Strasbourg, 12.6.2018

COM(2018) 471 final

2018/0248(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije

{SWD(2018) 347}
{SWD(2018) 348}
{SEC(2018) 315}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Med velikimi migracijskimi tokovi v obdobju 2015–2016 je finančna in tehnična podpora, ki jo je EU zagotovila svojim državam članicam, prispevala k boljšemu obvladovanju izzivov na področju azila, migracij in zunanjih meja. Vloga proračuna Unije je bila dejansko ključna pri podpori upravljanju prosilcev za azil in migrantov, pri razvoju zmogljivosti za iskanje in reševanje, da bi rešili življenja tistih, ki poskušajo doseči Evropo, pri upravljanju učinkovitega vračanja in pri drugih ukrepih, za katere je potreben usklajen odziv v okviru evropske agende o migracijah.

Proračun EU je tudi pomemben za financiranje skupnih ukrepov za učinkovit nadzor in varovanje zunanjih meja Unije zaradi odprave kontrol na notranjih mejah. Upravljanje zunanjih meja Unije je bilo na primer bistveno izboljšano z uvedbo pristopa žariščnih točk ter znatno okrepitvijo Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Ta razvoj je v celoti podprt s proračunom EU.

Evropski svet je oktobra 2017 ponovno potrdil potrebo po celovitem pristopu k upravljanju migracij, katerega cilj je ponovno vzpostaviti nadzor zunanjih meja ter zmanjšati število nedovoljenih prihodov in smrtnih žrtev na morju ter ki bi moral temeljiti na prožni in usklajeni uporabi vseh razpoložljivih instrumentov Unije in držav članic.

Glede na navedeno je Komisija v svojem predlogu z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 predlagala bistveno okrepitev skupnega proračuna Unije za upravljanje migracij in zunanjih meja, in sicer več kot 2,6-kratno povečanje, vključno s povečanjem sredstev za decentralizirane agencije na tem področju. Ta predlog kot tak ne zajema sredstev, dodeljenih agencijam, in ureja le Sklad za azil in migracije, ki bo zagotavljal podporo za učinkovito upravljanje migracij s strani držav članic s finančnimi sredstvi v višini 10 415 000 000 EUR (v tekočih cenah).

Člen 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije izrecno navaja, da za skupne politike na področju azila, migracij in zunanjih meja velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami. Financiranje EU zagotavlja konkretna finančna sredstva, da bi se to načelo uporabljalo tudi v praksi.

Sklad bo prispeval k trdni, realistični in pravični migracijski politiki EU, ki priznava potrebe družb gostiteljic in državljanov EU ter tesno sodeluje s partnerji po vsem svetu. Sklad bo zagotovil, da bo EU še naprej izpolnjevala obveznosti do tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočala vračanje oseb, ki nimajo pravice do prebivanja, in podpirala rešitve, ki nedovoljene in nenadzorovane tokove nadomeščajo z varnimi in dobro upravljanimi potmi. Proučiti je treba globoko zakoreninjene izzive, ki so temeljni vzrok nedovoljenih migracij, kot so nerazvitost, demografija, pomanjkanje možnosti, podnebne spremembe in neenakost. Le celovito upravljanje migracij, ki temelji na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, bo zagotovilo trajnostne rezultate. To vključuje ustrezno razdelitev finančnih sredstev Unije za zagotovitev, da imajo države članice, ki so jih migracije najbolj prizadele, zadostno zmogljivost za obravnavanje izzivov, s katerimi se soočajo, v korist celotne EU. V tem smislu predlog Komisije upošteva trenutna prizadevanja za reformo skupnega evropskega azilnega sistema ter trenutno stanje pogajanj o dublinski uredbi in okviru Unije za preselitev, pri čemer bo nekatere elemente morda treba prilagoditi glede na rezultate po zaključku pogajanj.

Uspeh EU pri upravljanju migracij je odvisen tudi od učinkovite politike vključevanja. V ta namen bodo skladi kohezijske politike in zlasti ESS+ zagotavljali podporo za lažje srednje- in dolgoročno vključevanje državljanov tretjih držav po začetni fazi sprejema, vključno z vključevanjem na trg dela. V podporo tem prizadevanjem bo sklad podpiral ukrepe nacionalnih vlad, lokalnih in regionalnih organov ter skupin civilne družbe, ki sodelujejo pri spodbujanju kratkoročnega vključevanja državljanov tretjih držav v skupnostih gostiteljicah in vzajemnega zaupanja. Ta predlog bo podpiral ukrepe za sprejem in zgodnje vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, ki se običajno izvajajo v zgodnji fazi vključevanja po prihodu na ozemlje EU. Prav tako bo podpiral države članice pri razvoju horizontalnih ukrepov, kot so krepitev zmogljivosti, izmenjava z družbo gostiteljico, kampanje za ozaveščanje ali sodelovanje in vzajemno učenje med državami članicami na področju vključevanja državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju EU.

