụ Khoa học, Công nghệ và Môi trường (Department of Sciences, Technology and Environment)
Vụ Kế hoạch (Department of Planning)
Vụ Tài chính (Department of Finance)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Cục Chăn nuôi (Agency of Livestock)
Cục Trồng trọt (Agency of Crop Production)
Cục Chế biến, nông lâm thủy sản và nghề muối (Agency of Processing for Agro-Forestry- Fisheries Products and Salt Production)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Cục Bảo vệ thực vật (Agency of Plant Protection)
Tổng cục Thủy lợi (Water Resources Directorate)
Tổng cục Lâm nghiệp (Directorate of Forest)
Tổng cục Thủy sản (Directorate of Fisheries)
Cục Thú y (Agency of Animal Health)
Cục Quản lý xây dựng công trình (Agency of Construction Management)
Cục Kinh tế hợp tác và Phát triển nông thôn (Agency of Cooperatives and Rural Development)
Cục Quản lý chất lượng nông lâm sản và thủy sản (National Agro-Forestry-Fisheries Quality Assurance Agency)
Vụ Quản lý doanh nghiệp (Department of Enterprise Management)
19.
Bộ Giao thông Vận tải (Ministry of Transportation)
Vụ Pháp chế (Department of Legislation)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Vận tải (Department of Transportation)
Vụ Môi trường (Department of Environment)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ An toàn giao thông (Department of Traffic Safety)
Vụ Kết cấu hạ tầng giao thông (Department of Transport Infrastructure)
Vụ Khoa học - Công nghệ (Department of Science and Technology)
Vụ Tài chính (Department of Finance)
Vụ Kế hoạch - Đầu tư (Department of Planning and Investment)
Vụ quản lý doanh nghiệp (Department of Enterprises Management)
Thanh tra Bộ (Ministry Inspectorate)
Văn phòng Bộ (Ministry Office)
Cục Quản lý xây dựng và Chất lượng công trình giao thông (Transport Engineering Construction and Quality Management Agency)
Cục Đăng kiểm Việt Nam (Vietnam Register Agency)
Cục Đường thủy nội địa Việt Nam (Vietnam Inland Waterways Agency)
Cục Hảng hải Việt Nam (Vietnam Maritime Agency)
Cục Đường sắt Việt Nam (Vietnam Railway Agency)
Cục Hàng không Việt Nam (Civil Aviation)
Tổng cục Đường bộ Việt Nam (Directorate for Roads of Vietnam)
Cục Y tế Giao thông vận tải (Transport Health Service Administration)
20.
Bộ Quốc phòng (Ministry of National Defence)
Cục Kinh tế (Department of Economics)
Cục Cứu hộ - Cứu nạn (Rescue Department)
Opombe k oddelku A (Subjekti na centralni ravni javne uprave):
1.
Poglavje 9 (Javna naročila) se uporablja samo za naročila, ki jih izvedejo zgoraj navedeni subjekti, podrejeni zadevnim ministrstvom, ki so na seznamu v tem oddelku, in njihove upravne podrejene agencije na centralni ravni.
2.
Socialna varnost v Vietnamu: Pojasniti je treba, da poglavje 9 (Javna naročila) ne zajema naročil na področju storitev upravljanja naložb, svetovanja pri naložbah ali glavnega skrbništva ali hrambe za namene upravljanja in vlaganja premoženja pokojninskih skladov socialne varnosti v Vietnamu.
3.
Ministrstvo za delo, invalide in socialne zadeve: Poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za naročila blaga in storitev, ki vključujejo pokopališče mučenikov.
4.
Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja: Poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za naročila katerega koli blaga za namene žlahtnenja in semen.
5.
Ministrstvo za nacionalno obrambo:
Poglavje 9 (Javna naročila) zajema samo:
(a)
spodaj opisano blago:
–
pnevmatike za lahka tovorna vozila (največja prostornina tovora od 410 kg do 3 050 kg, zunanji premer od 475 mm do 972 mm), za izvenserijska motorna vozila (največja prostornina tovora od 2 937 kg do 61 500 kg, zunanji premer od 1 220 mm do 3 045 mm), za težke tovornjake (največja prostornina tovora od 4 770 kg do 5 525 kg, zunanji premer od 1 020 mm do 1 230 mm);
–
notranje zračnice, ki se uporabljajo za motorna vozila (s širino od 104 mm do 236 mm, notranjim premerom 305 mm do 605 mm), za kolesa (kot je določeno v TC 032002/CA), za motorna kolesa (kot je določeno v TCVN 5721-1, JIS6367, DOT, SN1);
–
usnjene izdelke, ki se uporabljajo za motorna vozila;
–
elastične pasove vseh vrst (širine 80 mm in dolžine 500 m);
–
cevi in pribor iz litega železa (siva litina z lamelnim grafitom, siva litina s kroglastim grafitom: običajne vrste s premerom 100 mm do 800 mm, ki ustrezajo nacionalnemu standardu ISO 2531: 1998);
–
stebri za antene (kabli s trikotnim prečnim prerezom 330, napeti v višino 21 m do 45 m; kabli s trikotnim prečnim prerezom 660, napeti v višino 36 m do 66 m; kabli s trikotnim prečnim prerezom 800, napeti v višino 60 m do 100 m; kabli z okroglim prečnim prerezom, napeti v višino 15 m; mobilne vezave kablov v višini 10 m) in vse vrste kovinskih gradbenih odrov, podpornih stebrov in opažev (navadnih);
–
vijaki z navojem;
–
dimniki;
–
oprema za izdelavo pečenih opek vseh vrst (s proizvodnjo do 20 milijonov opek/leto);
–
oprema za izdelavo čistega ledu (parametri za velike stroje: velikost ledene kocke 48 x 80 mm, proizvodnja 9 do 10 ton/24h, 400 kg/serija, stopnja porabe električne energije 0,085 kWh/kg ledu, moč kompresorja 50 KM);
–
avtoklavi za sterilizacijo (20, 52 in 75 litrov);
–
industrijski filtri za vodo (z učinkom 6 ton/h in električno zmogljivostjo 25 kW);
–
vitli, ki jih poganja električni motor (z dvižno zmogljivostjo do 50 ton);
–
matrični tiskalniki;
–
pralni stroji vseh vrst (vključno s tistimi, ki imajo vgrajen avtomatski sušilnik);
–
registrirne blagajne;
–
prhe (ki se uporabljajo za kuhinjski ločevalnik z lopaticami v naklonu: Q030JGEV, Q030JGV, Q030JGEVQ01);
–
kislinsko svinčeni akumulatorji s cevastimi ploščami (posebej prilagojeni za viličarje na električni pogon: zmogljivost med 2V-100 Ah in 2V-1000 Ah; posebej prilagojeni za vozila na golfiščih, železniških postajah, pristaniščih; zmogljivost 6V-225 Ah, 8V-195 Ah; 12V-130Ah);
–
žarometi za avtomobile, žarometi za tovornjake z nosilnostjo, manjšo od ene tone, brisalci za avtomobile;
–
troblja za avtomobile;
–
poštni predali;
–
spletne kamere;
–
dvokolesa in druga kolesa s pogonom na pedale (vključno s trokolesnimi rikšami s pogonom na pedale za prevažanje tovora);
–
izpušne cevi motornih koles, držalo na zadnjem delu motornih koles, sprednji in zadnji blažilnik za motorna kolesa;
–
enofazni in trifazni električni števci (napetost do največ 380 V, električni tok do največ 100 A), enofazni in trifazni elektronski števci, enofazni elektronski števci (stopnja točnosti 1.0: normirana napetost (Un): 220 VAC, nazivni tok (Ib): 5A, 10A, 20A, 30A, 50A: največji tok (Imax): 20A, 40A, 60A, 80A, 100A, začetni tok (Ist)< 0,4 %Ib; frekvenca delovanja: 50 Hz; konstanta števca: 1 600 impulz/kWh);
–
kompozitna zaščitna ohišja za električne števce;
–
kompozitna ohišja za električne števce;
–
preskusna naprava za števec (pozicija 12 ustreza enofaznemu; pozicija 40 ustreza enofaznemu);
–
budilke;
–
stenske ure (električne);
–
opozorilni znaki iz fluorescenčnega odsevnega aluminija (za avtomobile, za motorje, za prometne znake);
–
gumijevke, električni pendreki vseh vrst, solzivec (500 ml, 2 000 ml);
–
sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese ter saharoza (kemično čista, v trdnem stanju), surovi sladkor, ki ne vsebuje dodanih arom ali barvil, in drugo;
–
kis;
–
jedilna sol;
–
apno;
–
čista bakrova ruda (18-20 % Cu);
–
mononatrijev glutamat;
–
tiskarska črnila vseh vrst (za tiskanje identifikacijskih dokumentov);
–
časopisni papir, v zvitkih ali listih (s standardno maso 42-55 g/m 2);
–
nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za tiskanje, pisanje ali fotokopiranje, izdelovanje kartic, karton za luknjane kartice ali povoskana osnova za izdelavo tehničnega papirja (s standardno maso 40-120 g/m2. Razen iz tarifnih podštevilk: 4802.51.20, 4802.60.20, 4802.30.00, 4802.40.00, 4802.20.00);
–
papirni vložki za čevlje (za vlaganje v čevlje);
–
karton iz treh ali petih plasti;
–
vezalke iz bombaža in poliestra;
–
vložki za termovke;
–
elektrostatično premazano zaščitno ohišje električnega števca (za dela na električnem omrežju);
–
pribor za motorna kolesa in kolesa;
–
kompozitno zaščitno ohišje za električni števec (za dela na električnem omrežju; za 1 števec, enofazni; za 2 števca, enofazna; za 4 števce, enofazne, za 1 števec, trifazni);
–
plastične vodne cevi HDPE (vrste φ20-110 mm z nizkim količnikom prenosa toplote, odporne na sončno svetlobo, ki niso ionizirane pod ultravijolično svetlobo in so odporne proti nizki temperaturi – 40°C), plastične vodne cevi PPR (vrste φ20-90 mm, odporne na visoko temperaturo in tlak, visoko vzdržljive, z dobro upogibno trdnostjo, ki ne povzročajo hrupa in vibracij pri prehodu vode);
–
plastična vrata, plastična vrata z jeklenim jedrom, izdelanim iz oblikovane plošče uPVC (sočasna izdelava iz sestavnih delov, kot so oblikovan okvir vrat, vgrajeno steklo in izolacija; z zvočno izolacijo, toplotno izolacijo in odpornostjo proti visokemu tlaku; energetsko varčna);
–
steklo za ogledala (debeline 1,5 mm do 18 mm);
–
vroče in hladne prhe (z dvema vodnima pretokoma, za kopalnico), hladne kopalniške prhe (z enim vodnim pretokom, za kopalnico), vroče in hladne kopalniške pipe (z dvema vodnima pretokoma, za kopalnico), hladne pipe (z enim vodnim pretokom, za kopalnico), hladne pipe za pomivanje posode (z dvema vodnima pretokoma, za kuhinjo), pipa (z dvema vodnima pretokoma, za umivanje rok);
–
električne svetilke vseh vrst (žarnice z navadno žarilno nitko; kompaktne sijalke z 2U, 3U in zmogljivostjo 5W-20W; fluorescenčne sijalke FHF, z zmogljivostjo 32W,
fluorescenčne sijalke FLD, z zmogljivostjo 18W in 36W);
–
papirna embalaža izdelkov programske opreme;
–
škatle in prevleke za zaščito nosilcev podatkov;
–
papirne etikete elektronskih izdelkov; in
(b)
storitve, opisane v začasni osrednji klasifikaciji proizvodov Združenih narodov (CPC), kakor so navedene v nadaljevanju:
CPC
Opis
61120
Storitve vzdrževanja in popravil motornih vozil (razen za storitve, ki vključujejo obnovo motorja);
612
Storitve vzdrževanja in popravil motornih koles in motornih sani; prodaja delov in dodatkov zanje (samo storitve, ki vključujejo storitve vzdrževanja in popravil motornih vozil iz CPC 612);
87401
Storitve dezinfekcije in zatiranja škodljivcev;
87504
Storitve obnavljanja, fotokopiranja in retuširanja fotografij;
87501
Storitve portretnega fotografiranja; in
51520
Kopanje vodnjakov (razen za namestitev in popravilo cevovodnih sistemov v zgradbah).
ODDELEK B
SUBJEKTI NA PODCENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se poglavje 9 (Javna naročila) uporablja za subjekte, zajete v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, da je vrednost javnega naročila enaka ali višja od naslednjih pragov:
Blago in storitve:
–
od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 3 000 000 SDR;
–
od šestega leta do konca desetega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 2 000 000 SDR;
–
od enajstega leta do konca petnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 1 500 000 SDR; in
–
od šestnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 1 000 000 SDR.
Gradbene storitve:
–
od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 40 000 000 SDR;
–
od šestega leta do konca desetega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 25 000 000 SDR;
–
od enajstega leta do konca petnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 20 000 000 SDR; in
–
od šestnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 15 000 000 SDR.
Seznam subjektov:
1.
Thành phố Hà Nội (Hanoi City)
Văn phòng Ủy ban nhân dân thành phố (Ha Noi City People's Committee Office)
Sở Thông tin và Truyền thông (Department of Information and Communications)
Sở Nội vụ (Department of Home Affairs)
Sở Nông nghiệp và Phát triển nông thôn (Department of Agriculture and Rural Development)
Sở Công Thương (Department of Industry and Trade)
Sở Kế hoạch và Đầu tư (Department of Planning and Investment)
Sở Tài chính (Department of Finance)
Sở Xây dựng (Department of Construction)
Sở Giao thông vận tải (Department of Transport)
Sở Khoa học và Công nghệ (Department of Science and Technology)
Sở Lao động, Thương binh và Xã hội (Department of Labour, Invalids and Social Affairs)
Sở Giáo dục và Đào tạo (Department of Education and Training)
Sở Y tế (Department of Health)
Sở Văn hóa Thể thao và Du lịch (Department of Culture, Sports and Tourism)
Sở Tư pháp (Department of Justice)
Sở Ngoại vụ (Department of Foreign Affairs)
Sở Tài nguyên và Môi trường (Department of Natural Resources and Environment)
Sở Quy hoạch và Kiến trúc (Deparment of Planning and Architecture)
2.
Thành phố Hồ Chí Minh (Ho Chi Minh City)
Văn phòng Ủy ban nhân dân thành phố (Ho Chi Minh City People's Committee Office)
Sở Thông tin và Truyền thông (Department of Information and Communications)
Sở Nội vụ (Department of Home Affairs)
Sở Nông nghiệp và Phát triển nông thôn (Department of Agriculture and Rural Development)
Sở Công Thương (Department of Industry and Trade)
Sở Kế hoạch và Đầu tư (Department of Planning and Investment)
Sở Tài chính (Department of Finance)
Sở Xây dựng (Department of Construction)
Sở Giao thông vận tải (Department of Transport)
Sở Khoa học và Công nghệ (Department of Science and Technology)
Sở Lao động, Thương binh và Xã hội (Department of Labour, Invalids and Social Affairs)
Sở Giáo dục và Đào tạo (Department of Education and Training)
Sở Y tế (Department of Health)
Sở Văn hóa Thể thao và Du lịch (Department of Culture, Sports and Tourism)
Sở Tư pháp (Department of Justice)
Sở Tài nguyên và Môi trường (Department of Natural Resources and Environment)
Sở Quy hoạch và Kiến trúc (Deparment of Planning and Architecture)
Opombe k oddelku B (Subjekti na podcentralni ravni javne uprave):
1.
Poglavje 9 (Javna naročila) se uporablja samo za naročila, ki jih izvedejo upravni subjekti, podrejeni zadevnim naročnikom, ki so na seznamu v tem oddelku, in njihove upravne podrejene agencije.
2.
Poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za naročila v zvezi s storitvami priprave in čiščenja gradbišča ter storitvami vzdrževanja in popravil infrastrukture.
3.
Oddelki za delo, invalide in socialne zadeve: Poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za naročila blaga in storitev, ki vključujejo pokopališče mučenikov.
ODDELEK C
DRUGI ZAJETI SUBJEKTI
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se poglavje 9 (Javna naročila) uporablja za subjekte, zajete v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, da je vrednost javnega naročila enaka ali višja od naslednjih pragov:
Blago in storitve:
–
od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 3 000 000 SDR;
–
od šestega leta do konca desetega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 2 000 000 SDR;
–
od enajstega leta do konca petnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 1 500 000 SDR; in
–
od šestnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 1 000 000 SDR.
Gradbene storitve:
–
od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 40 000 000 SDR;
–
od šestega leta do konca desetega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 25 000 000 SDR;
–
od enajstega leta do konca petnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 20 000 000 SDR; in
–
od šestnajstega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma: 15 000 000 SDR.
Seznam subjektov:
1.
Thông tấn xã Việt Nam (Vietnam News Agency)
Ban Tổ chức cán bộ (Personnel and Organisation Board)
Ban Kiểm tra (Board of Inspection)
Ban Thư ký biên tập (Editor Board)
Ban Kế hoạch – Tài chính (Board of Planning and Finance)
Ban Biên tập tin đối ngoại (Board of News for Foreign Service)
Ban Biên tập tin trong nước (Board of Domestic News)
Ban Biên tập tin kinh tế (Board of Economic News)
Ban Biên tập tin thế giới (Board of World News)
Trung tâm thông tin tư liệu (Database-Documentation Center)
Trung tâm tin học (Informatics Centre)
Trung tâm Bồi dưỡng nghiệp vụ Thông tấn (Vietnam News Agency Professional Training Centre)
Cơ quan Thông tấn xã Việt Nam khu vực phía Nam (Representative Office in the South of Vietnam)
Cơ quan Thông tấn xã Việt Nam khu vực Miền Trung – Tây Nguyên (Representative Office in the Centre-Tay Nguyen)
Ban Biên tập ảnh (Pictorial Editorial Board)
Văn phòng Thông tấn xã (The administrative Affair Office)
Ban Biên tập - Sản xuất ảnh báo chí (Press Photo Production and Editorial Board)
Trung tâm phát triển truyền thông thông tấn (News Agency Communication Development Centre)
Trung tâm hợp tác quốc tế thông tấn (Vietnam News Agency International Cooperation Centre)
Trung tâm truyền hình thông tấn (Vietnam News Agency Audio-Video Centre)
Trung tâm kỹ thuật thông tấn (Vietnam News Agency Technical Centre)
2.
Học viện Chính trị quốc gia Hồ Chí Minh (Ho Chi Minh National Academy of Politics)
Vụ Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Vụ Quản lý khoa học (Department of Scientific Management)
Ban Thanh tra (Board of Inspection)
Vụ Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Vụ Quản lý đào tạo (Department of Training Management)
Vụ các trường chính trị (Department of Provincial Political Schools)
Viện Quan hệ quốc tế (Institute of International Relations)
Viện Nhà nước và Pháp luật (Institute of State and Law)
Viện Triết học (Institute of Philosophy)
Viện Chính trị học (Institute of Political Sciences)
Viện Văn hóa và Phát triển (Institute of Culture and Development)
Viện Nghiên cứu quyền con người (Institute of Human Right Studies)
Viện Kinh tế (Institute of Economics)
Tạp chí Lý luận chính trị (Journal of Political Theory)
Viện Lịch sử Đảng (Institute of the CPV History)
Viện Hồ Chí Minh và các Lãnh tụ của Đảng (Institute of Ho Chi Minh and the CPV's Leaders' Studies)
Viện Chủ nghĩa xã hội khoa học (Institute of Scientific Socialism)
Viện Xã hội học (Institute of Sociology)
Vụ Kế hoạch – Tài chính (Department of Planning and Finance)
Văn phòng Học viện (Office of the Academy)
3.