Sklad bo tudi finančno prispeval k učinkoviti politiki vračanji, ki je bistven element dobro upravljanega migracijskega sistema v Uniji. Ta politika je tudi potrebno dopolnilo k verodostojni politiki zakonitih migracij in azilni politiki ter pomemben element v boju proti nedovoljenim migracijam.

Sklad bo podpiral in spodbujal prizadevanja držav članic z namenom učinkovitega izvajanja Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta 1 , pri čemer je sistem hitrejšega vračanja tesno povezan s spoštovanjem postopkov in standardov, s katerimi Evropa zagotavlja humano in dostojno obravnavo povratnikov ter sorazmerno uporabo prisilnih ukrepov v skladu s temeljnimi pravicami in načelom nevračanja (non-refoulement). Kar zadeva trajnostne politike vračanja, bo sklad podpiral integriran in usklajen pristop k upravljanju vračanja ter sodelovanje s tretjimi državami pri izpolnjevanju njihovih obveznosti z zagotavljanjem podpore, med drugim v obliki krepitve zmogljivosti za upravljanje vračanja, informacijskih kampanj in kampanj za ozaveščanje ter podpore za ukrepe za reintegracijo.

Sklad bo obravnaval stalne potrebe na področju azila, vključevanja in vračanja, njegovo področje uporabe pa bo prilagojeno tako, da bo podpiral razvoj in pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter prihodnje Agencije Evropske unije za azil. Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je ključnega pomena za uresničitev teh ciljev. Sklad bo lahko podpiral ukrepe z zunanjo razsežnostjo, ki dopolnjujejo ukrepe, podprte v okviru zadevnih zunanjih instrumentov.

Glavni izziv, ki naj bi ga predlog obravnaval, je potreba po večji prožnosti pri upravljanju sklada v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem, pa tudi potreba po orodjih za zagotavljanje, da so sredstva namenjena prednostnim nalogam in ukrepom Unije, ki imajo znatno dodano vrednost za Unijo. Zato so za obravnavanje novih izzivov in prednostnih nalog potrebni novi mehanizmi za dodeljevanje sredstev v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja.

Ključnega pomena za razdelitev sredstev je prožnost pri določanju pravega načina izvajanja in tem, ki bi jim bilo treba dodeliti sredstva, pri čemer je treba ohraniti kritično maso vnaprejšnjega financiranja za strukturne in velike večletne naložbe v skladu s potrebami držav članic po nadaljnjem razvoju njihovih migracijskih sistemov. Pri dodeljevanju sredstev se bo tudi v celoti upoštevala potreba po tem, da so države članice v celoti skladne s pravnim redom Unije, in potreba po usmerjanju naložb v ključne prednostne naloge EU.

Sredstva, dodeljena programom držav članic, bodo sestavljena iz fiksnega zneska v višini 5 000 000EUR in zneska, dodeljenega na podlagi razdelitvenega ključa, ki bo odražal potrebe in pritiske različnih držav članic, s katerimi se soočajo na treh glavnih področjih, ki jih zajema sklad, tj. azil, zakonite migracije in vključevanje ter preprečevanje nedovoljenih migracij in vračanje.

Razdelitveni ključ bo upošteval različna „stanja“ in „tokove“ kategorij in odražal razlike v posebnostih med državami članicami, če se bodo nekatere soočale z večjimi pritiski na področju vračanja, druge pa na področju vključevanja ter če se bodo soočale z različnimi vplivi v posameznih stopnjah sprejema državljanov tretjih držav. Za azil ter zakonite migracije in vključevanje se predlaga 30-odstotni utežni faktor, za preprečevanje nedovoljenih migracij in vračanje pa 40-odstotni utežni faktor. V tem okviru se na področju azila predlaga 60-odstotni utežni faktor za število prvih prošenj za azil, 30-odstotni utežni faktor za število oseb s statusom mednarodne zaščite v državi članici in 10-odstotni utežni faktor za število preseljenih oseb. Na področju vključevanja je dodeljen 60-odstotni utežni faktor za število prvih dovoljenj za prebivanje in 40-odstotni utežni faktor za skupno število državljanov tretjih držav v državi članici v določenem letu. Kar zadeva merila na področju preprečevanja nedovoljenih migracij in vračanja, se upošteva število odredb o zapustitvi ozemlja (50 %) in dejanskih vrnitev (50 %), s čimer se upoštevajo posebne razmere določene države članice.

Delež za programe držav članic znaša 60 % skupnih finančnih sredstev sklada. Predlaga se, da se državam članicam na začetku programskega obdobja zagotovi 50 % sredstev, pri čemer se ohrani možnost rednega dopolnjevanja teh sredstev. Predvideno je, da se en fiksni dodatek v višini 10 % sredstev zagotovi na sredini obdobja (tehnična prilagoditev razdelitvenega ključa, odvisna od finančne uspešnosti, v skladu s čimer bi morala država članica predložiti zahtevke za plačilo, ki zajemajo vsaj 10 % začetnega zneska odobritev plačil).

Preostalih 40 % bi bilo treba upravljati v okviru tematskega instrumenta, ki bo redno zagotavljal finančna sredstva za vrsto prednostnih nalog, kot so opredeljene v sklepih Komisije o financiranju. Tematski instrument omogoča prožnost pri upravljanju sklada, saj omogoča izplačilo sredstev za tehnično pomoč na pobudo Komisije in za naslednje elemente:

·podporo za posebne ukrepe, ki zagotavlja dodatna finančna sredstva za namenske ukrepe z visoko dodano vrednostjo EU v okviru programov držav članic, pri čemer se bo posebna pozornost namenila spodbujanju učinkovitega vračanja,

·podporo za ukrepe Unije, ki se upravlja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja,

·podporo za preselitev ter prizadevanja držav članic za solidarnost in odgovornost,

·nujno pomoč ter

·podporo za Evropsko migracijsko mrežo.

Ukrepi tematskega instrumenta bi bili načrtovani v okviru letnih ali večletnih programov dela, sprejetih z izvedbenim sklepom Komisije. Instrument bo omogočal obravnavanje novih prednostnih nalog ali sprejetje nujnih ukrepov prek načina izvajanja, ki najbolj ustreza cilju politike.

Pri upravljanju sklada je potrebna nadaljnja poenostavitev, zlasti z zagotavljanjem pristopa, skladnega s pravili, ki se uporabljajo za upravljanje drugih skladov Unije (enotna pravila), in boljših usmeritev za upravljavske in kontrolne sisteme ter zahteve glede revizije ter z zagotavljanjem, da se pri pravilih o upravičenosti v okviru deljenega upravljanja v celoti upoštevajo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

Pomembno je, da se poveča dodana vrednost EU na področju upravljanja migracij ter uvede izboljšan okvir za spremljanje in ocenjevanje, da bi se okrepilo upravljanje, ki temelji na smotrnosti. Da bi se podprla prizadevanja za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij na podlagi solidarnosti in odgovornosti med državami članicami in institucijami EU ter da bi se zagotovila skupna trajnostna politika Unije na področju azila in priseljevanja, bi bilo treba vzpostaviti Sklad za azil in migracije, ki bi državam članicam zagotovil ustrezna finančna sredstva.

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

   Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta uredba o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije nadgrajuje naložbe in rezultate, dosežene s podporo njegovih predhodnikov, tj. Evropskega sklada za begunce 2 , Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav 3 , Evropskega sklada za vračanje 4 za obdobje 2007–2013 ter Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014 5 .

Sklad bo ohranjal podporo za splošne politike EU na področju migracij, vključevanja in vračanja, kot je podpora za okrepitev in razvoj skupnega evropskega azilnega sistema (vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo), podpora za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti v korist tistih, ki so jih migracijski in azilni tokovi najbolj prizadeli, podpora za zakonite migracije v države članice in razvoj proaktivnih strategij priseljevanja, ki spoštujejo proces vključevanja državljanov tretjih držav, podpora za krepitev zmogljivosti držav članic ter spodbujanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja ter razvoj partnerstev in sodelovanja s tretjimi državami.

Vendar so za okrepljeno migracijsko politiko EU potrebni ukrepi v okviru vseh razpoložljivih orodij. V tem smislu bo delo držav članic, podprto s skladi, učinkovitejše, če bo dopolnjeno in podprto z ustreznimi dejavnostmi agencij Unije, zlasti Evropskega azilnega podpornega urada ter Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki bodo imele ključno vlogo pri opredeljevanju ranljivosti in podpiranju držav članic pri njihovi odpravi, med drugim tudi s skupnimi operacijami, usposabljanjem in napotitvijo strokovnjakov.

Sklad bo v celoti dopolnjeval dejavnosti teh agencij, predlaga pa se tudi znatna okrepitev sredstev za te agencije v prihodnjem obdobju. Komisija v svojem sporočilu Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti predlaga, da se agencijam Unije na področju migracij dodeli znesek v višini 865 000 000 EUR (v tekočih cenah) 6 . Ta uredba ne zajema finančnih sredstev za te agencije, temveč se ta določijo v rednem letnem proračunskem postopku. Komisija predlaga tudi dodelitev zneska v višini 12 013 000 000 EUR (v tekočih cenah) za podporo obsežni okrepitvi Evropske agencije za mejno in obalno stražo s stalno enoto, ki bo štela približno 10 000 mejnih policistov, s čimer bi ta postala popolnoma operativna 7 , ter dobro delujoči Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).