Viện Hàn lâm Khoa học xã hội Việt Nam (Vietnam Academy of Social Sciences)
Nhà xuất bản Khoa học xã hội (Social Sciences Publishing House)
Viện Nghiên cứu Ấn Độ và Tây Nam Á (Institute of Indian and Southwest Asian Studies)
Trung tâm Phân tích và Dự báo (Centre for Analysis and Forecast)
Tạp chí Khoa học xã hội Việt Nam (Vietnam Social Sciences Review)
Viện Nghiên cứu con người (Institute of Human Studies)
Viện Nghiên cứu Tôn giáo (Institute for Religious Studies)
Viện Nghiên cứu Đông Bắc Á (Vietnam Institute for Northeast Asian Studies)
Viện Nghiên cứu Châu Mỹ (Vietnam Institute of American Studies)
Bảo tàng Dân tộc học Việt Nam (Vietnam Museum of Ethnology)
Viện Nghiên cứu Châu Phi và Trung Đông (Institute of African and Middle East Studies)
Viện Nghiên cứu Trung Quốc (Vietnam Institute of Chinese Studies)
Trung tâm Ứng dụng Công nghệ thông tin (Center for Information Technology)
Viện Nghiên cứu Văn hóa (Institute of Cultural Studies)
Viện Sử học (Institute of History)
Viện Nhà nước và Pháp luật (Institute of State and Law)
Viện Dân tộc học (Institute of Anthropology)
Viện Nghiên cứu Đông Nam Á (Institute for Southeast Asian Studies)
Viện Triết học (Institute of Philosophy)
Viện Xã hội học (Institute of Sociology)
Viện Nghiên cứu Châu Âu (Institute for European Studies)
Viện Tâm lý học (Institute of Psychology)
Viện Văn học (Vietnam Institute of Literature)
Viện Kinh tế Việt Nam (Vietnam Institute of Economics)
Viện Từ điển học và Bách khoa thư Việt Nam (Vietnam Institute of Lexicography and Encyclopedia (VIOLE))
Viện Kinh tế và Chính trị thế giới (Institute of World Economics and Politics)
Viện Nghiên cứu Hán – Nôm (Institute of Han - Nom Studies)
Học viện Khoa học xã hội (Graduate Academy of Social Sciences)
Viện Khảo cổ học (Institute of Archaeology)
Viện Thông tin Khoa học xã hội (Institute of Social Sciences Information)
Ban Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Ban Kế hoạch – Tài chính (Department of Finance and Plan)
Ban Quản lý Khoa học (Department of Science Management)
Ban Hợp tác quốc tế (Department of International Cooperation)
Văn phòng (Head Office)
Viện Gia đình và Giới (Institute for Family and Gender studies)
Viện Ngôn ngữ học (Institute of Linguistics)
Trung tâm nghiên cứu Kinh thành (The Center for Imperial City Research)
Ban Thi đua và khen thưởng (Emulation and Reward Department)
Viện địa lý nhân văn (Institute of human Geography)
Trung tâm nghiên cứu Chính sách phát triển bền vững (The Centre for Sustainable Development Policy Studies)
Trung tâm nghiên cứu và tư vấn về phát triển (The Centre for Development consultancy and Studies)
4.
Viện Hàn lâm Khoa học và Công nghệ Việt Nam (Vietnam Academy of Science and Technology)
Viện Toán học (Institute of Mathematics)
Nhà xuất bản Khoa học tự nhiên và Công nghệ (Publishing House for Science and Technology)
Viện Vật lý Ứng dụng và Thiết bị khoa học (Institute of Applied Physics and Scientific Instruments)
Viện Cơ học và Tin học ứng dụng (Institute of Applied Informatics and Mechanics)
Viện Công nghệ hóa học (Institute of Chemical Technology)
Viện Khoa học vật liệu ứng dụng (Institute of Applied Materials Science)
Viện Sinh học nhiệt đới (Institute of Tropical Biology)
Viện Khoa học năng lượng (Institute of Energy Science)
Văn phòng, bao gồm văn phòng đại diện tại Thành phố Hồ Chí Minh (Administration Office, including Representative Offices in Ho Chi Minh City)
Viện Công nghệ thông tin (Institute of Information Technology)
Viện Cơ học (Institute of Mechanics)
Viện Vật lý địa cầu (Institute of Geophysics)
Viện Sinh thái và Tài nguyên sinh vật (Institute of Ecology and Biological Resources)
Viện Tài nguyên và Môi trường biển (Institute of Marine Environment and Resources)
Viện Sinh học Tây Nguyên (Tay Nguyen Institute of Biology)
Viện Hải dương học (Institute of Oceanography)
Viện Nghiên cứu và Ứng dụng công nghệ Nha Trang (Nha Trang Institute of Technology Research and Application)
Viện Vật lý (Institute of Physics)
Viện Địa chất và Địa vật lý biển (Institute of Marine Geology and Geophysics)
Viện Công nghệ môi trường (Institute of Environmental Technology)
Viện Khoa học vật liệu (Institute of Materials Science)
Viện Hóa học (Institute of Chemistry)
Viện Hóa học các hợp chất thiên nhiên (Institute of Natural Products Chemistry)
Viện Công nghệ sinh học (Institute of Biotechnology)
Viện Địa lý (Institute of Geography)
Viện Địa chất (Institute of Geological Sciences)
Viện Kỹ thuật nhiệt đới (Institute of Tropical Technology)
Viện Công nghệ vũ trụ (Space Technology Institute)
Trung tâm tin học và Tính toán (Center for Information Infrastructure Development)
Viện Hóa sinh biển (Institute of Marine Biochemistry)
Ban Tổ chức cán bộ (Department of Personnel and Organisation)
Ban Kế hoạch – Tài chính (Department of Finance and Plan)
Ban Hợp tác quốc tế (International Cooperation Department)
Ban Kiểm tra (Department of Inspection)
Ban Ứng dụng và triển khai công nghệ (Department of Application and Development Technology)
5.
Bệnh viện Bạch Mai (Bach Mai Hospital)
6.
Bệnh viện Chợ Rẫy (Cho Ray Hospital)
7.
Bệnh viện Đa khoa Trung ương Huế (Hue Central Hospital)
8.
Bệnh viện Đa khoa Trung ương Thái Nguyên (Thai Nguyen National General Hospital)
9.
Bệnh viện Đa khoa Trung ương Cần Thơ (Can Tho National Hospital)
10.
Bệnh viện Đa khoa Trung ương Quảng Nam (Quang Nam Central General Hospital)
11.
Bệnh viện Việt Nam - Thụy Điển Uông Bí (Uong Bi Viet Nam – Sweden Hospital)
12.
Bệnh viện Hữu nghị Việt Nam - Cu Ba Đồng Hới (Vietnam – Cuba Donghoi Friendship Hospital)
13.
Bệnh viện Hữu nghị Việt - Đức (Viet Duc Hospital)
14.
Bệnh viện E (E Hospital)
15.
Bệnh viện Hữu nghị (Friendship Hospital)
16.
Bệnh viện Thống Nhất (Thong Nhat Hospital/ Unified Hospital)
17.
Bệnh viện C Đà Nẵng (C Hospital)
18.
Bệnh viện K (K Hospital)
19.
Bệnh viện Nhi Trung ương (Vietnam National Hospital of Pediatrics)
20.
Bệnh viện Phụ - Sản Trung ương (National Hospital of Obstetrics and Gynecology)
21.
Bệnh viện Mắt Trung ương (The Vietnam National Institute of Ophthalmology)
22.
Bệnh viện Tai - Mũi - Họng Trung ương (Hospital of Ear - Nose - Throat)
23.
Bệnh viện Nội tiết Trung ương (National Hospital of Endocrinology)
24.
Bệnh viện Răng - Hàm - Mặt Trung ương Hà Nội (National Hospital of Odonto - Stomatology)
25.
Bệnh viện Răng - Hàm - Mặt Trung ương thành phố Hồ Chí Minh (Ho Chi Minh Hospital of Odonto - Stomatology)
26.
Bệnh viện 71 Trung ương (Central 71 Hospital)
27.
Bệnh viện 74 Trung ương (Central 74 Hospital)
28.
Bệnh viện Phổi Trung ương (National Hospital of Lung Diseases)
29.
Bệnh viện Tâm thần Trung ương 1 (National Psychiatric Hospital no.1)
30.
Bệnh viện Tâm thần Trung ương 2 (National Metal Hospital 2)
31.
Bệnh viện Phong - Da liễu Trung ương Quy Hòa (Quyhoa National Leprosy Dermatology Hospital)
32.
Bệnh viện Phong - Da liễu Trung ương Quỳnh Lập (Quynh Lap National Leprosy Dermatology Hospital)
33.
Bệnh viện Điều dưỡng - Phục hồi chức năng Trung ương (Hospital of Nursing - Rehabilitation)
34.
Bệnh viện Bệnh Nhiệt đới Trung ương (National Hospital of Tropical Diseases)
35.
Bệnh viện Da liễu Trung ương (National Hospital of Dermatology and Venereology)
36.
Bệnh viện Lão khoa Trung ương (Hospital of Geriatric)
37.
Bệnh viện Y học cổ truyền Trung ương (National Hospital of Traditional Medicine)
38.
Bệnh viện Châm cứu Trung ương (National Hospital of Acupuncture)
39.
Tập đoàn Điện lực Việt Nam (Vietnam Electricity)
Tổng công ty điện lực miền Bắc (Northern Power Corporation)
Tổng công ty điện lực miền Trung (Central Power Corporation)
Tổng công ty điện lực miền Nam (Southern Power Corporation)
Tổng công ty điện lực TP Hà Nội (Hanoi City Power Corporation)
Tổng công ty điện lực TP Hồ Chí Minh (Ho Chi Minh City Power Corporation)
Tổng công ty truyền tải điện quốc gia (National Power Transmission Company)
40.
Tổng công ty Đường sắt Việt Nam (Vietnam Railways)
(a)
Tổng công ty Đường sắt Việt Nam (Vietnam Railways)
Văn phòng Đường sắt Việt Nam (Office of Vietnam Railways)
Ban Kiểm soát nội bộ (Board of Control)
Ban Bảo vệ - An ninh - Quốc phòng (Board of Security and National Defense)
Ban Chuẩn bị đầu tư các dự án đường sắt (Board of Railways Project Investment)
Ban Vận tải và đầu máy toa xe (Board of Transportation and Locomotives)
Ban Kế hoạch kinh doanh (Board of Business Planning)
Ban Hợp tác quốc tế và Khoa học công nghệ (Board of International Cooperation and Science and Technology)
Ban Quản lý đầu tư & Xây dựng (Board of Construction and Investment Management)
Ban Tài chính kế toán (Board of Finance and Accounting)
Ban Tổ chức cán bộ - Lao động (Board of Organisation and Personnel)
Ban Quản lý Kết cấu hạ tầng Đường sắt (Board of Railways Infrastructure Management)
Văn phòng Đại diện Tổng công ty ĐSVN tại Đà Nẵng (Representative Office in Da Nang)
(b)
Công ty Vận tải hành khách đường sắt Hà Nội (HaNoi Railway Passenger Transport Company)
(c)
Công ty Vận tải hành khách đường sắt Sài Gòn (SaiGon Railway Passenger Transport Company)
(d)
Công ty TNHH MTV QLĐS Hà Hải (HaHai Railway Management One Member Limited Company)
(e)
Công ty TNHH MTV QLĐS Hà Thái (HaThai Railway Management One Member Limited Company)
(f)
Công ty TNHH MTV QLĐS Yên Lào (YenLao Railway Management One Member Limited Company)
(g)
Công ty TNHH MTV QLĐS Hà Lạng (HaLang Railway Management One Member Limited Company)
41.
Đại học Quốc gia Hà Nội (Vietnam National University - Hanoi)
42.
Đại học Quốc gia Thành phố Hồ Chí Minh (Vietnam National University - Ho Chi Minh City)
Opombe k oddelku C (Drugi zajeti subjekti):
1.
Za vietnamsko tiskovno agencijo, nacionalno akademijo političnih znanosti Ho Chi Minh, vietnamsko akademijo družbenih ved, vietnamsko akademijo znanosti in tehnologije, vietnamsko energetiko in vietnamske železnice se poglavje 9 (Javna naročila) uporablja samo za naročila, ki jih izvedejo zgoraj navedeni subjekti, podrejeni ustreznim naročnikom ali odvisni od njih.
2.
Nacionalna akademija političnih znanosti Ho Chi Minh: Poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za naročila storitev restavriranja nacionalne akademije političnih znanosti Ho Chi Minh.
3.
Vietnamska tiskovna agencija: Poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za nobeno naročilo v zvezi s produkcijo novic in dokumentarnih filmov vietnamske tiskovne agencije.
4.
Opombe za vietnamsko energetiko: Ne glede na opredelitev javnih naročil v pododstavku (d) člena 9.1 (Opredelitve pojmov), se poglavje 9 (Javna naročila):
(a)
uporablja samo za naročila blaga in storitev iz členov 1 in 3 zakona o javnih naročilih št. 43/2013/QH13 z dne 26. novembra 2013 ali katerih koli ustreznih določb iz zakonodaje, ki ga bo nasledila, v zvezi s prenosom in distribucijo električne energije;
(b)
ne zajema naročil za opravljanje prevoza in distribucijo električne energije, kadar je izpostavljena konkurenčnim silam na zadevnem trgu;
(c)
ne zajema naročil:
(i)
za namene, ki ne vključujejo prevoza in distribucije električne energije;
(ii)
za namene nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če nima naročnik nobene posebne ali izključne pravice za prodajo ali oddajo v najem predmeta takih naročil in ga smejo drugi subjekti prosto prodajati ali dajati v najem pod enakimi pogoji kot naročnik.
5.
Opombe za vietnamske železnice: Ne glede na opredelitev javnih naročil v pododstavku (d) člena 9.1 (Opredelitve pojmov), se poglavje 9 (Javna naročila):
(a)
uporablja samo za naročila blaga in storitev iz členov 1 in 3 zakona o javnih naročilih št. 43/2013/QH13 z dne 26. novembra 2013 ali katerih koli ustreznih določb iz zakonodaje, ki ga bo nasledila, v zvezi z gradnjo in delovanjem železnic;
(b)
ne zajema naročil za gradnjo in delovanje železnic, kadar so izpostavljena konkurenčnim silam na zadevnem trgu;
(c)
ne zajema naročil:
(i)
za druge namene, ki niso gradnja in delovanje železnic;
(ii)
za namene nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če nima naročnik nobene posebne ali izključne pravice za prodajo ali oddajo v najem predmeta takih naročil in ga smejo drugi subjekti prosto prodajati ali dajati v najem pod enakimi pogoji kot naročnik.
6.
Pojasniti je treba, da se poglavje 9 (Javna naročila) ne uporablja za naročila s strani katerega koli subjekta z neodvisno pravno osebnostjo, ki ni naveden v tem oddelku.
ODDELEK D
BLAGO
Poglavje 9 (Javna naročila) zajema naročila vsega blaga, ki ga naročajo subjekti iz oddelkov A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti) v skladu z opombami k zadevnim oddelkom, opombami k temu oddelku in oddelku G (Splošne opombe), z izjemo blaga, ki je navedeno na seznamih v nadaljevanju:
Harmonizirani sistem
Opis
10.06
Riž.
27.09
Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih mineralov, surova.
27.10
Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj, dobljenih iz nafte, ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja.
49.01
Tiskane knjige, brošure, letaki in podobno tiskano gradivo, v prostih listih ali ne.
49.02
Časopisi, revije in druge periodične publikacije, ilustrirani ali ne, z reklamami ali brez.
49.05
Zemljevidi in hidrografske karte in podobne karte vseh vrst, vključno z atlasi, stenskimi zemljevidi, topografskimi načrti in globusi, tiskani.
49.07
Poštne znamke, koleki ali podobne znamke, neuničeni, ki so v obtoku ali bodo v obtoku v državi, v kateri imajo ali bodo imeli priznano imensko vrednost; taksni papirji; bankovci; čeki; akcije, delnice, obligacije in podobni dokumenti.
84.71
Stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu.
8517.61
Bazne postaje.
8525.50
Oddajniki.
8525.60
Oddajniki z vdelanim sprejemnikom.
85.26
Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje.
8527.13
Drugi aparati, kombinirani z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka.
8527.19
Sprejemniki, ki lahko načrtujejo, upravljajo in spremljajo spekter elektromagnetnega valovanja.
Posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem, „pametne kartice“ in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov.
Opombe k oddelku D (Blago):
Za farmacevtske izdelke se uporabljajo naslednje opombe:
1.
Za vsako koledarsko leto, ki sledi datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko Vietnam iz obveznosti iz tega poglavja izvzame ustrezni odstotek pogodbene vrednosti farmacevtskih izdelkov, kot so navedeni v nadaljevanju:
|
Leto
|
1.–2.
|
3.–9.
|
10.–15.
|
16. in dalje
|
|
Odstotek pogodbene vrednosti
|
100
|
65
|
60
|
50
|
2.
Poglavje 9 (Javna naročila) ne zajema naročil distribucijskih storitev farmacevtskih izdelkov, ki so predmet pogodbe o naročilu ali predstavljajo del pogodbe o naročilu ali so z njo povezane. Če so te storitve del pogodbe o naročilu ali so povezane z njo, ima uspešen ponudnik tega naročila pravico, da izbere katerega koli licenciranega farmacevtskega distributerja v Vietnamu.
3.
Kar zadeva naročilo farmacevtskih izdelkov s strani subjektov, navedenih v oddelkih A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti), veljavni prag znaša 130 000 SDR, če se pogodba o naročilu nanaša na en sam farmacevtski izdelek.
4.
Pojasniti je treba, da zaveze Vietnama v zvezi z naročanjem farmacevtskih izdelkov zajemajo oboje, tako naročila s strani posameznih naročnikov, navedenih v Oddelkih A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti), kot tudi centralizirana naročila, ki jih v imenu teh subjektov izvede ministrstvo za zdravje ali kateri koli drugi imenovan subjekt, naveden v domači vietnamski zakonodaji.
ODDELEK E
STORITVE
Poglavje 9 (Javna naročila) zajema naslednje podrobno določene storitve, kakor so opisane v začasni osrednji klasifikaciji proizvodov Združenih narodov (CPC), ki jih naročajo subjekti iz oddelkov A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti), v skladu z opombami k zadevnim oddelkom, opombami k temu oddelku in oddelku G (Splošne opombe):
CPC
Opis
61
Storitve prodaje, vzdrževanja in popravil motornih vozil in motornih koles
64
Storitve hotelov in restavracij
841
Storitve svetovanja pri namestitvi računalniške strojne opreme
845
Storitve vzdrževanja in popravil pisarniških strojev in opreme, vključno z računalniki
849
Druge računalniške storitve
862
Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve
863
Davčne storitve
864
Raziskovanje trga in javnega mnenja
872
Zaposlovanje in posredovanje delovne sile
874
Čiščenje zgradb
87501
Storitve portretnega fotografiranja
87503
Storitve reportažnega in priložnostnega fotografiranja
87504
Posebne fotografske storitve
87505
Storitve fotografske obdelave
87506
Storitve obdelave filmov, nepovezane s filmsko in televizijsko industrijo
87507
Storitve obnavljanja, fotokopiranja in retuširanja fotografij
87509
Druge fotografske storitve
876
Storitve pakiranja
87903
Storitve odgovarjanja na telefonske klice
87904
Storitve fotokopiranja in podobnega razmnoževanja gradiv
87905
Storitve prevajanja in tolmačenja
87906
Storitve izdelave seznamov prejemnikov in storitve odpošiljanja
980
Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem
99
Storitve eksteritorialnih organizacij in teles
Opombe k oddelku E (Storitve):
Pojasniti je treba, da se poglavje 9 (Javna naročila) ne uporablja za:
(a)
naročila storitev, povezanih z upravljanjem in delovanjem zmogljivosti javne uprave in vseh zmogljivosti v zasebni lasti, ki se uporabljajo za namene javne uprave; in
(b)
naročila storitev javnih služb.
ODDELEK F
GRADBENE STORITVE
Poglavje 9 (Javna naročila) zajema vse gradbene storitve, ki jih naročajo subjekti iz oddelkov A (Subjekti na centralni ravni javne uprave) do C (Drugi zajeti subjekti) in ki so navedene v oddelku 51 začasne osrednje klasifikacije proizvodov Združenih narodov (CPC), razen gradbenih storitev, izključenih iz seznama pogodbenice, v skladu z opombami k zadevnim oddelkom, opombami k temu oddelku in oddelku G (Splošne opombe).
Opombe k oddelku F (Gradbene storitve):
Poglavje 9 (Javna naročila) ne zajema naslednjih naročil:
(a)
gradnja na odročnih gorskih in izjemno zahtevnih območjih, kakor so določena v predpisih Vietnama, in na otokih; in
(b)
gradnja sedeža na ministrski ravni za subjekte iz oddelka A (Subjekti na centralni ravni javne uprave).
ODDELEK G
SPLOŠNE OPOMBE
1.
Poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za:
(a)
naročila za namene razvoja, varstva ali ohranjanja nacionalnega bogastva umetniške, zgodovinske, arheološke vrednosti ali kulturne dediščine;
(b)
naročila katerega koli blaga in z njim povezanih storitev, ki vključujejo nacionalne rezerve, določene v zakonu o nacionalnih rezervah;
(c)
v zvezi s pogodbami o naročilih za blago ali storitve (razen gradbenih storitev), katerih vrednost se ocenjuje na 260 000 SDR ali manj, lahko Vietnam zagotovi ugodnosti v korist malim in srednjim podjetjem (MSP). Veljavna objektivna in pregledna merila so določena v domači zakonodaji ali predpisih Vietnama. Vendar pa v skladu s temi opombami zgoraj navedeni preferenciali ne bodo zagotovljeni MSP z več kot 500 zaposlenimi s polnim delovnim časom za nedoločen čas;
(d)
ukrepe za zdravje, socialno varstvo ter gospodarsko in socialno napredovanje etničnih manjšin;
(e)
nobeno naročilo blaga in storitev na ozemlju Vietnama za potrošnjo zunaj ozemlja Vietnama;
(f)
nobeno naročilo blaga in storitev za nacionalna praznovanja in verske namene;
(g)
storitve prevoza, ki so del pogodbe o naročilu ali so z njo povezane;
(h)
naročila v zvezi s shranjevanjem ali gostovanjem podatkov javne uprave in povezanih storitev; in
(i)
naročila, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi in sponzorskimi plačili donatorjev.
2.
Pojasniti je treba:
(a)
omejitve pri razpisih veljajo tudi za odstranjevanje bomb in min zaradi čiščenja zemljišč;
(b)
vsa izvzetja, ki se nanašajo na naročnika posebej ali na splošno, bodo veljala tudi za vse subjekte naslednike na način, ki ohranja vrednost te ponudbe;
(c)
storitve, ki so zajete v poglavju 9 (Javna naročila), so predmet izvzetij iz poglavja 8 in pridržkov k temu poglavju (Liberalizacija naložb, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje);
(d)
nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da bi Vietnamu preprečila sprejetje ali ohranitev kakršnega koli ukrepa, za katerega Vietnam upravičeno meni, da je potreben za varstvo osebnih podatkov, zbranih v skladu s pogoji, ki se nanašajo na zaupnost ali zaupne poslovne informacije; in
(e)
poglavje 9 (Javna naročila) se ne uporablja za:
(i)
naročila blaga in storitev, ki se uvrščajo na področje nacionalne varnosti, vključno z nacionalnimi skrivnostmi;
(ii)
naročila kritega subjekta v imenu nekritega subjekta; in
(iii)
naročila, ki ga naročnik odda drugemu naročniku.
ODDELEK H
OBJAVA INFORMACIJ O JAVNIH NAROČILIH
Obvestila o nameravanem naročilu v skladu s členom 9.6 (Obvestila) in obvestila v skladu z odstavkom 3 člena 9.17 (Informacije po oddaji naročila) so objavljena v Báo Đấu thầu (Vestnik o javnih naročilih).
Informacije o sistemu javnega naročanja v skladu s pododstavkom 1(a) člena 9.5 (Informacije o sistemu javnega naročanja) so objavljene na spletni strani http://muasamcong.mpi.gov.vn and the official gazette.
Vietnam zagotovi naslov spletnega mesta za objavo informacij o javnih naročilih po izteku prehodnega obdobja, vključno z obvestili v skladu z odstavkom 7 člena 9.8 (Kvalificiranost ponudnikov), če naročnik iz Vietnama vodi večnamenski seznam ponudnikov.
ODDELEK I
PREHODNI UKREPI
1.
V zvezi s členom 9.6 (Obvestila) velja naslednje:
(a)
Ne glede na zahtevo iz odstavka 1 člena 9.6 (Obvestila), da so obvestila o nameravanem naročilu brezplačno dostopna z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa ali povezav na enotnem elektronskem portalu, lahko Vietnam dovoli svojim naročnikom, da teh obvestil ne objavljajo z elektronskimi sredstvi v obdobju največ deset let od začetka veljavnosti tega sporazuma. Vietnam lahko v tem obdobju zaračuna pristojbino za dostop do teh obvestil o nameravanem naročilu, potem ko je do teh obvestil mogoče dostopati z elektronskimi sredstvi.
(b)
Ne glede na zahtevo iz odstavka 2 člena 9.6 (Obvestila), da obvestilo o nameravanem naročilu vključuje seznam in kratek opis kakršnih koli pogojev za udeležbo ponudnikov ter omejitve glede števila kvalificiranih ponudnikov, ki bodo povabljeni k razpisu, razen če so take informacije vključene v razpisno dokumentacijo, ki je hkrati na voljo vsem zainteresiranim ponudnikom v obliki obvestila o nameravanem naročilu, lahko Vietnam svojim naročnikom dovoli, da take informacije izpustijo iz obvestil o nameravanem naročilu v obdobju največ 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma. Pojasniti je treba, da naročniki v tem obdobju take informacije predložijo v razpisni dokumentaciji v skladu s pododstavkom 1(b) člena 9.11 (Razpisna dokumentacija).
(c)
Ne glede na zahtevo iz odstavka 3 člena 9.6 (Obvestila), da naročnik objavi povzetek obvestila v angleščini, lahko Vietnam odloži izvajanje te obveznosti za pet let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma.
2.
V zvezi s členom 9.12 (Roki) velja naslednje:
(a)
Ne glede na zahtevo iz odstavka 2 člena 9.12 (Roki), da naročnik, ki uporablja selektivne razpisne postopke določi obdobje najmanj 25 dni pred končnim datumom za predložitev vlog za udeležbo, lahko Vietnam dovoli svojim naročnikom, da v obdobju največ 10 let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma določijo končni datum za predložitev vlog za udeležbo, ki datumu objave obvestila o nameravanem naročilu sledi v obdobju najmanj 15 dni.
(b)
Ne glede na zahtevo iz odstavka 3 člena 9.12 (Roki), da naročnik določi obdobje najmanj 40 dni pred končnim datumom za oddajo ponudb, lahko Vietnam dovoli svojim naročnikom, da v obdobju največ 10 let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma določijo končni datum za oddajo ponudb, ki nastopi najmanj 25 dni od datuma, na katerega:
(i)
se v primeru odprtih razpisnih postopkov objavi obvestilo o nameravanem naročilu ali
(ii)
v primeru selektivnih razpisnih postopkov naročnik uradno obvesti ponudnike, da bodo povabljeni k oddaji ponudb.
3.
Ne glede na zahtevo iz odstavka 3 člena 9.17 (Informacije po oddaji naročila), da obvestilo po oddaji naročila vključuje kratek opis okoliščin, ki upravičujejo uporabo omejenega razpisnega postopka, lahko Vietnam svojim naročnikom dovoli, da take informacije izpustijo iz obvestil po oddaji naročila v obdobju največ 10 let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
4.
Ne glede na poglavje 15 (Reševanje sporov) se za Vietnam ne uporablja reševanje sporov v zvezi z njegovimi obveznostmi iz poglavja 9 (Javna naročila) v obdobju pet let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenici v tem prehodnem obdobju na zahtevo Unije začneta posvetovanja o vprašanjih v zvezi s tem, kako Vietnam izvaja svoje obveznosti.
5.
Ne glede na člen 9.4 (Splošna načela) je Vietnamu v kateri koli fazi naročila dovoljeno, da zahteva, upošteva, nalaga ali uveljavlja kompenzacije v kakršni koli obliki, in sicer:
Z začetkom veljavnosti tega sporazuma lahko Vietnam zahteva kompenzacije v kakršni koli obliki, vključno s programom preferencialnih cen, do največ 40 % pogodbene vrednosti, ki se po 10 letih do konca 18. leta zniža na 30 %.
Pojasniti je treba, da naročniki v obvestilu o nameravanem naročilu opozorijo na obstoj kompenzacij in jih podrobneje opišejo v razpisni dokumentaciji.
________________
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.10.2018
COM(2018) 691 final
PRILOGA
k
predlogu sklepa Sveta
o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Socialistično republiko Vietnam
PROTOKOL 1
O OPREDELITVI POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA
ODDELEK A
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN 1
Opredelitve pojmov
V tem protokolu:
(a)
„poglavje“, „tarifna številka“ in „tarifna podštevilka“ pomeni poglavje, tarifno številko (štirimestna oznaka) in tarifno podštevilko (šestmestna oznaka), ki se uporabljajo v nomenklaturi, ki je del harmoniziranega sistema;
(b)
„uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;
(c)
„pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik hkrati pošlje enemu prejemniku, ali izdelke, ki so zajeti v enotnem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če takega dokumenta ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
(d)
„carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom o carinskem vrednotenju;
(e)
„izvoznik“ pomeni osebo v pogodbenici izvoznici, ki izvaža blago v drugo pogodbenico in lahko dokaže poreklo izvoženega blaga, ne glede na to, ali je ta oseba proizvajalec ali opravlja izvozne formalnosti;
(f)
„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki jo je za izdelek franko tovarna treba plačati proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi s proizvodnjo, od katerih se odštejejo vsi notranji davki, ki se povrnejo ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
kadar dejanska plačana cena ne odraža vseh stroškov v zvezi s proizvodnjo izdelka, ki so dejansko nastali v Uniji ali v Vietnamu, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh navedenih stroškov, od katerih se odštejejo vsi notranji davki, ki se povrnejo ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
če je bila zadnja obdelava ali predelava oddana v podizvajanje proizvajalcu, se izraz „proizvajalec“ iz prvega odstavka lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca najelo;
(g)
„zamenljivi materiali“ pomeni materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se jih ne da med seboj ločiti, ko so enkrat vgrajeni v končni izdelek;
(h)
„blago“ pomeni materiale in izdelke;
(i)
„proizvodnja“ pomeni kakršno koli obdelavo ali predelavo, proizvodnjo, izdelavo, predelavo ali sestavljanje blaga;
(j)
„material“ pomeni med drugim vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri proizvodnji izdelka;
(k)
„blago brez porekla“ ali „materiali brez porekla“ pomeni blago ali materiale, ki se ne uvrščajo med blago ali materiale s poreklom v skladu s tem protokolom;
(l)
„blago s poreklom“ ali „materiali s poreklom“ pomeni blago ali materiale, ki se uvrščajo med blago ali materiale s poreklom v skladu z določbami tega protokola;
(m)
„izdelek“ pomeni izdelek, ki se proizvaja, četudi je namenjen poznejši uporabi pri drugem proizvodnem postopku;
(n)
„ozemlja“ vključuje teritorialno morje;
(o)
„vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo ugotovljivo ceno, plačano za materiale v Uniji ali Vietnamu;
ODDELEK B
OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“
ČLEN 2
Splošne zahteve
Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz pogodbenice štejejo:
(a)
izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 4 (V celoti pridobljeni izdelki);
(b)
izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso v celoti tam pridobljeni, če so bili takšni materiali dovolj obdelani ali predelani v zadevni pogodbenici v smislu člena 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki).
ČLEN 3
Kumulacija porekla
1.
Ne glede na člen 2 (Splošne zahteve) se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, če so bili ti izdelki tam pridobljeni z vključitvijo materialov s poreklom v drugi pogodbenici pod pogojem, da obdelava ali predelava, ki se izvede v pogodbenici izvoznici, presega tisto iz člena 6 (Nezadostni postopki obdelave ali predelave).
2.
Materiali, navedeni v Prilogi III k temu protokolu (Materiali iz odstavka 2 člena 3), s poreklom iz države ASEAN, ki za Unijo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV GATT 1994, se štejejo za materiale s poreklom iz Vietnama, če so nadalje predelani ali vključeni v enega od izdelkov iz Priloge IV k temu protokolu (Izdelki iz odstavka 2 člena 3).
3.
Za namene odstavka 2 se poreklo materialov določi na podlagi pravil o poreklu, ki se uporabljajo v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov Unije s temi državami ASEAN.
4.
Za namene odstavka 2 se status porekla materialov, ki se izvažajo iz države ASEAN v Vietnam, kjer bodo nadalje obdelani ali predelani, določi z dokazilom o poreklu, kot če bi se ti materiali izvažali neposredno v Unijo.
5.
Kumulacija iz odstavkov 2 do 4 se uporabi, če:
(a)
so države ASEAN, ki so vključene v pridobitev statusa porekla, začele:
(i)
ravnati v skladu s tem protokolom ali zagotavljati skladnost z njim; in
(ii)
zagotavljati potrebno upravno sodelovanje, da se zagotovi pravilno izvajanje tega protokola glede na Unijo in med njimi;
(b)
so bile zaveze iz pododstavka (a) uradno sporočene Uniji, in
(c)
tarifna dajatev, ki jo Unija uporablja za izdelke iz Priloge IV k temu protokolu (Izdelki iz odstavka 2 člena 3), pridobljene v Vietnamu z uporabo take kumulacije, je višja od dajatve ali enaka dajatvi, ki jo Unija uporablja za enak izdelek s poreklom iz države ASEAN, vključene v kumulacijo.
6.
Dokazila o poreklu, ki so bila izdana na podlagi odstavka 2, morajo vsebovati naslednji vnos: „Application of Article 3 (2) of Protocol 1 to the Viet Nam - EU FTA“.
7.
Tkanine s poreklom iz Republike Koreje se štejejo za tkanine s poreklom iz Vietnama, kadar so nadalje obdelane ali vgrajene v kateri koli izdelek iz Priloge V (Izdelki iz odstavka 7 člena 3) k temu protokolu, ki je bil pridobljen v Vietnamu, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Vietnamu, presega postopke iz člena 6 (Nezadostni postopki obdelave in predelave).
8.
Za namene odstavka 7 se poreklo tkanin določi v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo v okviru preferencialnega trgovinskega sporazuma Unije z Republiko Korejo, z izjemo pravil iz Priloge II(a) k Protokolu 1 tega preferencialnega trgovinskega sporazuma.
9.
Za namene odstavka 7 se status porekla tkanin, ki se izvažajo iz Republike Koreje v Vietnam, kjer bodo nadalje obdelane ali predelane, določi z dokazilom o poreklu, kot če bi se te tkanine izvažale neposredno iz Republike Koreje v Unijo.
10.
Kumulacija iz odstavkov 7 do 9 se uporabi, če:
(a)
Republika Koreja za Unijo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV GATT 1994;
(b)
sta Republika Koreja in Vietnam prevzela zavezo in uradno obvestila Unijo o svoji zavezi, da bosta:
(i)
ravnala v skladu s kumulacijo iz tega člena ali zagotavljala skladnost z njo; in
(ii)
zagotavljala potrebno upravno sodelovanje, da se zagotovi pravilno izvajanje tega protokola tako glede na Unijo kot tudi med njima.
11.
Dokazila o poreklu, ki jih je Vietnam izdal na podlagi odstavka 7, morajo vsebovati naslednji vnos: „Uporaba člena 3(7) Protokola 1 k prostotrgovinskemu sporazumu EU-Vietnam“.
12.
Na zahtevo pogodbenice lahko Odbor za carino, ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori), sklene, da se tkanine s poreklom iz države, za katero tako Unija kot tudi Vietnam uporabljata preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV GATT 1994, štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice, če so nadalje obdelane ali vključene v enega od izdelkov iz Priloge V k temu protokolu, pridobljenih v navedeni pogodbenici pod pogojem, da obdelava ali predelava v tej pogodbenici presega postopke iz člena 6 (Nezadostni postopki obdelave ali predelave).
13.
Pri sprejemanju odločitve o zahtevi za kumulacijo in oblikah te kumulacije iz odstavka 12 mora Odbor za carino upoštevati interese druge pogodbenice in cilje tega sporazuma.
ČLEN 4
V celoti pridobljeni izdelki
1.
Za v celoti pridobljene v pogodbenici štejejo:
(a)
mineralni proizvodi, pridobljeni iz tal ali z morskega dna;
(b)
tam gojeni, pridelani ali pobrani rastlinski in zelenjavni proizvodi;
(c)
žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;
(d)
proizvodi iz živih, tam vzrejenih živali;
(e)
izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;
(f)
proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
(g)
izdelki akvakulture, kadar so ribe, raki in mehkužci tam rojeni ali vzrejeni iz iker, zaroda, mladic in paglavcev;
(h)
izdelki morskega ribolova in drugi izdelki, pridobljeni z njenimi plovili zunaj katerega koli teritorialnega morja;
(i)
izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih v pododstavku (h);
(j)
tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za pridobivanje surovin;
(k)
odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
(l)
izdelki, pridobljeni z morskega dna ali iz podzemlja zunaj katerega koli teritorialnega morja, pod pogojem, da ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;
(m)
blago, tam proizvedeno izključno iz izdelkov iz pododstavkov (a) do (l).
2.
Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ iz pododstavkov 1(h) in (i) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki:
(a)
so registrirani v državi članici Unije ali Vietnamu;
(b)
plujejo pod zastavo države članice Unije ali Vietnama; in
(c)
izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:
(i)
so v najmanj 50-odstotni lasti fizičnih oseb pogodbenice; ali
(ii)
so v lasti pravnih oseb, ki:
(A)
imajo sedež in glavni kraj poslovanja v Uniji ali Vietnamu; in
(B)
so v najmanj 50-odstotni lasti države članice Unije ali Vietnama, javnih subjektov ali državljanov pogodbenice.
ČLEN 5
Zadostno obdelani ali predelani izdelki
1.
Za namene pododstavka (b) člena 2 (Splošne zahteve) tega protokola se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, štejejo kot zadostno obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge II k temu protokolu.
2.
V pogojih iz odstavka 1 so za vse izdelke, za katere velja ta sporazum, navedeni postopki obdelave ali predelave, ki jih je treba izvesti na materialih brez porekla, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ti pogoji pa se uporabljajo samo v zvezi s takimi materiali.
Če se izdelek, ki je pridobil status porekla z izpolnitvijo pogojev s tega seznama, uporablja pri proizvodnji drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi bili lahko uporabljeni pri njegovi proizvodnji.
3.
Z odstopanjem od odstavka 1 in ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz Priloge II k temu protokolu ne smejo uporabljati pri proizvodnji danega izdelka, lahko kljub temu uporabljajo, če njihova skupna vrednost ali neto masa, ocenjena za izdelek, ne presega:
(a)
deset odstotkov mase izdelka ali cene franko tovarna za izdelke iz poglavij 2 in 4 do 24 harmoniziranega sistema, razen predelanih ribiških proizvodov iz poglavja 16 harmoniziranega sistema; ali
(b)
deset odstotkov cene izdelka franko tovarna za druge izdelke, razen za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge I k temu protokolu.
4.
V skladu z odstavkom 3 ni dovoljeno presegati nobenega deleža za največjo vrednost ali maso materialov brez porekla, kot je opredeljeno v Prilogi II k temu protokolu.
5.
Odstavka 3 in 4 se ne uporabljata za izdelke, v celoti pridobljene v pogodbenici v smislu člena 4. Brez poseganja v člen 6 (Nezadostni postopki obdelave ali predelave) in odstavek 2 člena 7 (Enota kvalifikacije) se odstopanja iz odstavkov 3 in 4 uporabljajo za vse materiale skupaj, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka, za katerega Priloga II k temu protokolu zahteva, da so takšni materiali v celoti pridobljeni.
ČLEN 6
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1.
Naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status blaga s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve iz člena 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki) izpolnjene ali ne:
(a)
postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;
(b)
razstavljanje in sestavljanje tovorkov;
(c)
pranje, čiščenje, odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;
(d)
likanje ali likanje s paro tekstila in tekstilnih izdelkov;
(e)
preprosti postopki barvanja in loščenja;
(f)
luščenje, delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;
(g)
postopki barvanja sladkorja ali aromatiziranja sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;
(h)
lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;
(i)
ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;
(j)
presejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah ali usklajevanje (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);
(k)
preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
(l)
pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih razpoznavnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;
(m)
preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst; mešanje sladkorja s katerim koli drugim materialom;
(n)
preprosto dodajanje vode, redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;
(o)
enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;
(p)
kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (o); ali
(q)
zakol živali.
2.
V odstavku 1 se postopki štejejo za preproste, kadar ne zahtevajo posebnih znanj niti strojev, naprav ali orodja, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje navedenih postopkov.
3.
Pri ugotavljanju, ali naj se postopek obdelave ali predelave, ki je bil opravljen na izdelku, obravnava kot nezadosten v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Uniji ali Vietnamu.
ČLEN 7
Enota kvalifikacije
1.
Enota kvalifikacije za uporabo tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.
2.
Kadar je pošiljka sestavljena iz več enakih izdelkov, ki se uvrščajo v isto tarifno podštevilko harmoniziranega sistema, se pri uporabi tega protokola upošteva vsak posamezni element.
3.
Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
ČLEN 8
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli, orodje ter gradivo z navodili ali drugo informativno gradivo, poslani skupaj z opremo, strojem, napravo ali vozilom, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali niso posebej zaračunani, štejejo za del zadevne opreme, stroja, naprave ali vozila.