Skladnost z drugimi politikami Unije

Migracijska politika Unije ter posledično tudi Sklad za azil in migracije sta odvisna od sinergij in skladnosti z ustreznimi politikami EU, kot so upravljanje meja, notranja varnost, socialno vključevanje državljanov tretjih držav in zunanje politike Unije, ki podpirajo tretje države.

Glede na raznolikost elementov upravljanja migracij je potreben usklajen pristop z več instrumenti financiranja Unije, ki bi podpirali izvajanje zunanjih in notranjih vidikov politike Unije. Zunanji instrumenti Unije imajo ključno vlogo pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij, zagotavljanju dostopa do mednarodne zaščite, krepitvi upravljanja meja, prizadevanjem za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, podpiranju izvajanja ukrepov vračanja ter podpiranju upravljanja politike Unije na področju zakonitih migracij. Zato bodo migracije v ospredju predlogov za zunanje instrumente Unije. Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira sklad, bi bilo treba izvajati ob popolni sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje, poleg tega pa bi morali ti ukrepi dopolnjevati navedene druge ukrepe. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja ter zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi moral sklad zagotavljati ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov upravljanja migracij na interesnih področjih migracijske politike Unije.

Sklad se bo osredotočal na ukrepe za zgodnje vključevanje, medtem ko Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad plus (ESS+) vključujeta pomembne določbe, ki zajemajo dolgoročno vključevanje državljanov tretjih držav. Drugi programi, kot sta Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Erasmus +, bodo prav tako okrepili določbe v zvezi z migranti in begunci. Vsi ti instrumenti bodo morali delovati skladno, da bi bil učinek njihove podpore čim večji.

Sinergije bodo zagotovljene tudi s Skladom za pravosodje, pravice in vrednote, ki prispeva k prednostnim nalogam in ciljem v zvezi z boljšim upravljanjem migracij, spodbujanjem vključevanja in boj proti trgovini z ljudmi. Poleg tega bo treba poleg navedenih skladov zagotoviti tudi skladnost in sinergije z instrumentom za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter Skladom za notranjo varnost.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Člen3(2) Pogodbe o Evropski uniji določa, da „Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb“.

Pravna podlaga za predlagani ukrep Unije je seznam ukrepov iz člena 77(2) in člena 79(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), kot so skupna vizumska politika, kontrole oseb na zunanjih mejah, ukrepi za postopno vzpostavitev integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in boj proti trgovini z ljudmi.

Upoštevati je treba tudi člen 80 PDEU, ki poudarja, da za politike Unije, navedene v poglavju 2 naslova V tretjega dela PDEU in njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju.

Poleg tega je Komisija 29. maja 2018 sprejela predlog uredbe o skupnih določbah 8 , da bi se izboljšalo usklajevanje in harmoniziralo izvajanje podpore v okviru deljenega upravljanja z glavnim namenom poenostavitve izvajanja politike. Te skupne določbe zajemajo deljeno upravljanje v okviru Sklada za azil in migracije.

Različni skladi v okviru deljenega upravljanja služijo ciljem, ki se medsebojno dopolnjujejo, in se upravljajo na enak način, zato Uredba (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] določa vrsto splošnih načel, kot je partnerstvo. Navedena uredba vsebuje tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno z določbami o partnerskem sporazumu, ki se sklene z vsako državo članico, in določa skupno usmerjenost skladov k smotrnosti. V skladu s tem vključuje omogočitvene pogoje ter ureditve za spremljanje, poročanje in ocenjevanje. Skupne določbe določajo tudi pravila o upravičenosti in finančnem poslovodenju ter ureditve upravljanja in kontrole.

Sklad bo odprt za pridružitev tretjih držav v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v Skladu za azil in migracije, prispevke in koristi zanjo ter pogoje njene udeležbe.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Upravljanje migracijskih tokov predstavlja izzive, ki so vse bolj nadnacionalne narave in takšnega obsega, da se države članice z njimi ne morejo soočiti same. Ker obravnavanje migracij zahteva znatna sredstva in zmogljivosti držav članic ter da se zagotovi celovit pristop na podlagi medsebojnega zaupanja, solidarnosti, delitve odgovornosti, sodelovanja in usklajevanja med državami članicami in institucijami EU, je jasno, da imata intervencija Unije na tem področju in uporaba proračuna EU dodano vrednost.