ČLEN 9
Garniture
Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, če so vsi sestavni deli izdelki s poreklom. Kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene franko tovarna za garnituro.
ČLEN 10
Nevtralni elementi
Pri določanju, ali gre za izdelek s poreklom iz pogodbenice, ni treba ugotavljati porekla naslednjih elementov, ki bi se lahko uporabili pri njegovi proizvodnji:
(a)
energije in goriva;
(b)
proizvodnih obratov in opreme, vključno z blagom, ki se uporablja za njihovo vzdrževanje;
(c)
strojev, orodja, matric in kalupov; nadomestnih delov in materialov, ki se uporabljajo za vzdrževanje opreme in stavb; maziv, maščob, polnil in drugih materialov, ki se uporabljajo v proizvodnji ali za upravljanje opreme in stavb; rokavic, očal, obuval, obleke, varnostne opreme in zalog; katalizatorjev in topil; opreme, naprav in potrebščin za preskušanje ali pregled izdelka; in
(d)
drugega blaga, ki ni vključeno ali namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
ČLEN 11
Ločeno knjigovodsko izkazovanje
1.
Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko pristojni organi na pisno zahtevo gospodarskih subjektov dovolijo upravljanje materialov z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.
2.
Pristojni organi lahko izdajo dovoljenje iz odstavka 1 pod pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.
3.
Dovoljenje se izda le, če se z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja kadar koli lahko preveri, ali je število pridobljenih izdelkov, za katere se šteje, da so s poreklom iz Unije ali Vietnama, isto kot število izdelkov, ki bi jih pridobili z metodo fizičnega ločevanja zalog.
4.
Če se odobri, se metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja in njena uporaba zabeležita na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v Uniji ali Vietnamu, odvisno od tega, kje se izdelek proizvaja.
5.
Proizvajalci, ki uporabljajo metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja sestavijo ali zaprosijo za izjave o poreklu za količino izdelkov, ki se štejejo za izdelke s poreklom v pogodbenici izvoznici. Na zahtevo carinskega organa ali pristojnega organa pogodbenice izvoznice, upravičenec da izjavo o tem, kako so bile količine vodene.
6.
Pristojni organi spremljajo, kako se uporablja dovoljenje iz odstavka 3 in ga lahko prekličejo, če ga proizvajalec neustrezno uporablja ali ne izpolnjuje katerega koli drugega pogoja iz tega protokola.
ODDELEK C
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
ČLEN 12
Načelo teritorialnosti
1.
Pogoji iz oddelka B (Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“) v zvezi s pridobitvijo statusa porekla se morajo v pogodbenici neprekinjeno izpolnjevati.
2.
Če je blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v državo, ki ni pogodbenica, vrnjeno, ga je treba šteti za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:
(a)
je vrnjeno blago isto kot izvoženo blago; in
(b)
na vrnjenem blagu, medtem ko je bilo v zadevni državi, ki ni pogodbenica, ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
ČLEN 13
Nespreminjanje
1.
Izdelki, ki se deklarirajo za domačo uporabo v pogodbenici, so isti izdelki, ki se izvozijo iz druge pogodbenice, za katero se šteje, da imajo v njej poreklo. Preden se izdelki deklarirajo za domačo uporabo, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način, niti se v zvezi z njimi ne smejo opravljati nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni za ohranjanje izdelkov v dobrem stanju, ali tistih, ki z dodajanjem ali nameščanjem oznak, nalepk in pečatov ali priložitvijo druge dokumentacije zagotavljajo skladnost s specifičnimi domačimi zahtevami pogodbenice uvoznice, pri čemer se ti postopki izvedejo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita, ali tistih za delitev pošiljke.
2.
Skladiščenje izdelkov ali pošiljk se lahko izvede pod pogojem, da ostanejo pod nadzorom carinskih organov v državi ali državah tranzita.
3.
Brez poseganja v oddelek D (Dokazilo o poreklu) je pošiljke možno razdeliti, kadar to stori izvoznik ali z njegovim dovoljenjem, če v državi ali državah delitve ostanejo pod carinskim nadzorom.
4.
V primeru dvoma lahko pogodbenica uvoznica od deklaranta zahteva, da predloži dokazilo o skladnosti, ki se lahko predloži v kakršni koli obliki, vključno:
(a)
s pogodbenimi prevoznimi dokumenti, kot so nakladnice;
(b)
z dejanskimi ali konkretnimi dokazili, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov;
(c)
s kakršnimi koli dokazili v zvezi z blagom samim;
(d)
s potrdilom o neposeganju, ki ga zagotovijo carinski organi države ali držav tranzita ali delitve, ali katerimi koli drugimi dokumenti, ki dokazujejo, da je blago ostalo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita ali delitve.
ČLEN 14
Razstave
1.
Za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na razstavo v državo, ki ni pogodbenica, in se po razstavi prodajo za uvoz v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti v skladu z določbami tega sporazuma, če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:
(a)
je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;
(b)
je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v pogodbenici;
(c)
so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, v kakršnem so bili poslani na razstavo; in
(d)
izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.
2.
Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali sestavljeno v skladu z določbami iz oddelka D (Dokazilo o poreklu) in predloženo carinskim organom pogodbenice uvoznice na običajen način. Na njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili ti izdelki razstavljeni.
3.
Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov pod pogojem, da izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
ODDELEK D
DOKAZILO O POREKLU
ČLEN 15
Splošne zahteve
1.
Za izdelke s poreklom iz Unije ob uvozu v Vietnam veljajo ugodnosti iz tega sporazuma ob predložitvi katerega koli od naslednjih dokazil o poreklu:
(a)
potrdila o poreklu, sestavljenega v skladu s členi 16 (Postopek za izdajo potrdila o poreklu) do 18 (Izdaja dvojnika potrdila o poreklu);
(b)
izjave o poreklu, ki jo v skladu s členom 19 (Pogoji za izjavo o poreklu ) sestavi:
(i)
pooblaščeni izvoznik v smislu člena 20 (Pooblaščeni izvoznik) za vsako pošiljko ne glede na njeno vrednost; ali
(ii)
kateri koli izvoznik za pošiljke, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR;
(c)
navedbe o poreklu, ki jo sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski podatkovni zbirki v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, po tem, ko je Unija Vietnam uradno obvestila, da se ta zakonodaja uporablja za njene izvoznike. V tem uradnem obvestilu se lahko določi, da se točki (a) in (b) za Unijo ne uporabljata več.
2.
Za izdelke s poreklom iz Vietnama ob uvozu v Unijo veljajo ugodnosti iz tega sporazuma ob predložitvi katerega koli od naslednjih dokazil o poreklu:
(a)
potrdila o poreklu, sestavljenega v skladu s členi 16 (Postopek za izdajo potrdila o poreklu) do 18 (Izdaja dvojnika potrdila o poreklu);
(b)
izjave o poreklu, ki jo v skladu s členom 19 (Pogoji za izjavo o poreklu ) sestavi kateri koli izvoznik za pošiljke, katerih skupna vrednost je določena v nacionalni zakonodaji Vietnama in ne presega 6 000 EUR;
(c)
izjave o poreklu, ki jo v skladu s členom 19 (Pogoji za izjavo o poreklu) sestavi izvoznik, ki je pooblaščen ali registriran v skladu z ustrezno zakonodajo Vietnama, potem ko je Vietnam Unijo uradno obvestil, da se ta zakonodaja uporablja za njegove izvoznike. V tem uradnem obvestilu se lahko določi, da se točka (a) za Vietnam ne uporablja več.
3.
Za izdelke s poreklom v smislu tega protokola se v primerih iz člena 24 (Izjeme pri dokazilu o poreklu) uporabljajo ugodnosti iz tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti katere koli dokumente iz tega člena.
ČLEN 16
Postopek za izdajo potrdila o poreklu
1.
Potrdilo o poreklu izdajo pristojni organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisne vloge izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2.
V ta namen izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni potrdilo o poreklu, katerega vzorec je v Prilogi VII k temu protokolu, in obrazec vloge. Vzorec obrazca vloge, ki se uporabi za izvoz iz Unije v Vietnam je naveden v Prilogi VII k temu protokolu; vzorec obrazca vloge, ki se uporabi za izvoz iz Vietnama v Unijo se določi v domači zakonodaji Vietnama. Ti obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum, in v skladu z domačim pravom pogodbenice izvoznice. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v polju, predvidenem v ta namen, brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti izpolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor, da se preprečijo vsi naknadni dopisi.
3.
Izvoznik, ki vloži vlogo za izdajo potrdila o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo pristojnih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo status porekla zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.
4.
Pristojni organi pogodbenice izvoznice sestavijo potrdilo o poreklu, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Unije ali Vietnama in izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.
5.
Pristojni organi, ki izdajo potrdila o poreklu, storijo vse potrebno, da preverijo status porekla izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in pregledati izvoznikove računovodske evidence ali opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti preverijo, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufivega dodajanja.
6.
Datum izdaje potrdila o poreklu se navede v polju 11 potrdila.
7.
Potrdilo o poreklu se izda v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v treh delovnih dneh po datumu izvoza (datumu deklarirane pošiljke).
ČLEN 17
Naknadno izdana potrdila o poreklu
1.
Ne glede na odstavek 7 člena 16 (Postopek za izdajo potrdila o poreklu) se lahko potrdilo o poreklu v posebnih okoliščinah izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:
(a)
ni bilo izdano v času izvoza zaradi napak, nenamernih opustitev ali drugih utemeljenih razlogov;
(b)
se pristojnim organom dokaže, da je bilo potrdilo o poreklu izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto; ali
(c)
končni namembni kraj zadevnih izdelkov v času izvoza ni bil znan in je bil določen med njihovim prevozom, skladiščenjem ali po delitvi pošiljk v skladu s členom 13 (Nespreminjanje).
2.
Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v vlogi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o poreklu nanaša, in navede razloge za svojo zahtevo.
3.
Pristojni organi lahko potrdilo o poreklu izdajo naknadno samo po opravljenem preverjanju, ali se informacije v izvoznikovi vlogi ujemajo z informacijami v ustreznem spisu.
4.
Naknadno izdana potrdila o poreklu morajo vsebovati naslednji zaznamek v angleškem jeziku: „ISSUED RETROSPECTIVELY“.
5.
Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o poreklu.
ČLEN 18
Izdaja dvojnika potrdila o poreklu
1.
Če je bilo potrdilo o poreklu ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih ima.
2.
Na tak način izdani dvojnik mora imeti naslednji zaznamek v angleškem jeziku: „DUPLIKAT“
3.
Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 duplikata potrdila o poreklu.
4.
Dvojnik, ki mora vsebovati datum izdaje izvirnega potrdila o poreklu, začne veljati na ta datum.
ČLEN 19
Pogoji za izjavo o poreklu
1.
Izjava o poreklu se lahko sestavi, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Unije ali Vietnama in izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.
2.
Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo pristojnih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo status porekla zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.
3.
Izjavo o poreklu sestavi izvoznik na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, v katerem so zadevni izdelki dovolj podrobno opisani, da jih je mogoče identificirati, tako da natipka, odtisne ali natisne na navedeni dokument izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi VI k temu protokolu, pri čemer uporabi eno izmed jezikovnih različic iz navedene priloge, v skladu z določbami domače zakonodaje pogodbenice izvoznice. Če je izjava napisana z roko, se napiše s črnilom in tiskanimi črkami.
4.
Izjave o poreklu morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 20 (Pooblaščeni izvoznik) ne zahteva, da podpiše take izjave, če se pristojnim organom pogodbenice izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je mogoče identificirati, kot da jo je podpisal lastnoročno.
5.
Izjava o poreklu se lahko sestavi po izvozu pod pogojem, da se ta izjava pogodbenici uvoznici predloži najpozneje v dveh letih ali v obdobju, ki je določeno v zakonodaji pogodbenice uvoznice, po vnosu blaga na zadevno ozemlje.
6.
Pogoji za izjavo o poreklu iz odstavkov 1 do 5 se smiselno uporabljajo za navedbe o poreklu, ki jih sestavi izvoznik, registriran, kot je določeno v pododstavkih 1(c) in 2(c) člena 15 (Splošne zahteve).
ČLEN 20
Pooblaščeni izvoznik
1.
Pristojni organi pogodbenice izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), ki izvaža izdelke na podlagi tega sporazuma, da sestavlja izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora pristojnim organom ustrezno zagotoviti vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi za izpolnitev vseh drugih zahtev iz tega protokola.
2.
Pristojni organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji iz domače zakonodaje, ki so po njihovi oceni primerni.
3.
Pristojni organi pooblaščenemu izvozniku dodelijo številko pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.
4.
Pristojni organi spremljajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja svoje pooblastilo.
5.
Pristojni organi lahko pooblastilo kadar koli prekličejo. To storijo, če pooblaščeni izvoznik ne zagotavlja več jamstev iz odstavka 1, ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
ČLEN 21
Veljavnost dokazila o poreklu
1.
Dokazilo o poreklu je veljavno 12 mesecev od datuma izdaje v pogodbenici izvoznici in se v tem roku predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice.
2.
Dokazila o poreklu, ki se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo po obdobju veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo za namene uporabe preferencialne tarifne obravnave, če uvoznik navedenih dokumentov ni predložil do končnega datuma obdobja veljavnosti zaradi višje sile ali drugih utemeljenih razlogov, na katere ta oseba ne more vplivati.
3.
V drugih primerih zamude pri predložitvi lahko carinski organi pogodbenice uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki uvoženi v obdobju veljavnosti iz odstavka 1.
ČLEN 22
Predložitev dokazila o poreklu
Kadar se zahteva preferencialna tarifna obravnava, se dokazila o poreklu predložijo carinskim organom pogodbenice uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej pogodbenici. Ti organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu, če ni izdano v angleškem jeziku.
ČLEN 23
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki se uvrščajo v oddelka XVI in XVII ali pod tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
ČLEN 24
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1.
Izdelki, ki jih fizične osebe pošiljajo drugim fizičnim osebam v obliki manjših pošiljk ali so del osebne prtljage potnikov, se sprejmejo kot izdelki s poreklom in se zanje ne zahteva predložitev dokazila o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in če se zanje predloži izjava, da izpolnjujejo zahteve tega protokola, in če ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se ta izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22, CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.
2.
Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso predvideni za komercialne namene.
3.
Poleg tega skupna vrednost izdelkov iz odstavkov 1 in 2 ne sme presegati:
(a)
ob vstopu v Unijo 500 EUR v primeru manjših pošiljk ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage;
(b)
ob vstopu v Vietnam 200 ameriških dolarjev, tako v primeru manjših pošiljk kot tudi v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.
ČLEN 25
Spremni dokumenti
Dokumenti iz odstavka 3 člena 16 (Postopek za izdajo potrdila o poreklu) in odstavka 2 člena 19 (Pogoji za izjavo o poreklu), ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki, ki jih zajemata izjava o poreklu ali potrdilo o poreklu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Unije ali Vietnama, in izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola, lahko med drugim vsebujejo naslednje:
(a)
neposredno dokazilo o proizvodnih ali drugih postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je na primer vsebovano v njegovih računovodskih evidencah ali notranjem knjigovodstvu;
(b)
dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdane ali sestavljene v pogodbenici, če se taki dokumenti uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(c)
dokumente, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v pogodbenici, izdane ali sestavljene v pogodbenici, če se ti dokumenti uporabljajo v skladu z domačim pravom; ali
(d)
dokazilo o poreklu, ki dokazuje status porekla uporabljenih materialov, izdano ali sestavljeno v pogodbenici v skladu s tem protokolom.
ČLEN 26
Shranjevanje dokazila o poreklu in spremnih dokumentov
1.
Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu ali zaprosi za izdajo potrdila o poreklu, mora vsaj tri leta hraniti izvod te izjave o poreklu ali potrdila o poreklu ter dokumentov iz odstavka 3 člena 16 (Postopek za izdajo potrdila o poreklu) in odstavka 2 člena 19 (Pogoji za izjavo o poreklu).
2.
Pristojni organi pogodbenice izvoznice, ki izdajo potrdilo o poreklu, morajo vsaj tri leta hraniti obrazec vloge iz odstavka 2 člena 16 (Postopek za izdajo potrdila o poreklu).
3.
Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo dokazila o poreklu, ki so jim bila predložena, hraniti najmanj tri leta.
4.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in predpisi izvoznikom na svojem ozemlju dovoli, da vodijo dokumentacijo ali evidence v kakršni koli obliki ali na katerem koli mediju pod pogojem, da se ta dokumentacija in evidence lahko pridobijo in natisnejo.
ČLEN 27
Razlike in oblikovne napake
1.
Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti navedenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2.
Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
3.
Pri več vrstah blaga, ki je deklarirano z istim dokazilom o poreklu, težave, ki se pojavijo pri eni od naštetih vrst blaga, ne vplivajo na odobritev preferencialne tarifne obravnave in carinjenje za ostalo blago, navedeno v dokazilu o poreklu, oziroma ju ne odložijo.
ČLEN 28
Zneski, izraženi v eurih
1.
Za uporabo pododstavka 1(b)(ii) člena 15 (Splošne zahteve) in pododstavka 3(a) člena 24 (Izjeme pri dokazilu o poreklu) v primerih, ko so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, vsaka pogodbenica letno določi zneske v nacionalnih valutah držav članic Unije ali Vietnama, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.
2.
Za pošiljko veljajo ugodnosti iz pododstavka 1(b)(ii) člena 15 (Splošne zahteve) in pododstavka 3(a) člena 24 (Izjeme pri dokazilu o poreklu) glede na valuto, v kateri je sestavljen račun, v skladu z zneskom, ki ga je določila zadevna pogodbenica.
3.
Zneski, ki se uporabljajo v kateri koli dani nacionalni valuti, so v navedeni valuti enakovredni zneskom, izraženim v eurih na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.
4.
Pogodbenica lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki izhaja iz pretvorbe zneska, izraženega v eurih, v svojo nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri pretvorbi, ne sme razlikovati za več kot pet odstotkov. Pogodbenica lahko protivrednost zneska, izraženega v eurih, v svoji nacionalni valuti ohrani nespremenjeno, če se ta v času letne prilagoditve iz odstavka 3 zaradi pretvorbe navedenega zneska pred zaokrožitvijo v nacionalni valuti poveča za manj kot 15 odstotkov. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi pretvorba povzročila zmanjšanje navedene protivrednosti.
5.
Zneske, izražene v eurih, na zahtevo Unije ali Vietnama pregleda Odbor za carino. Odbor za carino pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.
ODDELEK E
NAČINI UPRAVNEGA SODELOVANJA
ČLEN 29
Sodelovanje med pristojnimi organi
1.
Organi pogodbenic si prek Evropske komisije med seboj izmenjajo vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo pristojni organi pri izdaji potrdil o poreklu ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje teh potrdil in izjav o poreklu.
2.
Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si pogodbenici prek svojih pristojnih organov medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o poreklu ali izjav o poreklu ter pravilnosti informacij iz teh dokumentov.
ČLEN 30
Preverjanje dokazil o poreklu
1.
Naknadno preverjanje dokazil o poreklu se opravi naključno ali kadar pristojni organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev iz tega protokola.
2.
Za namene izvajanja določb iz odstavka 1 morajo pristojni organi pogodbenice uvoznice pristojnim organom pogodbenice izvoznice vrniti potrdilo o poreklu in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali izvod teh dokumentov in, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. Pridobljeni dokumenti in informacije, ki kažejo, da so informacije, navedene na dokazilu o poreklu, napačne, se predložijo skupaj z zahtevo za preverjanje.
3.
Preverjanje opravijo pristojni organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti vse preglede izvoznikovih računovodskih evidenc ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi ustrezen.
4.
Če se pristojni organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prekinili preferencialno tarifno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh potrebnih previdnostnih ukrepov. Preferencialna tarifna obravnava se po vsaki začasni prekinitvi čim prej ponovno uvede, potem ko so pristojni organi pogodbenice uvoznice potrdili status porekla zadevnih izdelkov oziroma izpolnitev drugih zahtev iz tega protokola.
5.
Pristojni organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih takega preverjanja obveščeni čim prej. Na podlagi teh izidov mora biti jasno razvidno, ali so dokumenti pristni in ali se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.
6.
Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v 10 mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko pristojni organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do preferencialne tarifne obravnave.
ČLEN 31
Reševanje sporov
1.
Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 30 (Preverjanje dokazil o poreklu), ki jih ni mogoče rešiti med pristojnimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in pristojnimi organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, se predložijo v reševanje Odboru za carino.
2.
Spori med uvoznikom in pristojnimi organi pogodbenice uvoznice se rešujejo v skladu z zakonodajo te pogodbenice.
ČLEN 32
Kazni
Vsaka pogodbenica določi postopke za naložitev kazni, ki se uvedejo za vsakogar, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom, da bi pridobil preferencialno tarifno obravnavo za izdelke.
ČLEN 33
Zaupnost
Vsaka pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo ohrani zaupnost informacij in podatkov, zbranih v postopku preverjanja, ter te informacije in podatke zaščiti pred razkritjem, ki bi lahko poseglo v konkurenčni položaj osebe, ki jih je zagotovila. Vse informacije in podatki, ki si jih medsebojno sporočijo organi pogodbenic, pristojni za upravljanje in izvrševanje določitve porekla, se obravnavajo kot zaupni.
ODDELEK F
CEUTA IN MELILLA
ČLEN 34
Uporaba tega protokola
1.
Pri uporabi tega protokola izraz „pogodbenica“ ne zajema Ceute in Melille.
2.
Za izdelke s poreklom iz Vietnama ob uvozu v Ceuto ali Melillo v skladu s tem sporazumom v vseh pogledih velja carinska obravnava, enaka tisti, ki se uporablja za izdelke s poreklom s carinskega območja Unije na podlagi Protokola 2 k Aktu o pogojih pristopa Kraljevine Španije in Portugalske republike in prilagoditvah pogodb, podpisanem 12. junija 1985. Vietnam odobri za uvoz izdelkov iz tega sporazuma s poreklom iz Ceute in Melille enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz Unije.
3.
Za uporabo odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 35 (Posebni pogoji).
ČLEN 35
Posebni pogoji
1.
Če izdelki izpolnjujejo zahteve iz člena 13 (Nespreminjanje), se štejejo za:
(a)
izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:
(i)
izdelke, v celoti pridobljene v Ceuti in Melilli; ali
(ii)
izdelke, pridobljene v Ceuti in Melilli, pri proizvodnji katerih se uporabijo tisti izdelki, ki niso zajeti v točki (a) pod pogojem, da:
(A)
so bili ti izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki); ali
(B)
so to izdelki s poreklom iz pogodbenice, če so bili obdelani ali predelani bolj, kakor to določa člen 6 (Nezadostni postopki obdelave ali predelave);
(b)
izdelke s poreklom iz Vietnama:
(i)
izdelke, v celoti pridobljene v Vietnamu; ali
(ii)
izdelke, pridobljene v Vietnamu, pri proizvodnji katerih se uporabijo izdelki, ki niso zajeti v točki (a) pod pogojem, da:
(A)
so bili ti izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki); ali
(B)
so to izdelki s poreklom iz Ceute in Melille ali iz Unije, če so bili obdelani ali predelani bolj, kakor to določa člen 6 (Nezadostni postopki obdelave ali predelave).
2.
Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.
3.
Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v dokazilo o poreklu vpiše „Vietnam“ ter „Ceuta in Melilla“.
4.
Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.
ODDELEK G
KONČNE DOLOČBE
ČLEN 36
Odbor za carino
1.
Odbor za carino, ustanovljen v skladu s členom 17.2 (Specializirani odbori), lahko pregleda določbe tega protokola in predloži predlog sklepa, ki ga sprejme Odbor za trgovino z namenom spremembe tega protokola.
2.
Odbor za carino si prizadeva za dogovor o enotni uporabi pravil o poreklu, vključno z vprašanji tarifnega uvrščanja in vrednotenja na podlagi pravil o poreklu ter tehničnimi, pojasnjevalnimi ali upravnimi zadevami, ki se nanašajo na ta protokol.
ČLEN 37
Skladnost pravil o poreklu
Po sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma med Unijo in drugo državo ASEAN lahko Odbor za carino predloži predlog sklepa, ki ga sprejme Odbor za trgovino z namenom spremembe tega protokola, da se zagotovi skladnost med zadevnimi pravili o poreklu.
ČLEN 38
Prehodne določbe
Preferencialna tarifna obravnava v okviru tega sporazuma se lahko uporablja za blago, ki je skladno s tem protokolom in ki je na datum začetka veljavnosti tega sporazuma v pogodbenicah, v tranzitu, med začasnim skladiščenjem, v carinskih skladiščih ali v prostih conah pod pogojem, da se carinskim organom pogodbenice uvoznice predloži dokazilo o poreklu, ki je bilo sestavljeno naknadno, na zahtevo pa tudi dokazila v skladu s členom 13 (Nespreminjanje), ki dokazujejo, da blago ni bilo spremenjeno.
PRILOGA I k Protokolu 1
UVODNE OPOMBE K PRILOGI II K PROTOKOLU 1
(SEZNAM ZAHTEVANE OBDELAVE ALI PREDELAVE)
Opomba 1 – Splošni uvod
Seznam iz Priloge II k Protokolu 1 (Seznam zahtevane obdelave ali predelave) določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadostno obdelane ali predelane v smislu člena 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki). Obstajajo štiri različne vrste pravil, ki se razlikujejo glede na izdelek:
(a)
z obdelavo ali predelavo največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla ni presežena;
(b)
z obdelavo ali predelavo postane štirimestna tarifna številka harmoniziranega sistema ali šestmestna tarifna podštevilka harmoniziranega sistema proizvedenih izdelkov drugačna od štirimestne tarifne številke harmoniziranega sistema oziroma šestmestne tarifne podštevilke harmoniziranega sistema uporabljenih materialov. Vendar pa je v primeru iz drugega odstavka točke 3.3. štirimestna tarifna številka harmoniziranega sistema ali šestmestna tarifna podštevilka harmoniziranega sistema proizvedenih izdelkov lahko enaka štirimestni tarifni številki harmoniziranega sistema oziroma šestmestni tarifni podštevilki harmoniziranega sistema uporabljenih materialov;
(c)
opravi se poseben postopek obdelave in predelave; ali
(d)
obdelava ali predelava se opravi na določenih v celoti pridobljenih materialih.
Opomba 2 – Struktura seznama zahtevane obdelave ali predelave
2.1.
Prva dva stolpca na seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec navaja tarifno številko ali številko poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v navedenem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vnos v prvih dveh stolpcih je v stolpcu 3 določeno pravilo. Če je pred vnosom v prvem stolpcu „ex“, to pomeni, da se pravila iz stolpca 3 uporabljajo le za tisti del tarifne številke, kakor je opisan v stolpcu 2.
2.2.
Kadar je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja ter je zato opis izdelkov v stolpcu 2 splošen, se pripadajoča pravila v stolpcu 3 uporabljajo za vse izdelke, ki se v okviru harmoniziranega sistema uvrščajo pod tarifne številke navedenega poglavja ali pod katero koli tarifno številko, navedeno v stolpcu 1.
2.3.
Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu 3.
2.4.
Če sta v stolpcu 3 navedeni dve alternativni pravili, ki sta ločeni s prelomom vrstice oziroma povezani z besedo „ali“, se izvoznik lahko odloči, katero bo izbral.
Opomba 3 – Primeri uporabe pravil
3.1.
Člen 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki) o izdelkih, ki so pridobili status porekla in se uporabljajo pri proizvodnji drugih izdelkov, se uporablja ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.
3.2.
V skladu s členom 6 (Nezadostni postopki obdelave ali predelave) mora izvedena obdelava ali predelava presegati seznam postopkov iz navedenega člena. V nasprotnem primeru blago ni upravičeno do preferencialne tarifne obravnave, četudi so pogoji s spodaj navedenega seznama izpolnjeni.
V skladu s prvim odstavkom pravila na seznamu ustrezajo minimalni zahtevani obdelavi ali predelavi. Izdelki z več obdelave ali predelave prav tako pridobijo status porekla brez poseganja v člen 6 (Nezadostni postopki obdelave ali predelave). Nasprotno pa izdelki z manj obdelave ali predelave ne morejo pridobiti statusa porekla.
3.3.
Če je v pravilu uporabljen izraz „Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka“, se lahko uporabijo vsi materiali brez porekla, uvrščeni v tarifne številke, razen materialov iz tarifne številke izdelka (Sprememba tarifne številke).
Če je v pravilu uporabljen izraz „Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke“, se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke ali tarifnih številk (celo materiali z enakim opisom in tarifno številko kot izdelek).
3.4.
Če je v pravilu uporabljen izraz „Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega x % cene izdelka franko tovarna“, je treba upoštevati vrednost vseh materialov brez porekla, delež, ki se nanaša na največjo vrednost materialov brez porekla pa ne sme biti presežen z uporabo odstavka 3 člena 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki).
3.5
Če pravilo določa, da se lahko uporabi poseben material brez porekla, je dovoljena uporaba materialov, ki so še v zgodnejši fazi proizvodnega postopka navedenega posebnega materiala, uporaba materialov, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi tega posebnega materiala brez porekla, pa ni.
Če pravilo določa, da se poseben material brez porekla ne sme uporabiti, je dovoljena uporaba materialov, ki so še v zgodnejši fazi proizvodnega postopka navedenega posebnega materiala brez porekla, uporaba materialov, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi tega posebnega materiala brez porekla, pa ni.
Na primer: kadar pravilo za poglavje 19 določa, da „materiali brez porekla iz tarifnih številk 1101 do 1108 ne smejo presegati 20 % mase“, uporaba žit brez porekla iz poglavja 10 (materiali v zgodnejši fazi proizvodnega postopka blaga pod 1101 do 1108) ni omejena z zahtevo v zvezi z 20 % mase.
3.6.
Kadar pravilo določa, da se izdelek lahko proizvaja iz več kot enega materiala, se lahko uporabi en material ali več. Ne zahteva pa uporabe vseh.
3.7.
Kadar pravilo določa, da mora biti izdelek proizveden iz določenega materiala, to pravilo ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti tej zahtevi.
Na primer: ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, ki so bili pobarvani, lakirani ali prevlečeni s plastično maso, se uvrščajo v harmonizirani sistem pod 7210 70. Pravilo za 7210 se glasi „Proizvodnja iz ingotov ali drugih primarnih oblik ali polizdelkov iz tarifnih številk 7206 in 7207“. To pravilo ne preprečuje uporabe barv in lakov brez porekla (tarifna številka 3208) ali plastičnih mas (poglavje 39).
Opomba 4 – Splošne določbe glede nekaterega kmetijskega blaga
4.1.
Kmetijsko blago iz poglavij 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifne številke 2401, ki se goji ali pobira v pogodbenici, se obravnava kot blago s poreklom v tej pogodbenici, četudi se vzgoji iz semen, čebulic, cepilnih podlag, potaknjencev, cepljenk, poganjkov, brstov ali drugih živih delov rastlin, uvoženih iz države, ki ni pogodbenica.
4.2
Kadar pravila za izdelke iz poglavij 1 do 24 vsebujejo nekatere omejitve glede mase, je treba opozoriti, da se v skladu z odstavkom 2 člena 5 (Zadostno obdelani ali predelani izdelki) navedene omejitve glede mase uporabljajo samo za materiale brez porekla. Posledično se materiali s poreklom ne upoštevajo pri izračunu omejitev glede mase. Poleg tega so navedene omejitve izražene na različne načine. Zlasti:
(a)
Če je v pravilu uporabljen izraz „masa materialov iz poglavij/tarifnih številk“, se masa vsakega navedenega materiala prišteje, skupna masa pa ne sme preseči najvišjega odstotka.
Na primer: pravilo za poglavje 19 določa, da masa uporabljenih materialov iz poglavij 2, 3 in 16 ne presega 20 % mase končnega izdelka. Če masa končnega izdelka vsebuje 12 % materialov iz poglavja 3 in 10 % materialov iz poglavja 16, izdelek ne ustreza pravilu o pridobitvi porekla iz poglavja 19, ker skupna masa presega 20 % mase končnega izdelka.
(b)
Če je v pravilu uporabljen izraz „posamezna masa materialov iz poglavij / tarifnih številk“, masa vsakega navedenega materiala ne sme preseči najvišjega odstotka. Skupna masa materialov, ki se kombinirajo, ni pomembna.
Na primer: pravilo za poglavje 22 določa, da posamezna masa sladkorja in materialov iz poglavja 4 ne presega 20 % mase končnega izdelka. Če masa končnega izdelka vsebuje 15 % sladkorja in 10 % materialov iz poglavja 4, se upošteva pravilo o pridobitvi porekla iz poglavja 22. Vsak posamezni material predstavlja manj kot 20 % mase končnega izdelka. Če masa končnega izdelka vsebuje 25 % sladkorja in 10 % materialov iz poglavja 4, pa pravilo o pridobitvi porekla ni izpolnjeno.
(c)
Če je v pravilu uporabljen izraz „skupna sestavljena masa sladkorja in materialov iz poglavja 4 ne presega x % mase končnega izdelka“, morata tako masa sladkorja kot tudi masa materialov iz poglavja 4 posamično izpolnjevati omejitev glede mase, njuna sestavljena masa pa mora upoštevati omejitev glede sestavljene mase. Omejitev glede sestavljene mase izraža nadaljnjo zahtevo v zvezi z omejitvami glede posameznih mas.
Na primer: pravilo za tarifno številko 1704 določa, da sestavljena masa sladkorja in materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka. Omejitve glede posameznih mas za materiale iz poglavja 4 znašajo 20 % in za sladkor 40 %. Če masa končnega izdelka vsebuje 35 % sladkorja in 15 % materialov iz poglavja 4, se upoštevajo tako omejitve glede posameznih mas kot tudi omejitve glede sestavljene mase iz pravila o pridobitvi porekla iz tarifne številke 1704. Če masa končnega izdelka vsebuje 35 % sladkorja in 20 % materialov iz poglavja 4, pa sestavljena masa predstavlja 55 % mase končnega izdelka. V tem primeru se upoštevajo omejitve glede posameznih mas, vendar pa se omejitev glede sestavljene mase preseže, zato pravilo o pridobitvi porekla iz tarifne številke 1704 ni upoštevano.
Opomba 5 – Terminologija, uporabljena v zvezi z nekaterimi tekstilnimi izdelki
5.1.
Izraz „naravna vlakna“ se na seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na faze pred predenjem, vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.
5.2.
Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 ter druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.
5.3.
Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so na seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63 in ki se lahko uporabijo za proizvodnjo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.
5.4.
Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ je na seznamu uporabljen za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.
Opomba 6 – Odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov
6.1.
Kadar se za določen izdelek na seznamu navaja ta opomba, se za osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi proizvodnji, ki skupaj predstavljajo 10 % skupne mase ali manj vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, pogoji v stolpcu 3 ne uporabljajo. (Glej tudi opombi 6.3 in 6.4.)
6.2.
Vendar pa se lahko odstopanje iz opombe 6.1 uporablja le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.
Osnovni tekstilni materiali so naslednji:
–
svila;
–
volna;
–
groba živalska dlaka;
–
fina živalska dlaka;
–
konjska žima;
–
bombaž;
–
materiali za izdelavo papirja in papir;
–
lan;
–
konoplja;
–
juta in druga tekstilna ličnata vlakna;
–
sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav;
–
kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna;
–
sintetični filamenti;
–
umetni filamenti;
–
prevodni filamenti;
–
sintetična rezana vlakna iz polipropilena;
–
sintetična rezana vlakna iz poliestra;
–
sintetična rezana vlakna iz poliamida;
–
sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila;
–
sintetična rezana vlakna iz poliimida;
–
sintetična rezana vlakna iz politetrafluoroetilena;
–
sintetična rezana vlakna iz poli(fenilen sulfida);
–
sintetična rezana vlakna iz poli(vinil klorida);
–
druga sintetična rezana vlakna;
–
umetna rezana vlakna iz viskoze;
–
druga umetna rezana vlakna;
–
preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, vključno z ovito prejo;
–
preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, vključno z ovito prejo;
–
izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine do vključno 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema;
–
drugi izdelki iz tarifne številke 5605;
–
steklena vlakna;
–
kovinska vlakna.
Na primer: preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabljajo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne izpolnjujejo pravil o poreklu, če njihova skupna masa ne presega 10 % mase preje.
Na primer: volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko uporablja sintetična preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu, ali volnena preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu, ali kombinacija obeh, če njihova skupna masa ne presega 10 % mase tkanine.
Na primer: taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje tudi same mešanice.
Na primer: če bi bila zadevna taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in bi bila v skladu s tem taftana tekstilna tkanina tudi mešan izdelek.
6.3.
Za izdelke, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, vključno z ovito prejo“, je to odstopanje pri tej preji 20 %.
6.4.
Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je to odstopanje pri tem traku 30 %.
Opomba 7 – Druga odstopanja, ki se uporabljajo za nekatere tekstilne izdelke
7.1.
Kadar je na seznamu navedena ta opomba, se tekstilni materiali, ki ne ustrezajo pravilu za zadevni izdelani izdelek, določenemu na seznamu v stolpcu 3, lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v drugo tarifno številko kot izdelek ter da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.
7.2.
Brez poseganja v opombo 7.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za proizvodnjo tekstilnih izdelkov, če vsebujejo tekstil ali ne.
Na primer: če pravilo določa, da se za določen tekstilni izdelek (na primer hlače), uporabi preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v poglavja 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil.
7.3.
Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov brez porekla, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63.
Opomba 8 – Opredelitev specifičnih procesov in preprostih postopkov, opravljenih v zvezi z nekaterimi izdelki iz poglavja 27
8.1.
Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 so „specifični procesi“ naslednji:
(a)
vakuumska destilacija;
(b)
ponovna destilacija (redestilacija) z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
(c)
razbijanje (kreking);
(d)
preoblikovanje (reforming);
(e)
ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);
(f)
obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
(g)
polimerizacija;
(h)
alkilacija; in
(i)
izomerizacija.
8.2.
Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so „specifični procesi“ naslednji:
(a)
vakuumska destilacija;
(b)
ponovna destilacija (redestilacija) z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
(c)
razbijanje (kreking);
(d)
preoblikovanje (reforming);
(e)
ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);
(f)
obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
(g)
polimerizacija;
(h)
alkilacija;
(i)
izomerizacija;
(j)
izključno v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710: razžveplanje z vodikom, ki pri obdelanih izdelkih povzroči zmanjšanje vsebnosti žvepla za vsaj 85 % (metoda ASTM D 1266-59 T);
(k)
izključno za izdelke iz tarifne številke 2710: deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;
(l)
izključno za težka olja iz tarifne številke ex 2710: obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), zlasti za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifični proces;
(m)
izključno za kurilna olja iz tarifne številke ex 2710: atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;
(n)
izključno za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710: obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke; in
(o)
izključno za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712: izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.
8.3.
Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 se poreklo ne pridobi na podlagi preprostih operacij, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, katerakoli kombinacija teh operacij ali podobne operacije.
PRILOGA II k Protokolu 1
SEZNAM ZAHTEVANE OBDELAVE ALI PREDELAVE
|
Tarifna številka (1)
|
Opis blaga (2)
|
Zahtevana obdelava ali predelava (3)
|
|
Poglavje 1
|
Žive živali.
|
Vse živali iz poglavja 1 so v celoti pridobljene.
|
|
Poglavje 2
|
Meso in užitni klavnični proizvodi.
|
Proizvodnja, pri kateri so vso uporabljeno meso in užitni klavnični proizvodi v celoti pridobljeni.
|
|
ex poglavje 3
|
Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, razen:
|
Vse ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji so v celoti pridobljeni.
|
|
0304
|
ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže, ohlajeno ali zamrznjeno;
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.
|
|
0305
|
ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; dimljene ribe, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja; ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano;
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.
|
|
ex 0306
|
raki, v oklepu ali brez oklepa, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni raki, v oklepu ali brez oklepa, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; raki, v oklepu, kuhani v sopari ali v vreli vodi, ohlajeni ali neohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano;
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.
|
|
ex 0307
|
mehkužci, v lupini ali brez lupine, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni mehkužci, v lupini ali brez lupine, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; moka, zdrob in peleti iz mehkužcev, primerni za človeško prehrano; in
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.
|
|
ex 0308
|
vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; moka, zdrob in peleti vodnih nevretenčarjev, razen rakov in mehkužcev, primerni za človeško prehrano
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.
|
|
ex poglavje 4
|
Mlečni proizvodi; ptičja jajca; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu;
|
Proizvodnja, pri kateri:
–
so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni; in
–
masa uporabljenega sladkorja ne presega 20 % mase končnega izdelka.
|
|
0409
|
Naravni med.
|
Proizvodnja, pri kateri je ves naravni med v celoti pridobljen.
|
|
ex poglavje 5
|
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
ex 0511 91
|
neužitne ribje in druge ikre.
|
Vse ribje in druge ikre so v celoti pridobljene.
|
|
Poglavje 6
|
Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje.