V zvezi s tem naj bi Sklad za azil in migracije zagotovil dodano vrednost z učinkovitejšo uporabo javnih sredstev, in sicer z okrepitvijo skupnega evropskega azilnega sistema z določitvijo skupnih pravil in postopkov, razvojem zmogljivosti držav članic za sprejem oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, spodbujanjem uporabe zakonitih poti za migrante, zagotavljanjem dolgoročne konkurenčnosti Unije in prihodnosti njenega socialnega modela, podpiranjem vključevanja zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in zmanjšanjem spodbud za nedovoljene migracije s trajnostno politiko na področju vračanja in ponovnega sprejema.

V zvezi z zunanjo razsežnostjo so partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami bistven element migracijske politike Unije, da se zagotovi ustrezno obvladovanje tokov in izkaže solidarnost s tretjimi državami, ki se soočajo z migracijskimi pritiski, s pobudami za preselitev. Jasno je, da se bo s sprejetjem ukrepov in združevanjem virov na ravni EU znatno povečal vpliv, ki ga EU potrebuje, da prepriča tretje države v sodelovanje pri migracijskih vprašanjih, ki so predvsem v interesu EU in držav članic.

Predlog spoštuje načelo subsidiarnosti, saj se bo financiranje večinoma izvrševalo v skladu z načelom deljenega upravljanja in ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti držav članic, hkrati pa se v celoti priznava, da je treba intervencije izvajati na ustrezni ravni in da vloga Unija ne bi smela presegati tistega, kar je nujno potrebno.

Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti in spada na področje ukrepanja v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, kot je določeno v naslovu V PDEU. Cilji in ustrezne ravni financiranja so sorazmerni z namenom instrumenta. Ukrepi, predvideni v tem predlogu, obravnavajo evropsko razsežnost azila in priseljevanja.

Izbira instrumenta

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za migracije in azil.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Predlog upošteva rezultate ocen prejšnjih instrumentov financiranja. Temelji na naknadni oceni Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Evropskega sklada za vračanje 9 ter vmesni oceni Sklada za azil, migracije in vključevanje (programsko obdobje 2014–2020). Ugotovitve z vidika različnih meril ocenjevanja so naslednje:

Kar zadeva uspešnost, je imel Sklad za azil, migracije in vključevanje pomembno vlogo pri izboljšanju azilnih sistemov in okrepitvi sprejemnih zmogljivosti držav članic. Zaradi migracijske krize je bilo področje azila prednostno obravnavano v številnih državah. Sklad za azil, migracije in vključevanje je dosegel tudi znaten napredek glede najranljivejših oseb, vključno z mladoletniki brez spremstva, beguncev in prosilcev za azil v regijah, kot sta severna Afrika in Afriški rog, s čimer se je povečala prepoznavnost njegove zunanje razsežnosti. Vendar ni veliko dokazov o večji zmogljivosti za razvoj, spremljanje in oceno azilnih sistemov, pri čemer je program EU za preselitev sicer dosegel napredek, vendar je le v omejenem obsegu prispeval k vzpostavitvi, razvoju in izvajanju nacionalnih programov za preselitev.

Sklad za azil, migracije in vključevanje je dosegel dober napredek glede vključevanja državljanov tretjih držav, pri čemer se je prednost dajala večinoma kratkoročnim ukrepom za vključevanje pred dolgoročnimi, hkrati pa je bil dosežen le omejen napredek glede zakonitih migracij, verjetno zaradi kontekstualnih dejavnikov. Rezultati teh ukrepov še niso vidni, saj je vključevanje dolgotrajen proces.

Razvoj pravičnih, trajnostnih in učinkovitih strategij vračanja je bil vse pomembnejši cilj v večini držav članic, pri čemer se je stopnja prostovoljnih in prisilnih vrnitev s podporo Sklada za azil, migracije in vključevanje sicer zvišala, vendar ugotovitve kažejo, da je sklad le v omejenem obsegu prispeval k učinkovitemu izvajanju strategij vračanja.

Solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami sta bili okrepljeni predvsem z nujno pomočjo, mehanizmi za premestitev in programi EU za preselitev. Aktualne ugotovitve kažejo, da so nacionalni programi le v omejenem obsegu dodatno prispevali k predaji prosilcev za azil in upravičencev do mednarodne zaščite v primerjavi z mehanizmom za premestitev.

Sklad za azil, migracije in vključevanje je zagotovil znatne prispevke za države članice v izrednih razmerah, in sicer predvsem z nujno pomočjo, ki je bila pomemben instrument za okrepitev solidarnosti. Sklad je omogočil hiter in ciljno usmerjen odziv v sodelovanju in sinergiji z instrumentom za nujno pomoč 10 .

Kar zadeva učinkovitost, je ocena na splošno in glede na razpoložljive podatke pokazala, da so bili rezultati sklada doseženi z razumnimi stroški v smislu človeških in finančnih virov. Čeprav je bil začetek izvajanja nacionalnih programov odložen, se sklad na splošno izvaja dobro, saj so se z nujno pomočjo zapolnile vrzeli v financiranju in izpolnile najnujnejše potrebe, k čemur je prispeval tudi prožen pristop k njegovemu upravljanju. Ustrezni in učinkoviti so bili tudi upravljavski in kontrolni ukrepi, vključno s strogimi mehanizmi za zagotovitev pravilnega izvajanja sklada ter preprečevanje goljufij in nepravilnosti.