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni.
|
|
Poglavje 7
|
Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji.
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni.
|
|
Poglavje 8
|
Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon.
|
Proizvodnja, pri kateri:
–
so vse sadje, oreški in lupine agrumov ali melon iz poglavja 8 v celoti pridobljeni; in
–
masa uporabljenega sladkorja ne presega 20 % mase končnega izdelka.
|
|
Poglavje 9
|
Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
Poglavje 10
|
Žita.
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni.
|
|
Poglavje 11
|
Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten.
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 10 in 11, tarifnih številk 0701, 0714 10 in 2303 ter tarifne podštevilke 0710 10 v celoti pridobljeni.
|
|
Poglavje 12
|
Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
Poglavje 13
|
Šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 20 % mase končnega izdelka.
|
|
Poglavje 14
|
Rastlinski pletarski materiali; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
ex poglavje 15
|
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; predelane užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke razen tarifne podštevilke izdelka.
|
|
1509 in 1510
|
oljčno olje in njegove frakcije;
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni.
|
|
1516 in 1517
|
masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda nadalje nepredelani;
margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
152000
|
glicerol.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
Poglavje 16
|
Izdelki iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2, 3 in 16 v celoti pridobljeni.
|
|
ex poglavje 17
|
Sladkorji in sladkorni proizvodi; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
1702
|
drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamela; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1101 do 1108, 1701 in 1703 ne presega 30 % mase končnega izdelka.
|
|
1704
|
sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri:
–
individualna masa uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 20 % mase končnega izdelka;
–
individualna masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnih izdelkov; in
–
skupna sestavljena masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka.
|
|
Poglavje 18
|
Kakav in kakavovi proizvodi.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri:
–
individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka; in
–
skupna sestavljena masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % mase končnega izdelka.
|
|
Poglavje 19
|
Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri:
–
masa vseh uporabljenih materialov iz poglavij 2, 3 in 16 ne presega 20 % mase končnega izdelka;
–
masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka;
–
individualna masa uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 20 % mase končnega izdelka;
–
individualna masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnih izdelkov; in
–
skupna sestavljena masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka.
|
|
ex poglavje 20
|
Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 20 % mase končnega izdelka.
|
|
2002 in 2003
|
paradižnik, gobe in gomoljike, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali ocetni kislini.
|
Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni.
|
|
ex poglavje 21
|
Razna živila; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri:
–
individualna masa uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 20 % mase končnega izdelka;
–
individualna masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnih izdelkov; in
–
skupna sestavljena masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka.
|
|
2103
|
Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
|
|
|
|
–
pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica.
|
|
|
–
gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
Poglavje 22
|
Pijače, alkoholne tekočine in kis.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifnih številk 2207 in 2208, pri kateri:
–
vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10, 2009 61, 2009 69 so v celoti pridobljeni; in
–
individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 20 % mase končnega izdelka.
|
|
ex poglavje 23
|
Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
2302 in ex 2303
|
ostanki pri proizvodnji škroba; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz poglavja 10 ne presega 20 % mase končnega izdelka.
|
|
2309
|
pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri:
–
so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni;
–
uporabljeni materiali iz poglavij 10 in 11 ter tarifnih številk 2302 in 2303 ne presegajo 20 % mase končnega izdelka;
–
individualna masa uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 20 % mase končnega izdelka;
–
individualna masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnih izdelkov; in
–
skupna sestavljena masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka.
|
|
ex poglavje 24
|
Tobak in proizvedeni tobačni nadomestki; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa uporabljenih materialov iz poglavja 24 ne presega 30 % skupne mase uporabljenih materialov iz poglavja 24.
|
|
2401
|
nepredelan tobak; tobačni odpadki; in
|
Ves nepredelan tobak in tobačni odpadki iz poglavja 24 so v celoti pridobljeni.
|
|
ex 2402
|
cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tobaka za kajenje iz tarifne podštevilke 2403 19, pri kateri je vsaj 10 % mase vseh uporabljenih materialov iz poglavja 24 v celoti pridobljen nepredelani tobak ali tobačni odpadki iz tarifne številke 2401.
|
|
ex poglavje 25
|
Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 2519
|
zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprti embalaži, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvopečenega (sintranega) magnezijevega oksida.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabi naravni magnezijev karbonat (magnezit).
|
|
Poglavje 26
|
Rude, žlindre in pepeli.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
ex poglavje 27
|
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 2707
|
olja, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri kateri se več kot 65 vol. % destilira pri temperaturi do 250 °C (vključno z mešanicami naftnih olj in benzena), za uporabo kot pogonska goriva ali kurilna olja.
|
Postopki rafiniranja ali en ali več specifičnih procesov; ali
drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko kot izdelek. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
2710
|
olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj, dobljenih iz nafte, ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja;
|
Postopki rafiniranja ali en ali več specifičnih procesov; ali
drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko kot izdelek. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
2711
|
naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki;
|
Postopki rafiniranja ali en ali več specifičnih procesov; ali
drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko kot izdelek. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
2712
|
vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafin, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani; in
|
Postopki rafiniranja ali en ali več specifičnih procesov; ali
drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko kot izdelek. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
2713
|
naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz olj, dobljenih iz nafte, ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov.
|
Postopki rafiniranja ali en ali več specifičnih procesov; ali
drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko kot izdelek. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 28
|
Anorganski kemični izdelki; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 29
|
Organski kemični idelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 30
|
Zdravila.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
3004
|
Zdravila (razen izdelkov iz tarifnih številk 3002, 3005 ali 3006), ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih izdelkov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah (vključno s tistimi v obliki za uporabo skozi kožo) ali v oblikah ali oblikah pakiranja za maloprodajo.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 31
|
Gnojila.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 32
|
Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; in črnila.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 33
|
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 34
|
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje, „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi mavca, razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 3404
|
Umetni voski in pripravljeni voski:
–
na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stiskanega parafina ali parafina z odstranjenim oljem.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
ex poglavje 35
|
Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
3505
|
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
3506
|
Pripravljena lepila in druga pripravljena sredstva za lepljenje, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; proizvodi, ki so ustrezni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za maloprodajo kot lepila ali sredstva za lepljenje, v pakiranjih, ki ne presegajo 1 kg neto mase.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 36
|
Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; nekateri vnetljivi preparati.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 37
|
Blago za fotografske in kinematografske namene.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 38
|
Razni kemični izdelki; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
3824 60
|
sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke razen tarifne podštevilke izdelka in razen materialov iz tarifne podštevilke 2905 44. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno podštevilko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 39
|
plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni pod isto tarifno številko pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 40
|
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
4012
|
protektirane ali rabljene pnevmatike iz gume; polne pnevmatike ali pnevmatike z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji in ščitniki, iz gume:
|
|
|
|
–
protektirane pnevmatike, polne pnevmatike ali pnevmatike z zračnimi komorami, iz gume, in
|
Protektiranje rabljenih pnevmatik.
|
|
|
–
drugo
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 4011 in 4012; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 41
|
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen:
|
|
|
4104 do 4106
|
strojene ali „crust“ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane; in
|
Ponovno strojenje strojenih ali predstrojenih kož iz tarifnih podštevilk 4104 11, 4104 19, 4105 10, 4106 21, 4106 31 ali 4106 91; ali
proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka;
|
|
4107, 4112, 4113
|
usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Vendar se materiali iz tarifnih podštevilk 4104 41, 4104 49, 4105 30, 4106 22, 4106 32 in 4106 92 lahko uporabijo samo ob ponovnem strojenju strojenih ali suhih „crust“ kož.
|
|
Poglavje 42
|
Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta).
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 43
|
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
4302
|
strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno: (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki), nesestavljeno ali sestavljeno (brez dodajanja drugih materialov), razen tistega, ki se uvršča pod tarifno številko 4303; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
4303
|
oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
ex poglavje 44
|
Les in lesni izdelki; oglje; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 4407
|
les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, debeline nad 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen;
|
Skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih.
|
|
ex 4408
|
listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstasto spojen, ter drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, debeline do vključno 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen;
|
Spajanje, skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih.
|
|
ex 4410 do ex 4413
|
profiliran les (pero in utori) in okrasne letve, vključno z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami;
|
Profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.
|
|
ex 4415
|
zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa:
|
Proizvodnja iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost.
|
|
ex 4418
|
–
stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, žagane in klane skodle.
|
|
|
–
profiliran les (pero in utori) in okrasne letve; in
|
Profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.
|
|
ex 4421
|
trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev.
|
Proizvodnja iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409.
|
|
Poglavje 45
|
Pluta in plutasti izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 46
|
Izdelki iz slame, esparta ali drugih pletarskih materialov; košarski in pletarski izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 47
|
Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir ali karton za recikliranje (odpadki in ostanki).
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 48
|
Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 49
|
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 50
|
Svila; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
ex 5003
|
Svileni odpadki (vključno z zapredki, neprimernimi za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali), mikani ali česani;
|
Mikanje ali česanje svilenih odpadkov.
|
|
5004 do ex 5006
|
svilena preja in preja, spredena iz svilenih odpadkov; in
|
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremljata predenje ali sukanje.
|
|
5007
|
tkanine iz svile ali svilenih odpadkov:
|
Predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov ali sukanje, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremlja barvanje;
barvanje preje, ki ga spremlja tkanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 51
|
Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanina iz konjske žime; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
5106 do 5110
|
preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime; in
|
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje.
|
|
5111 do 5113
|
tkanine iz volne, fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime.
|
Predenje naravnih ali sintetičnih in umetnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremlja barvanje ali barvanje preje, ki ga spremlja tkanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 52
|
Bombaž; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
5204 do 5207
|
bombažna preja in sukanec; in
|
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje.
|
|
5208 do 5212
|
bombažne tkanine.
|
Predenje naravnih ali sintetičnih in umetnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje;
barvanje preje, ki ga spremlja tkanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 53
|
Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
5306 do 5308
|
preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja; in
|
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje.
|
|
5309 do 5311
|
tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje.
|
Predenje naravnih ali sintetičnih in umetnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje;
barvanje preje, ki ga spremlja tkanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
5401 do 5406
|
Preja, monofilamenti in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov.
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih vlaken.
|
|
5407 in 5408
|
Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov.
|
Predenje naravnih ali sintetičnih in umetnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje;
sukanje ali teksturiranje, ki ju spremlja tkanje pod pogojem, da vrednost uporabljene nesukane/neteksturirane preje ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
5501 do 5507
|
Umetna ali sintetična rezana vlakna.
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken
|
|
5508 do 5511
|
Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken.
|
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje.
|
|
5512 do 5516
|
Tkanine iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken.
|
Predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje;
barvanje preje, ki ga spremlja tkanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 56
|
Vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen:
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih vlaken; ali
kosmičenje, ki ga spremljata barvanje ali tiskanje.
|
|
5602
|
klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano:
|
|
|
|
–
iglana klobučevina; in
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja oblikovanje tkanine; lahko pa se uporabijo:
–
polipropilenski filamenti iz tarifne številke 5402;
–
polipropilenska vlakna iz tarifne številke 5503 ali 5506; ali
–
pramen iz polipropilenskih filamentov iz tarifne številke 5501;
pri katerih je v vseh primerih denominacija posameznega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov,
pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna; ali
pri samem oblikovanju tkanine v primeru klobučevine iz naravnih vlaken.
|
|
|
–
drugo;
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja oblikovanje tkanine; ali
samo oblikovanje tkanine v primeru druge klobučevine iz naravnih vlaken.
|
|
5603
|
netkan tekstil, vključno z impregniranim, prevlečenim, prekritim ali laminiranim;
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken ali uporaba naravnih vlaken, ki jo spremljajo tehnike brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo.
|
|
5604
|
gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tarifne številke 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso:
|
|
|
|
–
gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilom; in
|
Proizvodnja iz gumijastih niti ali korda, ki niso prekriti s tekstilnim materialom.
|
|
|
–
drugo;
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih vlaken.
|
|
5605
|
metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tarifne številke 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino; in
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken.
|
|
5606
|
ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tarifne številke 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno s kosmičeno ženiljsko prejo); efektno vozličasta preja.
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken;
predenje, ki ga spremlja kosmičenje; ali
kosmičenje, ki ga spremlja barvanje.
|
|
Poglavje 57
|
Preproge in druga tekstilna talna prekrivala.
|
Predenje naravnih ali sintetičnih in umetnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje; proizvodnja iz preje iz kokosovega vlakna, iz preje iz sisala ali iz preje iz jute;
kosmičenje, ki ga spremljata barvanje ali tiskanje; ali
taftanje, ki ga spremljata barvanje ali tiskanje.
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremljajo netkane tehnike, vključno s prebadanjem z iglo.
Vendar se lahko uporabijo:
–
polipropilenski filamenti iz tarifne številke 5402,
–
polipropilenska vlakna iz tarifne številke 5503 ali 5506 ali
–
pramen iz polipropilenskih filamentov iz tarifne številke 5501;
pri katerih je v vseh primerih denominacija posameznega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga.
|
|
ex poglavje 58
|
Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; in vezenine; razen:
|
Predenje naravnih ali sintetičnih in umetnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremljajo barvanje, kosmičenje ali premazanje;
kosmičenje, ki ga spremljata barvanje ali tiskanje;
barvanje preje, ki ga spremlja tkanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
5805
|
ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
5810
|
vezenina v metraži, trakovih ali motivih.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
5901
|
Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov.
|
Tkanje, ki ga spremljajo barvanje, kosmičenje ali premazanje; ali
kosmičenje, ki ga spremljata barvanje ali tiskanje.
|
|
5902
|
Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona:
|
|
|
|
–
z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov
|
Tkanje.
|
|
|
–
drugo
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja tkanje.
|
|
5903
|
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tarifne številke 5902.
|
Tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
5904
|
Linolej, vključno z rezanim v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike.
|
Tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje.
|
|
5905
|
Zidne tapete iz tekstilnih materialov:
|
|
|
|
–
impregnirane, premazane, prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali
|
Tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje.
|
|
|
–
drugo
|
Predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje;
tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
5906
|
Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902:
|
|
|
|
–
pleteni ali kvačkani materiali;
|
Predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje;
pletenje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje; ali
barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje.
|
|
|
–
druge tkanine iz preje iz sintetičnih filamentov, ki vsebuje več kot 90 mas. % tekstilnih materialov; in
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken, ki ga spremlja tkanje.
|
|
|
–
drugo.
|
Tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje; ali
barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja tkanje.
|
|
5907
|
Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene.
|
Tkanje, ki ga spremljajo barvanje, kosmičenje ali premazanje;
kosmičenje, ki ga spremljata barvanje ali tiskanje; ali
tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
5908
|
Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani:
|
|
|
|
–
žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirane; in
|
Proizvodnja iz cevasto pletenih plinskih mrežic.
|
|
|
–
drugo
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
5909 do 5911
|
Tekstilni izdelki, primerni za industrijske namene:
|
|
|
|
–
koluti ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tarifne številke 5911;
|
Tkanje.
|
|
|
–
tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tarifne številke 5911; in
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken ali predenje iz naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki ju spremlja tkanje; ali
tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje.
Uporabljajo se lahko samo naslednja vlakna:
–
preja iz kokosovega vlakna;
–
preja iz politetrafluoroetilena;
–
preja, večnitna, iz poliamida, prekrita, impregnirana ali prevlečena s fenolno smolo;
–
preja iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz aromatičnih poliamidov, dobljena s polikondenzacijo m-fenilendiamina in izoftalne kisline;
–
monofilament iz politetrafluoroetilena;
–
preja iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz poli(p-fenilen tereftalamida);
|
|
|
|
–
preja iz steklenih vlaken, prekrita s fenolno smolo in ojačana z akrilno prejo; in
–
kopoliesterski monofilamenti iz poliestra in smole iz tereftalne kisline in 1,4-cikloheksandietanola in izoftalne kisline.
|
|
|
–
drugo
|
Ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov ali predenje iz naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki ju spremlja tkanje; ali
tkanje, ki ga spremljata barvanje ali premazanje.
|
|
Poglavje 60
|
Pleteni ali kvačkani materiali.
|
Predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje;
pletenje, ki ga spremljajo barvanje, kosmičenje ali premazanje;
kosmičenje, ki ga spremljata barvanje ali tiskanje;
barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje; ali
sukanje ali teksturiranje, ki ju spremlja pletenje, pod pogojem, da vrednost uporabljene nesukane/neteksturirane preje ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 61
|
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani:
|
|
|
|
–
dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletenih ali kvačkanih materialov, ki so urezani v določeno obliko ali neposredno pridobljeni v določeno obliko; in
|
Pletenje in sestavljanje (vključno s krojenjem), .
|
|
|
–
drugo
|
Predenje iz naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje (izdelki, spleteni v določeno obliko); ali
barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje (izdelki, spleteni v določeno obliko).
|
|
ex poglavje 62
|
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani; razen:
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
sestavljanje po tiskanju, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 6202, ex 6204, ex 6206, ex 6209 in ex 6211
|
oblačila in pribor za oblačila, za ženske, deklice in dojenčke, vezeni;
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
proizvodnja iz nevezenih tkanin pod pogojem, da vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 6210 in ex 6216
|
ognjevzdržna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra;
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
premazanje pod pogojem, da vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem).
|
|
6213 in 6214
|
robci, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki:
|
|
|
|
–
vezeni; in
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem);
proizvodnja iz nevezenih tkanin pod pogojem, da vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9); ali
sestavljanje po tiskanju, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
|
–
drugo; in
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
sestavljanje po tiskanju, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
6217
|
drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov, razen tistih iz tarifne številke 6212:
|
|
|
|
–
vezeni;
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
proizvodnja iz nevezenih tkanin pod pogojem, da vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
|
–
ognjevzdržna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra;
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
premazanje pod pogojem, da vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem).
|
|
|
–
medvloge za ovratnike in manšete, urezane; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
|
–
drugo.
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem).
|
|
ex poglavje 63
|
Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
6301 do 6304
|
odeje, potovalne odeje, posteljno perilo itd.; zavese itd.; drugi izdelki za notranjo opremo:
|
|
|
|
–
iz klobučevine, iz netkanega tekstila; in
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken ali uporaba naravnih vlaken, ki ju v vsakem primeru spremlja postopek brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo in sestavljanjem (vključno s krojenjem).
|
|
|
–
drugo:
|
|
|
|
– –
vezeni; in
|
Tkanje ali pletenje, ki ju spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
proizvodnja iz nevezenih tkanin (razen pletenih ali kvačkanih) pod pogojem, da vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
|
– –
drugo;
|
Tkanje ali pletenje, ki ju spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem).
|
|
6305
|
vreče in vrečke za pakiranje blaga;
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken ali predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki ga spremlja tkanje ali pletenje in sestavljanje (vključno s krojenjem).
|
|
6306
|
Ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra za plovila, jadralne deske ali kopenska plovila; izdelki za taborjenje:
|
|
|
|
–
iz netkanega tekstila; in
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken ali naravnih vlaken, ki ga v vsakem primeru spremljajo kakršne koli tehnike brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo.
|
|
|
–
drugo;
|
Tkanje, ki ga spremlja sestavljanje (vključno s krojenjem); ali
premazanje pod pogojem, da vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja sestavljanje (vključno z rezanjem).
|
|
6307
|
drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila; in
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
6308
|
kompleti, ki so sestavljeni iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljeni v zavitkih za maloprodajo.
|
Vsak sestavni del kompleta mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu. Izdelki brez porekla pa so lahko del kompleta, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.
|
|
ex poglavje 64
|
Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406.
|
|
6406
|
deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
Poglavje 65
|
Pokrivala in njihovi deli.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
Poglavje 66
|
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 67
|
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
ex poglavje 68
|
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 6803
|
izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca;
|
Proizvodnja iz obdelanega skrilavca.
|
|
ex 6812
|
izdelki iz azbesta; izdelki iz mešanic na osnovi azbesta ali mešanic na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
ex 6814
|
izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov.
|
Proizvodnja iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo).
|
|
Poglavje 69
|
Keramični izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 70
|
Steklo in stekleni izdelki, razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
7010
|
baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; zamaški, pokrovi in druga zapirala iz stekla;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
rezanje steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
7013
|
stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo ali podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018); in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka;
rezanje steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna; ali
ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
7019
|
steklena vlakna (vključno s stekleno volno) in iz njih narejeni izdelki (npr. preja, tkanine).
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 71
|
Naravni ali kultivirani biseri, dragi ali poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci, razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
7106, 7108 in 7110
|
plemenite kovine:
|
|
|
|
–
neobdelane; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tistih iz tarifnih številk 7106, 7108 in 7110;
elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tarifne številke 7106, 7108 ali 7110; ali
zlitje ali legiranje plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami.
|
|
|
–
polizdelki ali v obliki prahu; in
|
Proizvodnja iz neobdelanih plemenitih kovin.
|
|
7117
|
imitacije nakita.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja iz delov iz navadnih kovin, neprekritih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 72
|
Železo in jeklo; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
7207
|
polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla;
|
Proizvodnja iz materialov iz tarifnih številk 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205.
|
|
7208 do 7214
|
ploščati valjani izdelki, palice iz železa ali nelegiranega jekla;
|
Proizvodnja iz ingotov ali drugih primarnih oblik ali polizdelkov iz tarifnih številk 7206 ali 7207.
|
|
7215 in 7216
|
druge palice iz železa ali nelegiranega jekla;
kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifnih številk 7206 in 7207; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
7217
|
žica iz železa ali nelegiranega jekla;
|
Proizvodnja iz polizdelkov iz tarifne številke 7207.
|
|
7218 91 in 7218 99
|
polizdelki;
|
Proizvodnja iz materialov iz tarifnih številk 7201, 7202, 7203, 7204, 7205 ali tarifne podštevilke 7218 10.
|
|
7219 do 7222
|
ploščati valjani izdelki, palice, kotni profili in drugi profili iz nerjavnega jekla;
|
Proizvodnja iz ingotov ali drugih primarnih oblik ali polizdelkov iz tarifne številke 7218.
|
|
7223
|
žica iz nerjavnega jekla;
|
Proizvodnja iz polizdelkov iz tarifne številke 7218.
|
|
7224 90
|
polizdelki;
|
Proizvodnja iz materialov iz tarifnih številk 7201, 7202, 7203, 7204, 7205 ali tarifne podštevilke 7224 10.
|
|
7225 do 7228
|
ploščati valjani izdelki, vroče valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel; in
|
Proizvodnja iz ingotov ali drugih primarnih oblik ali polizdelkov iz tarifnih številk 7206, 7207, 7218 ali 7224.
|
|
7229
|
žica iz drugih legiranih jekel.
|
Proizvodnja iz polizdelkov iz tarifne številke 7224.
|
|
ex poglavje 73
|
Izdelki iz železa ali jekla; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
ex 7301
|
piloti;
|
Proizvodnja iz materialov iz tarifne številke 7206.
|
|
7302
|
deli za železniške ali tramvajske tire iz železa ali jekla, kot sledi: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic;
|
Proizvodnja iz materialov iz tarifne številke 7206.
|
|
7304 in 7305
|
cevi in votli profili, iz železa (razen litega železa) ali jekla;
druge cevi (npr. varjene, kovičene ali zaprte na podoben način), s krožnim prečnim prerezom, katerega zunanji premer presega 406,4 mm, iz železa ali jekla;
|
Proizvodnja iz materialov iz tarifnih številk 7206, 7207, 7208, 7209, 7210, 7212, 7218, 7219, 7220 ali 7224.
|
|
7306
|
druge cevi in votli profili (npr. z odprtimi spoji, varjeni, kovičeni ali zaprti na podoben način), iz železa ali jekla;
|
Proizvodnja iz materialov iz katerega koli poglavja razen poglavja izdelka;
|
|
ex 7307
|
pribor (fitingi) za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov; in
|
Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
7308
|
konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Vendar se zvarjeni kotni profili in drugi profili iz tarifne številke 7301 ne smejo uporabiti.
|
|
ex poglavje 74
|
Baker in bakreni izdelki; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
7408
|
bakrena žica; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 7407.
|
|
7413
|
vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi in podobno, iz bakra; električno neizolirani.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 7408.
|
|
Poglavje 75
|
Nikelj in nikljevi izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
ex poglavje 76
|
Aluminij in aluminijasti izdelki; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
7601
|
surov aluminij;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
7605
|
aluminijasta žica;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 7604.
|
|
7607
|
aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,2 mm (merjeno brez podlage); in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 7606.
|
|
7614
|
vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi ipd. iz aluminija, električno neizolirani.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 7605.
|
|
Poglavje 78
|
Svinec in svinčeni izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
Poglavje 79
|
Cink in cinkovi izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
ex poglavje 80
|
Kositer in kositrni izdelki; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
|
8007
|
drugi kositrni izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 81
|
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
ex poglavje 82
|
Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8206
|
orodje iz dveh ali več tarifnih številk 8202 do 8205, v kompletih za maloprodajo.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tistih iz tarifnih številk 8202 do 8205. Vendar pa se orodje iz tarifnih številk 8202 do 8205 lahko vstavi v komplete pod pogojem, da njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.
|
|
Poglavje 83
|
Razni izdelki iz navadnih kovin.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 84
|
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8401
|
jedrski reaktorji; gorilni elementi (polnjenja), neobsevani, za jedrske reaktorje; stroji in aparati za separacijo izotopov;
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8407
|
batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata;
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8408
|
batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dizelski ali poldizelski motorji);
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8419
|
stroji, naprave in laboratorijska oprema (vključno električno ogrevani) (brez peči in druge opreme iz tarifne številke 8514), za obdelavo materiala s spremembo temperature, kot je ogrevanje, kuhanje, žganje, destilacija, rektifikacija, sterilizacija, pasterizacija, parjenje, sušenje, izhlapevanje, vplinjevanje, kondenzacija ali hlajenje, razen gospodinjskih strojev in naprav; pretočni in akumulacijski grelniki za vodo, neelektrični;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke razen tarifne podštevilke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8427
|
viličarji; druga vozila z napravami za dviganje ali manipulacijo;
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8443 31
|
stroji, ki zagotavljajo najmanj dve od naslednjih funkcij: tiskanje, kopiranje ali prenos telefaksa, sposobni za povezavo s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov ali z omrežjem;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke razen tarifne podštevilke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8481
|
pipe, ventili in podobne naprave za cevovode, kotle, rezervoarje, velike posode in podobno, vključno z redukcijskimi ventili in termostatsko krmiljenimi ventili; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke razen tarifne podštevilke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8482
|
kotalni ležaji.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 85
|
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8501, 8502
|
Elektromotorji in električni generatorji; električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8503; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8513
|
prenosne električne svetilke z lastnim virom energije (npr. suhe baterije, akumulatorji ali elektromagneti), razen opreme za razsvetljavo iz tarifne številke 8512;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8519
|
aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8522; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8521
|
aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8522; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8523
|
plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem, „pametne kartice“ in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, posneti ali ne, vključno z matricami in galvanskimi odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8525
|
oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotografski aparati in videokamere;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8526
|
radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8527
|
sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka ali z uro;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
|
|
8528
|
monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju s sprejemnikom za radiodifuzijo ali z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8535 do 8537
|
električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih; spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken; table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in tarifne številke 8538; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
|
|
8539
|
električne žarnice z nitko in električne žarnice na razelektrenje, vključno z zaprtimi reflektorskimi žarnicami z naparjenim zrcalom, ultravijolične in infrardeče žarnice; obločnice;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke razen tarifne podštevilke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8544
|
izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8545
|
ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene;
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8546
|
električni izolatorji iz kakršnega koli materiala;
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8547
|
izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom; in
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8548
|
odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 86
|
Železniške ali tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški ali tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 87
|
Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen:
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 45 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8711
|
motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
8714
|
deli in pribor vozil iz tarifnih številk 8711 do 8713.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 88
|
Zrakoplovi, vesoljska plovila in njihovi deli; razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 8804
|
rotošuti.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 8804; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 89
|
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 90
|
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor, razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
9001 50
|
leče za očala iz drugih materialov razen stekla; in
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka;
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna; ali
proizvodnja, pri kateri je vključen eden od naslednjih postopkov:
–
površinska obdelava polobdelane leče v dokončno obdelano oftalmično lečo z optično korekcijo za vstavitev v okvir za očala; ali
–
prevleka leče glede na ustrezno obdelavo za izboljšanje vida in zagotovitev zaščite uporabnika.
|
|
9002
|
leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 91
|
Ure in njihovi deli.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 92
|
Glasbila; njihovi deli in pribor.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 93
|
Orožje in strelivo; njihovi deli in pribor.
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
Poglavje 94
|
Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex poglavje 95
|
Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor, razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
ex 9506
|
palice za golf in njihovi deli.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi.
|
|
ex poglavje 96
|
Razni izdelki, razen:
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ali
proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
9603
|
metle, ščetke (vključno s ščetkami, ki so deli strojev, aparatov ali vozil), ročne mehanične priprave za čiščenje podov, brez motorja; omela in pernata omela; pripravljeni šopi in snopi za izdelavo metel ali ščetk; soboslikarski vložki in valji; brisalniki za pod, okna ipd. (razen brisalnikov z valjem);
|
Proizvodnja, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
9605
|
potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke;
|
Vsak sestavni del kompleta mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu. Izdelki brez porekla pa so lahko del kompleta, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.
|
|
9608
|
kemični svinčniki; flomastri in označevalci s konico iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tarifne številke 9609;
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabljajo peresa ali konice peres iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka.
|
|
9613 20
|
žepni plinski vžigalniki, ki se lahko ponovno polnijo; in
|
Proizvodnja, pri kateri skupna vrednost uporabljenih materialov iz tarifne številke 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.
|
|
9614
|
tobačne pipe (vključno z glavami za pipe) in ustniki za cigare ali cigarete ter njihovi deli.
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke.
|
|
Poglavje 97
|
Umetniški izdelki, zbirke in starine
|
Proizvodnja iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka.
|
________________
Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej opombi 8.1 in 8.3 Priloge I k Protokolu 1 (Uvodne opombe).
Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej opombo 8.2 Priloge I k Protokolu 1 (Uvodne opombe).
Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej opombo 6 Priloge I k Protokolu 1 (Uvodne opombe).
Uporaba tega materiala je omejena na proizvodnjo tkanin, ki se uporabljajo za izdelavo papirja.
Glej opombo 7 Priloge I k Protokolu 1 (Uvodne opombe).
Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike), glej opombo 7 Priloge I k Protokolu 1 (Uvodne opombe).
Obdelava s prevleko bo leči zagotovila ključne lastnosti v smislu izboljšanega vida (na primer: preprečevanje loma in prask, razmazovanja, prašenja, zarošenja ali vodoodbojnost) in varovanja zdravja (na primer: zaščita pred vidno svetlobo zaradi fotokromatskih lastnosti, zmanjšanje neposredne in posredne izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju ali preprečevanje škodljivih učinkov, povezanih z visokoenergijsko modro svetlobo).
________________
PRILOGA III k Protokolu 1
MATERIALI IZ ODSTAVKA 2 ČLENA 3
(KUMULACIJA POREKLA)
|
Harmonizirani sistem
|
Opis
|
|
030741
|
Žive, sveže ali ohlajene sipe in lignji
|
|
030751
|
Žive, sveže ali ohlajene hobotnice
|
________________
PRILOGA IV k Protokolu 1
IZDELKI IZ ODSTAVKA 2 ČLENA 3
(KUMULACIJA POREKLA)
|
Harmonizirani sistem
|
Opis
|
|
160554
|
Pripravljene ali konzervirane sipe in lignji
|
|
160555
|
Pripravljene ali konzervirane hobotnice
|
________________
PRILOGA V k Protokolu 1
IZDELKI IZ ODSTAVKA 7 ČLENA 3
(KUMULACIJA POREKLA)
|
Harmonizirani sistem
|
Opis
|
|
Poglavje 61
|
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani
|
|
Poglavje 62
|
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani
|
_______________
PRILOGA VI k Protokolu 1
BESEDILO IZJAVE O POREKLU
Izjava o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba ponovno navajati.
Bolgarska različica
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № …(1)) декларира, че освен кьдето е отбелязано друго, тези продукти са с … преференциален произход(2).
Španska različica
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera n° .. …(1).) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial. …(2).
Češka različica
Vývozcevýrobkůuvedených v tomto dokumentu (číslopovolení …(1)) prohlašuje, žekromězřetelněoznačených, majítytovýrobkypreferenčnípůvod v …(2).
Danska različica
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndig hedernes tilladelse nr. ...(1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i ...(2).
Nemška različica
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. ...(1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte ...(2) Ursprungswaren sind.
Estonska različica
Käesolevadokumendigahõlmatudtoodeteeksportija (tolliametikinnitusnr. ...(1)) deklareerib, et needtooted on ...(2)sooduspäritoluga, väljaarvatudjuhulkui on selgeltnäidatudteisiti.
Grška različica
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ΄αριθ. ...(1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής ...(2).
Angleška različica
The exporter of the products covered by this document (customs authorization No ...(1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ...(2) preferential origin
Francoska različica
L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière n° ...(1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle ...(2).
Hrvaška različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ..........(1)) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ..........(2) preferencijalnog podrijetla.
Italijanska različica
L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. ...(1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale ...(2).
Latvijska različica
Eksportētājsproduktiem, kuriietvertišajādokumentā (muitaspilnvara Nr. …(1)), deklarē, ka, iznemottur, kurircitādiskaidrinoteikts, šiemproduktiemirpriekšrocībuizcelsme no …(2).
Litovska različica
Šiamedokumenteišvardintųprekiųeksportuotojas (muitinèsliudijimo Nr …(1)) deklaruoja, kad, jeigukitaipnenurodyta, taiyra …(2) preferencinèskilmésprekés.
Madžarska različica
A jelenokmánybanszereplőárukexportőre (vámfelhatalmazásiszám: …(1)) kijelentem, hogyeltérőjelzéshianyábanazárukkedvezményes …(2) származásúak.
Malteška različica
L-esportatur tal-prodotti kopertib’dan id-dokument (awtorizzazzjonitad-dwananru. …(1)) jiddikjara li, ħlieffejnindikatb’modċar li mhuxhekk, dawn il-prodotti huma ta’ oriġinipreferenzjali …(2).
Nizozemska različica
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. ...(1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële ... oorsprong zijn(2).
Poljska različica
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr …(1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają …(2) preferencyjne pochodzenie.
Portugalska različica
O abaixo assinado, exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira n°. ...(1)), declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial ...(2).
Romunska različica
Exportatorulproduselorcefacojiectulacestuidocument (autorizaţiavamalânr. …(1)) declará cá, exceptândcazulîncareînmodexpres este indicataltfel, acesteprodusesunt de origine preferenţialā …(2).
Slovenska različica
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št. …(1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno …(2) poreklo.
Slovaška različica
Vývozcavýrobkovuvedených v tomtodokumente (číslopovolenia …(1)) vyhlasuje, žeokremzreteľneoznačených, majútietovýrobkypreferenčnýpôvod v …(2).
Finska različica
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o ...(1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja ... alkuperätuotteita(2).
Švedska različica
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. ...(1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande ... ursprung(2).
……………………………………………………………………………………………….(3)
(Kraj in datum)
...……………………………………………………………………………………………(4)
(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo)
________________
(1)
Če izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik, je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave na računu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(2)
Treba je navesti poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako „CM“ v dokumentu, na katerem je izjava napisana.
(3)
Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že vsebovane v samem dokumentu.
(4)
Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, tudi navedba imena podpisnika ni potrebna.
_______________
PRILOGA VII k Protokolu 1
VZORCI POTRDILA O POREKLU IN VLOGE ZA POTRDILO O POREKLU
Navodila za tiskanje
1.
Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 mm ali plus 8 mm. Uporabljati je treba bel pisalni papir, oblikovan brez mehanskih ostankov lesa, z maso najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.
2.
Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru mora vsak obrazec vsebovati sklic na takšno pooblastilo. Na vsakem obrazcu mora biti ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Opremljen mora biti tudi z zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.
VZOREC POTRDILA O POREKLU
|
POTRDILO O GIBANJU BLAGA
|
|
1.
Izvoznik (ime, polni naslov, država)
|
EUR.1
Št.
|
|
|
Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.
|
|
|
2.
To potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med
Evropsko unijo
|
|
3.
Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna)
|
in
Socialistično republiko Vietnam
|
|
|
4.
Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov
|
5.
Namembna država, skupina držav ali ozemlje
|
|
6.
Podatki o prevozu (navedba neobvezna)
|
7.
Opombe
|
|
8.
Številka postavke; oznake in številke; število in vrsta paketov(1); Opis blaga
_____________
(1)
Če blago ni pakirano, navedite število izdelkov ali navedite „v razsutem stanju“.
|
9.
Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m3 itd.)
|
10.
Računi
(navedba neobvezna)
|
|
11.
ZAZNAMEK CARINSKEGA URADA (EU) ALI ORGANOV IZDAJATELJEV (Vietnam)
Overjena izjava
Izvozni dokument(2)
Obrazec ………………………………… Št. ….……...
Od ..............................................
Carinski urad/organ izdajatelj ............................
Država ali ozemlje izdaje …
Žig
…………………………………………….
…………………………………………….
Kraj in datum …..…...…...…
…………………………………………….
…………………………………………….
(Podpis)
_____________
(2)
Izpolnite samo, če to zahtevajo predpisi države izvoznice ali ozemlja izvoza.
|
12.
IZJAVA IZVOZNIKA
Podpisani izjavljam, da zgoraj opisano blago izpolnjuje vse pogoje, potrebne za izdajo tega potrdila.
Kraj in datum …..…...…...…
..........................................................
(Podpis)
|
|
13.
ZAHTEVA ZA PREVERJANJE, poslati na:
|
14.
REZULTAT PREVERJANJA
|
|
|
Na podlagi izvedenega preverjanja je bilo ugotovljeno, da: (1)
je to potrdilo resnično izdal navedeni carinski urad (EU) ali organ izdajatelj (Vietnam) in da so navedbe, ki jih vsebuje, točne.
to potrdilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti (glej priložene opombe).
|
|
Vložena je zahteva za preverjanje verodostojnosti in točnosti tega potrdila.
............................................................................
(Kraj in datum)
Žig
...........................................
(Podpis)
|
..............................................
(Kraj in datum)
Žig
................................................
(Podpis)
_____________
(1)
Označite ustrezno navedbo z X.
|
OPOMBE
1.
Potrdila ne smejo vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne. Vsako tako spremembo mora parafirati oseba, ki je potrdilo izpolnila, in jo overiti carinski organi (EU) ali organ izdajatelj (Vietnam) države ali ozemlja izdaje.
2.
Postavke, navedene na potrdilu, si morajo slediti neprekinjeno, in pred vsako postavko mora biti številka postavke. Neposredno pod zadnjo postavko mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljen prostor mora biti prečrtan tako, da je dodajanje naknadnih podatkov onemogočeno.
3.
Blago je opisano v skladu s trgovinskimi običaji in dovolj natančno, da se lahko identificira.
VZOREC VLOGE ZA POTRDILO O POREKLU
VLOGA ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA
|
1.
Izvoznik (ime, polni naslov, država)
|
EUR.1
št.
|
|
|
Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.
|
|
|
2.
Vloga za potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med
Evropsko unijo
|
|
3.
Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna)
|
in
Socialistično republiko Vietnam
|
|
|
4.
Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov
|
5.
Namembna država, skupina držav ali ozemlje
|
|
6.
Podatki o prevozu (navedba neobvezna)
|
7.
Opombe
|
|
8.
Številka postavke; oznake in številke; število in vrsta paketov(1); opis blaga
|
9.
Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m3 itd.)
|
10.
Računi
(navedba neobvezna)
|
(1)
Če blago ni pakirano, navedite število izdelkov ali navedite „v razsutem stanju“.
IZJAVA IZVOZNIKA
Podpisani izvoznik blaga, opisanega na prednji strani,
IZJAVLJAM,
da to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za izdajo priloženega potrdila;
NAVAJAM
okoliščine, na podlagi katerih to blago izpolnjuje zahtevane pogoje:
………………………………………………………………………………………
………………………………………………………………………………………
………………………………………………………………………………………
PRILAGAM
naslednje spremne dokumente:
………………………………………………………………………………………
………………………………………………………………………………………
………………………………………………………………………………………
SE ZAVEZUJEM,
da bom na zahtevo pristojnih organov predložil vse spremne dokumente, ki jih ti štejejo za potrebne za izdajo priloženega potrdila, in pristajam, če je to potrebno, na kakršen koli pregled mojega knjigovodstva in okoliščin proizvodnje omenjenega blaga s strani pristojnih organov;
PROSIM
za izdajo priloženega potrdila za to blago.