Na tej stopnji ni veliko dokazov o znatnem zmanjšanju upravnega bremena, čeprav je Sklad za azil, migracije in vključevanja prispeval k poenostavitvi v primerjavi s preteklostjo. Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih s prejšnjimi skladi, je bilo uvedenih več novih upravnih in upravljavskih postopkov. Ti vključujejo sprejetje smernic in zbirke orodij za boljše pravno urejanje ter zbiranje kazalnikov za zagotovitev ustreznejšega merjenja smotrnosti.

Na splošno se zdi, da je večina inovativnih ukrepov (npr. možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, večletno načrtovanje) še posebej koristna za upravičence in da je prispevala k poenostavitvi. Vendar se kljub večji poenostavitvi zdi, da nacionalna pravila in postopki, ki se uporabljajo v okviru nacionalnih programov, povzročajo zmerno do visoko upravno breme, kar vpliva na učinkovitost.

Kljub izzivom je Sklad za azil, migracije in vključevanje še vedno zelo pomemben, saj se je izkazal za dovolj prožnega, obsežnega in celovitega, da se odzove na različne potrebe, nacionalni programi pa so v skladu s potrebami držav članic. Vendar spreminjajoče se potrebe držav članic v obdobju izvajanja zahtevajo večjo prožnost pri dodeljevanju finančnih sredstev. Potrebe se zelo razlikujejo med državami članicami in področji (tj. azil, vključevanje in vračanje), pri čemer njihov obseg sicer niha, vendar se je na splošno povečal. Področje azila je bilo prednostno obravnavano v številnih državah. Zaradi migracijske krize je bil obseg Sklada za azil, migracije in vključevanje drugačen, kot je bilo sprva predvideno, prvotna raven financiranja pa se je izkazala za nezadostno.

V fazi zasnove in načrtovanja sklada so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev, da je sklad skladen z drugimi finančnimi instrumenti EU in ustreznimi ključnimi političnimi strategijami EU ter da jih dopolnjuje. V fazi izvajanja je Komisija zagotovila, da so bili skladi EU s podobnimi cilji uporabljeni na usklajen način. Na nacionalni ravni je večina držav članic zagotovila skladnost in dopolnjevanje z vzpostavitvijo mehanizmov usklajevanja, predvsem v obliki spremljevalnih odborov, ki združujejo organe, vključene v izvajanje skladov.

Vendar obstajajo možnosti za izboljšanje komunikacije, kar zadeva notranjo skladnost med različnimi mehanizmi izvajanja Sklada za azil, migracije in vključevanje, saj nekateri upravičenci niso bili dobro seznanjeni z ukrepi in projekti, podprtimi v okviru sklada, zlasti z ukrepi Unije in nujno pomočjo. Kljub temu pa je malo dokazov o notranji ali zunanji neskladnosti, prekrivanju in podvajanju.

Sklad za azil, migracije in vključevanje je kljub razmeroma majhnemu obsegu v primerjavi z izzivi zaradi krize v takratnem obdobju na splošno ustvaril znatno dodano vrednost EU. Glavna korist na ravni EU izhaja iz nadnacionalne razsežnosti nekaterih ukrepov (ukrepi Unije in Evropska migracijska mreža) in delitve bremena na ravni EU, podprte zlasti z nujno pomočjo in mehanizmom za premestitev v okviru nacionalnih programov, pri čemer oboje priča o uporabi načela solidarnosti.

Sklada za azil, migracije in vključevanje je ustvaril znatno dodano vrednost EU v smislu:

(i)    zagotavljanja uspešnega in učinkovitega upravljanja migracijskih tokov na ravni EU (učinki na obseg);

(ii)    izboljšanih postopkov v zvezi z upravljanjem migracij ter večjega strokovnega znanja in zmogljivosti (učinki na postopke);

(iii)    omogočanja državam članicam, da dosežejo več migrantov, prosilcev za azil, beguncev in državljanov tretjih držav (učinki na število), ter

(iv)    inovacij na nacionalni in evropski ravni z izvajanjem ukrepov (učinki na vlogo).

Odsotnost sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje bi škodila kakovosti odziva EU na migracijsko krizo ter sposobnosti držav članic za sodelovanje in izvajanje rešitev. Prekinitev podpore bi verjetno imela velike negativne posledice ter bi privedla do zmanjšanja obsega in kakovosti izvedenih ukrepov ter do odložitve ali celo prekinitve izvajanja ukrepov, vključno z uporabo načel solidarnosti, delitve bremena in medsebojnega zaupanja.

V okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje je bilo veliko pozornosti namenjeno trajnosti, zlasti prek mehanizmov izvajanja, vzpostavljenih v fazah načrtovanja in izvajanja, v manjšem obsegu pa prek nujne pomoči (zaradi narave ukrepov). Pri zasnovi intervencij v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo mogoče bolj upoštevati merila trajnosti.

Trajnost učinkov ukrepov (učinki, ki trajajo po koncu intervencije) in finančna trajnost (ukrepi, ki bi se lahko nadaljevali po koncu financiranja v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje) se razlikujeta glede na mehanizme izvajanja, države članice in specifične cilje ter sta odvisni od sprejetja celostnega pristopa. Trajnost učinkov na ciljne skupine se lahko razlikuje glede na prednostna področja, pri čemer so lahko rezultati na področju vključevanja in azila trajni, če obravnavajo dolgoročnejše potrebe, medtem ko so rezultati na področju vračanja trajnejši, če temeljijo na programih prostovoljnega vračanja in so podprti s prizadevanji za reintegracijo.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Od 10. januarja 2018 do 9. marca 2018 sta potekali dve namenski odprti javni posvetovanji o skladih EU na področju migracij in varnosti. Na splošno so sodelujoči poudarili potrebo po poenostavitvi izvajanja finančnih instrumentov na področju notranjih zadev, večji prožnosti (zlasti v zvezi z zmožnostjo odzivanja na krize, povezane z migracijami in varnostjo) ter večjem financiranju in podpori na področjih z visoko ravnjo delitve odgovornosti (azil in upravljanje meja) in/ali sodelovanju med državami članicami in z agencijami na področju notranjih zadev. Sodelujoči so trdili, da lahko taki ukrepi izboljšajo uspešnost in učinkovitost instrumentov financiranja ter dodano vrednost EU. Zainteresirane strani so opozorile tudi na to, da bi politike na področju notranjih zadev morale imeti večji vpliv v tretjih državah.

V okviru odbora Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost je potekalo posvetovanje s pristojnimi organi držav članic. Države članice so predložile mnenja o glavnih prednostnih nalogah financiranja, težavah, strukturi skladov in načinih izvajanja. Potekala so tudi posvetovanja z drugimi ključnimi zainteresiranimi stranmi in upravičenci sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, kot so mednarodne organizacije in organizacije civilne družbe, ter posvetovanja z agencijami na področju notranjih zadev.

Zainteresirane strani so se strinjale, da bi morala poraba EU, da bi se dodana vrednost EU čim bolj povečala, odražati prednostne naloge in politične zaveze na ravni EU ter podpirati izvajanje pravnega reda EU na področju notranjih zadev. Pozvale so k zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev za soočanje s trenutnimi in novimi izzivi. Zadostna finančna sredstva bi bilo treba zagotoviti tudi agencijam na področju notranjih zadev v skladu z njihovimi vedno številčnejšimi dejavnostmi. Zainteresirane strani so se strinjale, da je treba v strukturo skladov vnesti več prožnosti. Ugotovile so, da bi bilo treba za ohranitev zadostne prožnosti za odzivanje na spreminjajoče se razmere ohraniti večletne programe. Nevladne organizacije so menile, da bilo treba ohraniti tudi neposredno upravljanje.

Posvetovanja so potrdila soglasje med ključnimi zainteresiranimi stranmi glede potrebe po širšem obsegu ukrepov za financiranje EU, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo, po večjem učinku politik na področju notranjih zadev, večji poenostavitvi mehanizmov izvajanja in večji prožnosti, zlasti za odzivanje na izredne razmere.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Delo za pripravo prihodnjih finančnih instrumentov na področju notranjih zadev se je začelo leta 2016 ter se nadaljevalo v letih 2017 in 2018. V okviru tega dela je bila v letih 2017 in 2018 opravljena študija večletnega finančnega okvira v podporo oceni učinka, ki se je začela septembra 2017. Ta študija je združila rezultate ocenjevanj obstoječih finančnih instrumentov in posvetovanj z zainteresiranimi stranmi ter proučila težave, cilje in možnosti politike, vključno z njihovim verjetnim učinkom, kot je bil proučen v oceni učinka.

Ocena učinka

Za predlog je bila opravljena ocena učinka, ki je zajemala Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Sklad za integrirano upravljanje meja, ki je sestavljen iz instrumenta za upravljanje meja in vizume ter instrumenta za opremo za carinske kontrole. Povzetek ocene učinka in pozitivno mnenje Odbora za regulativni nadzor sta na voljo na naslednjem spletnem mestu: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&language=sl .