……………………………………………………………………………………
(Kraj in datum)
…………………………………………………………………
(Podpis)
_______________
Primeri: uvozni dokumenti, potrdila o gibanju blaga, računi, izjave proizvajalca itd., ki se nanašajo na izdelke, uporabljene v proizvodnji, ali na blago, ponovno izvoženo v enakem stanju.
________________
PRILOGA VIII k Protokolu 1
POJASNJEVALNE OPOMBE
1.
V pododstavku (e) člena 1 (Opredelitve pojmov) „izvoznik“ ni nujno oseba (prodajalec), ki izda račun za prodajo pošiljke (izdajanje računov s strani tretje osebe). Prodajalec se lahko nahaja na ozemlju države, ki ni pogodbenica tega sporazuma.
2.
V pododstavku 1(b) člena 4 (V celoti pridobljeni izdelki) „rastlinski in zelenjavni proizvodi“ vključujejo zlasti živa drevesa, cvetje, sadje, zelenjavo, morske alge in glive.
3.
V členu 11 (Ločeno knjigovodsko izkazovanje) „splošna računovodska načela“ pomeni priznan dogovor ali bistveno uradno podporo na ozemlju pogodbenice v zvezi z evidentiranjem prihodkov, odhodkov, stroškov, sredstev in obveznosti; razkritjem informacij; ter pripravo računovodskih izkazov. Ti standardi lahko zajemajo širše smernice za splošno uporabo ter podrobne standarde, prakse in postopke.
4.
V odstavku 4 člena 13 (Nespreminjanje) „v primeru dvoma“ pomeni, da ima pogodbenica uvoznica diskrecijsko pravico pri določanju primerov, v katerih mora deklarant predložiti dokazila o skladnosti s členom 13 (Nespreminjanje), vendar ne sme redno zahtevati predložitve navedenih dokazil.
5.
V odstavku 1 člena 17 („Naknadno izdana potrdila o poreklu“) besedilo „v pisni obliki“ zajema vlogo, ki se vloži z elektronskimi sredstvi.
6.
V odstavku 3 člena 17 (Naknadno izdana potrdila o poreklu) besedilo „na zahtevo pristojnih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente“ zajema tako okoliščine, v katerih pristojni organi sistematično zahtevajo predložitev vseh spremnih dokazil, kakor tudi okoliščine, v katerih pristojni organi izrazijo le ciljno usmerjene zahteve za predložitev spremnih dokumentov.
7.
V odstavku 3 člena 21 (Veljavnost dokazil o poreklu) lahko pojem „drug trgovinski dokument“ na primer zajema priloženo dobavnico, predračun ali seznam pakiranja. Prevozni dokumenti, kot sta nakladnica ali letalski tovorni list, se ne štejejo za drug trgovinski dokument. Izjava o poreklu na ločenem obrazcu ni dovoljena. Izjavo o poreklu je dovoljeno sestaviti ločeno od trgovinskega dokumenta, če je list papirja z izjavo nedvoumno del tega dokumenta.
8.
Kar zadeva uporabo člena 30 (Preverjanje dokazil o poreklu) si carinski organi države izvoznice prizadevajo obvestiti organe države uvoznice o prejemu zahteve za preverjanje. To lahko storijo v kakršni koli obliki, tudi z elektronskim sporočilom. Prav tako si prizadevajo obvestiti organe prosilce, kadar potrebujejo dlje časa, kot traja obdobje 10 mesecev, ki je določeno v odstavku 6 člena 30 (Preverjanje dokazil o poreklu), da izvedejo preverjanje in predložijo odgovor.
9.
Kar zadeva uporabo odstavka 6 člena 30 (Preverjanje dokazil o poreklu) pristojni organi prosilci pri pristojnih zaprošenih organih preverijo, ali so ti dejansko prejeli zahtevo, preden zavrnejo upravičenost do preferencialne tarifne obravnave.
________________
PROTOKOL 2
O VZAJEMNI UPRAVNI POMOČI V CARINSKIH ZADEVAH
ČLEN 1
Opredelitve pojmov
V tem protokolu:
(a)
„carinska zakonodaja“ pomeni vse zakonske ali regulativne določbe, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenic, kakor je opredeljeno v njunih zadevnih zakonodajah, ter urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kateri koli carinski režim ali postopek, vključno s pretovarjanjem in ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru;
(b)
„carinska kršitev“ pomeni vsako kršitev ali poskus kršitve carinske zakonodaje;
(c)
„osebni podatki“ pomeni vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika;
(d)
„zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica in prejme prošnjo za pomoč na podlagi tega protokola;
(e)
„organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica in predloži prošnjo za pomoč na podlagi tega protokola.
ČLEN 2
Področje uporabe
1.
Pogodbenici si v skladu s svojo zakonodajo medsebojno pomagata v carinskih zadevah na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, da zagotovita pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem in preiskovanjem kršitev carinske zakonodaje in bojem proti njim.
2.
Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ta pomoč ne posega v pravila, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, pridobljenih v skladu s pooblastili, ki se izvajajo na zahtevo pravosodnega organa, razen če navedeni organ dovoli sporočanje takih informacij.
3.
Vsa pomoč v okviru tega protokola se izvrši v skladu z zakonskimi in regulativnimi predpisi vsake pogodbenice.
4.
Ta protokol ne zajema pomoči pri pobiranju carin, davkov ali denarnih kazni.
ČLEN 3
Pomoč na zahtevo
1.
Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ predloži vse ustrezne informacije, da se zagotovi pravilna uporaba carinske zakonodaje, vključno z informacijami o ugotovljenih ali načrtovanih dejavnostih, ki so ali bi lahko bile carinske kršitve.
2.
Na zahtevo organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti:
(a)
ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja pogodbenice, ustrezno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice ter po potrebi navede carinski postopek, ki je bil uporabljen za blago; in
(b)
ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje pogodbenice, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice ter po potrebi navede carinski postopek, ki je bil uporabljen za blago.
3.
Na prošnjo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s svojimi zakonskimi ali regulativnimi predpisi sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:
(a)
fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere obstaja razlog za sum, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo;
(b)
kraji, kjer se zbirajo zaloge blaga ali se lahko zbirajo tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;
(c)
blagom, ki se ali se lahko prevaža tako, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja; in
(d)
prevoznimi sredstvi, ki se ali se lahko uporabljajo tako, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.
ČLEN 4
Pomoč na lastno pobudo
Pogodbenici druga drugi na lastno pobudo in v skladu s svojimi domačimi zakoni in predpisi zagotavljata pomoč, če menita, da je taka pomoč potrebna za pravilno uporabo carinske zakonodaje s strani druge pogodbenice, zlasti z zagotavljanjem informacij, ki se nanašajo na:
(a)
dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje in ki bi lahko zanimale drugo pogodbenico;
(b)
nove načine ali metode, uporabljene za izvajanje carinskih kršitev;
(c)
blago, za katero je znano, da je predmet carinskih kršitev;
(d)
fizične ali pravne osebe, za katere obstaja razlog za sum, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo; in
(e)
prevozna sredstva, za katera obstaja razlog za sum, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri kršitvah carinske zakonodaje.
ČLEN 5
Predložitev dokumentov in uradno obveščanje
Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu z zakonskimi ali regulativnimi predpisi, ki se uporabljajo zanj, sprejme vse potrebne ukrepe, da predloži vse dokumente oziroma da o vseh sklepih, ki jih izda organ prosilec in spadajo na področje uporabe tega protokola, uradno obvesti naslovnika, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.
Zahteve za predložitev dokumentov ali uradna obvestila o sklepih se predložijo v pisni obliki v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv.
ČLEN 6
Oblika in vsebina zahtev za pomoč
1.
Zahteve v skladu s tem protokolom so v pisni obliki. Priložijo se jim dokumenti, potrebni za njihovo obravnavo. Kadar je to potrebno zaradi nujnosti položaja, lahko zaprošeni organ sprejme ustno zahtevo, vendar mora tako zahtevo organ prosilec nemudoma pisno potrditi.
2.
V skladu z odstavkom 1 zahteve vsebujejo naslednje informacije:
(a)
ime organa prosilca;
(b)
zahtevani ukrep;
(c)
predmet zahteve in razlog zanjo;
(d)
zakonske ali regulativne predpise ter druge zadevne pravne elemente;
(e)
čim natančnejše in celovitejše navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so predmet preiskav; in
(f)
povzetek vseh pomembnih dejstev in že opravljenih poizvedb.
3.
Zahteve se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv. Ta zahteva se ne uporablja za dokumente, ki so priloženi zahtevi iz odstavka 1.
4.
Če zahteva ne izpolnjuje navedenih uradnih zahtev iz odstavkov 1 do 3, se lahko zahteva njen popravek ali dopolnitev, medtem pa se lahko odredijo previdnostni ukrepi.
ČLEN 7
Izvrševanje zahtev
1.
Da bi ugodil zahtevi za pomoč, zaprošeni organ v okviru svoje pristojnosti in razpoložljivih virov ravna, kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugih organov iste pogodbenice, ter predloži informacije, ki jih že ima, izpelje ustrezne poizvedbe ali poskrbi, da se te izpeljejo. Če zaprošeni organ zahtevo naslovi na drug organ, ker ne more delovati samostojno, se ta odstavek uporablja tudi za ta drugi organ.
2.
Zahteve za pomoč se obravnavajo v skladu z zakonskimi ali regulativnimi predpisi zaprošene pogodbenice.
3.
Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko s soglasjem druge pogodbenice in pod pogoji, ki jih določi slednja, prisotni v uradih zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa, da v skladu z odstavkom 1 pridobijo informacije, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola in ki se nanašajo na dejavnosti, ki so ali bi lahko bile dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja.
4.
Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko ob soglasju druge pogodbenice ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, navzoči pri poizvedbah, ki se opravljajo na območju slednje pogodbenice.
ČLEN 8
Oblika sporočanja informacij
1.
Zaprošeni organ pisno sporoči rezultate poizvedb organu prosilcu ter mu pošlje ustrezne dokumente, overjene kopije dokumentov ali drugo.
2.
Te informacije so lahko v elektronski obliki.
ČLEN 9
Izjeme glede obveznosti zagotavljanja pomoči
1.
Pomoč se lahko zavrne ali pa je lahko predmet nekaterih pogojev ali zahtev v primerih, kadar pogodbenica meni, da bi pomoč iz tega protokola:
(a)
lahko posegala v suverenost Vietnama ali države članice, ki je bila zaprošena za pomoč v skladu s tem protokolom;
(b)
lahko posegala v javni red, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz odstavka 2 člena 10 tega protokola; ali
(c)
pomenila kršitev industrijske, poslovne ali poklicne tajnosti.
2.
Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, sodni pregon ali postopek. V tem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč zagotoviti pod pogoji, ki jih določi zaprošeni organ.
3.
Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel nuditi, če bi ga zanjo zaprosili, v svoji zahtevi opozori na to. Zaprošeni organ se potem odloči, kako se bo odzval na tako zahtevo.
4.
V primerih iz odstavkov 1 in 2 je treba organu prosilcu nemudoma sporočiti odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo.
ČLEN 10
Izmenjava informacij in zaupnost
1.
Vse informacije, sporočene v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, so zaupne ali pa je dostop do njih omejen, v skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice. Zanje velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, zaščitijo pa se kot podobne informacije v skladu z zadevnimi zakoni in predpisi pogodbenice, ki je te informacije prejela.
2.
Osebni podatki se lahko izmenjujejo le, če se pogodbenica prejemnica zaveže, da bo za take podatke zagotovila varstvo, ki se v pogodbenici, ki je te podatke predložila, šteje za ustrezno.
3.
Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v upravnih postopkih ali naknadnih pritožbenih postopkih, sproženih zaradi dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo, se šteje za skladno z nameni tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih, pričanjih in v zadevnih postopkih kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili in preučili v skladu s tem protokolom. O taki uporabi se uradno obvesti zaprošeni organ, ki je priskrbel navedene informacije ali omogočil dostop do navedenih dokumentov.
4.
Pridobljene informacije se uporabljajo izključno za namene tega protokola. Če želi pogodbenica take informacije uporabiti za druge namene, mora pridobiti vnaprejšnje pisno soglasje organa, ki je informacije priskrbel. Za tako uporabo veljajo omejitve, ki jih določi ta organ.
ČLEN 11
Stroški pomoči
Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih na podlagi tega protokola, razen za tolmače in prevajalce, ki niso zaposleni v javnih službah, če je to primerno.
ČLEN 12
Izvajanje
1.
Izvajanje tega protokola se zaupa carinskim organom Vietnama na eni strani ter pristojnim službam Evropske komisije in po potrebi carinskim organom držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in ureditvah, potrebnih za uporabo tega protokola, ob upoštevanju predpisov, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov.
2.
Pogodbenici se morata med seboj posvetovati in se nato obveščati o podrobnih pravilih za izvajanje, sprejetih v skladu s tem protokolom.
ČLEN 13
Drugi sporazumi
1.
Ob upoštevanju pristojnosti Unije oziroma držav članic določbe tega protokola:
(a)
ne vplivajo na obveznosti, ki jih imata pogodbenici na podlagi drugih mednarodnih sporazumov ali konvencij;
(b)
štejejo za dopolnitev sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili ali bodo morda sklenjeni med posameznimi državami članicami in Vietnamom; in
(c)
ne vplivajo na določbe zakonodaje Unije, ki urejajo izmenjavo informacij, pridobljenih v skladu s tem protokolom, ki bi lahko bile v interesu Unije, med pristojnimi službami Evropske komisije in carinskimi organi držav članic.
2.
Ne glede na odstavek 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili ali bodo morda sklenjeni med posameznimi državami članicami in Vietnamom, če določbe slednjega niso v skladu z določbami tega protokola.
3.
V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenici posvetujeta, da bi rešili zadevo v okviru Odbora za carino, ustanovljenega na podlagi člena 17.2 (Specializirani odbori) tega sporazuma.
DOGOVOR
O POSEBNIH ZAVEZAH
V ZVEZI Z DISTRIBUCIJSKIMI STORITVAMI ZA VINA IN ŽGANE PIJAČE
Med pogajanji o tem sporazumu je bil glede posebnih zavez v zvezi z distribucijskimi storitvami za vina in žgane pijače dosežen naslednji dogovor med delegacijama Unije in Vietnama:
1.
Vietnam ne bo:
(a)
uporabljal nobenih diskriminatornih kvantitativnih ali kvalitativnih omejitev, bodisi vertikalnih bodisi horizontalnih, glede izdaje dovoljenj za katero koli vrsto distribucijskih storitev za vino na regionalni ali nacionalni ravni;
(b)
diskriminiral med ponudniki storitev iz Unije in lokalnimi ponudniki storitev v zvezi s katero koli vrsto distribucijskih storitev za vino; in
(c)
zahteval kakršnih koli drugih vrst dovoljenj razen tistih, ki opisujejo posamezno vrsto distribucijskih storitev za vino.
2.
Pojasniti je treba, da so ponudniki storitev iz Unije upravičeni do opravljanja vseh vrst distribucijskih storitev za vino, in sicer ne le na regionalni ravni, ampak tudi na nacionalni ravni. Zato Vietnam ne bo uporabljal nobenega diskriminatornega ukrepa, ki bi omejeval pravico ponudnikov storitev, da bi imeli enotno dovoljenje za zagotavljanje vseh vrst distribucijskih storitev za vino na regionalni ali nacionalni ravni, ali ki bi ponudnika omejeval pri tem, da bi bil imetnik ločenih dovoljenj za zagotavljanje vseh distribucijskih storitev za vino na istem geografskem območju.
3.
Pogoji v zvezi z lastništvom, delovanjem in pravno obliko ter obsegom dejavnosti, kakor so določeni v ustreznih dovoljenjih ali katerih koli drugih oblikah odobritve, s katerimi se vzpostavljata ali dovoljujeta delovanje ali opravljanje distribucijskih storitev za žgane pijače s strani obstoječega ponudnika storitev iz Unije, ne smejo biti bolj omejujoči od tistih, ki veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.
DOGOVOR
V ZVEZI Z LASTNIŠKIM KAPITALOM BANK
1.
Kar zadeva kapitalski prispevek v obliki nakupa delnic komercialnih bank v petih letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, bodo vietnamski organi z naklonjenostjo obravnavali predlog finančnih institucij Unije, v skladu s katerim imajo lahko tuji vlagatelji v dveh komercialnih bankah Vietnama, ki sta delniški družbi, skupni kapital, ki ustreza največ 49 odstotkom osnovnega kapitala podjetja.
2.
Odstavek 1 se ne uporablja za štiri komercialne banke, v katerih vlada Vietnama trenutno razpolaga z večino lastniškega kapitala, in sicer za banko za naložbe in razvoj Vietnama – BIDV, komercialno banko Vietnama za industrijo in trgovino, ki je delniška družba – Vietinbank, komercialno banko Vietnama za zunanjo trgovino, ki je delniška družba – Vietcombank in banko Vietnama za kmetijstvo in razvoj podeželja (Agribank).
3.
Odstavek 1 se uporablja na podlagi vzajemnega in prostovoljnega dogovora med ustreznimi komercialnimi bankami Vietnama, ki so delniške družbe, ter finančnimi institucijami Unije.
4.
Pridobitev lastniškega kapitala s strani finančnih institucij Unije v dveh komercialnih bankah Vietnama, ki sta delniški družbi, iz odstavka 1 mora biti v celoti skladna z ustreznimi postopki združitve in pripojitve ter drugimi zahtevami glede skrbnega in varnega poslovanja ter konkurence, vključno z omejitvami lastniških deležev delnic, ki se uporabljajo za vsakega posameznega ali institucionalnega vlagatelja na podlagi nacionalne obravnave, in sicer v skladu z zakoni in predpisi Vietnama.
5.
Ta dogovor ni predmet oddelka B (Reševanje sporov med vlagatelji in pogodbenicama) poglavja 3 (Reševanje sporov) Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani.
SKUPNA IZJAVA
O KNEŽEVINI ANDORI
1.
Vietnam sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij od 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Unije v smislu tega sporazuma.
2.
Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da Kneževina Andora na podlagi carinske unije, ustanovljene s sporazumom v obliki izmenjave pisem z dne 28. junija 1990 med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro, za izdelke s poreklom iz Vietnama uporablja enako preferencialno tarifno obravnavo kot Unija.
3.
Protokol 1 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.
SKUPNA IZJAVA
O REPUBLIKI SAN MARINO
1.
Vietnam sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Unije v smislu tega sporazuma.
2.
Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da Republika San Marino na podlagi Sporazuma o sodelovanju in carinski uniji med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino, podpisanega v Bruslju 16. decembra 1991, za izdelke s poreklom iz Vietnama uporablja enako preferencialno tarifno obravnavo kot Unija.
3
Protokol 1 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.
SKUPNA IZJAVA
O PREGLEDU PRAVIL O POREKLU IZ PROTOKOLA 1 O OPREDELITVI POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA
1.
Pogodbenici se strinjata, da bosta na zahtevo ene od njiju pregledali pravila o poreklu iz Protokola 1 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja ter preučili potrebne spremembe.
2.
Priloge II do IV k Protokolu 1 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja bodo prilagojene v skladu z rednimi spremembami harmoniziranega sistema.
SKUPNA IZJAVA
O CARINSKIH UNIJAH
Unija opozarja, da morajo države, ki imajo vzpostavljeno carinsko unijo z Unijo, uskladiti svoje trgovinske režime s trgovinskim režimom Unije, nekatere od njih pa morajo skleniti tudi preferencialne sporazume z državami, ki že imajo sklenjene preferencialne sporazume z Unijo.
V zvezi s tem pogodbenici ugotavljata, da bo Vietnam z naklonjenostjo preučil začetek pogajanj s tistimi državami, ki:
(a)
so z Unijo vzpostavile carinsko unijo in
(b)
za izdelke katerih ne veljajo ugodnosti tarifnih koncesij iz tega sporazuma,
z namenom sklenitve dvostranskih sporazumov o vzpostavitvi območij proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994. Vietnam bo z naklonjenostjo preučil čim prejšnji začetek pogajanj z namenom, da ti sporazumi začnejo veljati v najkrajšem možnem času po začetku veljavnosti tega sporazuma.
_______________