V poročilu o oceni učinka so proučene različne možnosti politike glede tega, kako se bo financiranje zagotavljalo, pri čemer so obravnavana vprašanja, kot so skladnost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti financiranja EU, zunanja razsežnost financiranja na področju migracij in varnosti, prožnost v stabilnem finančnem okolju (vključno s tematskim instrumentom), načini izvajanja (deljeno, neposredno in posredno upravljanje), možnost zagotavljanja nujne pomoči ter mehanizem vmesnega pregleda. Prednostna možnost je kombinacija možnosti, ki temelji na rezultatih in priporočilih naknadne ocene prejšnjih skladov (programsko obdobje 2007–2013) in vmesnih ocen sedanjih skladov (programsko obdobje 2014–2020).

V oceni učinka so obravnavana priporočila Odbora za regulativni nadzor. Spodnja razpredelnica vsebuje glavne premisleke in priporočila za izboljšave v zvezi s Skladom za azil in migracije, instrumentom za upravljanje meja in vizume (v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja) in Skladom za notranjo varnost ter opis, kako je bilo poročilo o oceni učinka spremenjeno, da bi odražalo te premisleke in priporočila.

Glavni premisleki Odbora za regulativni nadzor

Spremembe poročila o oceni učinka

V poročilu ni pojasnjeno, kako bosta večja pristojnost EU na tem področju (notranje zadeve) in razširjena vloga agencij vplivali na splošni sistem.

Poročilo je bilo spremenjeno v zvezi s Skladom za azil in migracije, instrumentom za upravljanje meja in vizume (v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja) ter Skladom za notranjo varnost, da bi se pojasnilo, kako razširitev pristojnosti EU in večja vloga agencij vplivata na vloge zadevnih skladov (oddelek 3.2). Ker imajo agencije na področju notranjih zadev ključno vlogo pri izvajanju migracijske in varnostne politike Unije, bodo imele pomembno vlogo v fazi načrtovanja nacionalnih programov, njihove dejavnosti spremljanja pa se bodo upoštevale v vmesnem pregledu. Z razširjenim mandatom agencij se ne bi nadomestile naloge, ki jih zdaj opravljajo države članice, temveč bi se okrepili in nadgradili ukrepi Unije in njenih držav članic na področju migracij, upravljanja meja in varnosti.

Nadaljnji premisleki in priporočila za izboljšave

Spremembe poročila o oceni učinka

(1) V poročilu bi morale biti predstavljene glavne spremembe pri strukturi programov in prednostnih nalogah v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem. Poleg tega bi moralo biti pojasnjeno področje uporabe zunanje komponente programa, tj. njeno dopolnjevanje z zunanjimi instrumenti.

Poročilo je bilo spremenjeno, da bi se predstavile glavne spremembe pri strukturi programov v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem (oddelek 3.2) ter pojasnilo področje uporabe zunanje komponente in njeno dopolnjevanje z zunanjimi instrumenti (oddelek 3.3). Cilji skladov temeljijo na področjih uporabe njihovih predhodnikov, za katera se je na splošno štelo, da so dovolj široka, da podpirajo izvajanje prednostnih nalog politik EU in zagotavljajo dodano vrednost EU. Prilagoditve prednostnih nalog in ukrepov odražajo razvoj politike in potrebo po sinergijah z drugimi skladi EU. Intervencije v okviru zunanje razsežnosti bodo zasnovane in izvedene v skladu z zunanjim delovanjem in zunanjo politiko EU, zlasti z instrumentom EU za zunanje financiranje.

(2) V poročilu bi prav tako moralo biti pojasnjeno, kako razširitev pristojnosti EU in večja vloga agencij vplivata na vloge zadevnih programov. Ali se poveča potreba po ukrepih na nacionalni ravni ali prenosu nalog na agencije ali pa zmanjša prednostna vloga nekaterih intervencij?

Glej zgoraj navedene spremembe poročila, ki obravnavajo glavne premisleke Odbora za regulativni nadzor.

(3) Odbor razume, da je bil novi mehanizem rezerv za uspešnost med pripravo poročila še v fazi razvoja. V končni različici bi moral biti izbrani mehanizem posodobljen in pojasnjen glede na izkušnje z drugimi skladi EU (kot je bilo ustno pojasnjeno odboru).

Poročilo je bilo spremenjeno, da bi se posodobil in pojasnil prednostni mehanizem, pri tem pa upoštevale izkušnje z drugimi skladi EU in razvoj v okviru priprave prihodnje uredbe o skupnih določbah za deljeno upravljanje (oddelek 4.1.4). V prednostni možnosti ni predstavljena namenska rezerva za uspešnost. Za dodelitev dodatnih finančnih sredstev v okviru tehnične prilagoditve na sredini obdobja je potrebna minimalna raven finančnega izvrševanja, elementi smotrnosti pa bi se upoštevali pri zagotavljanju dodatnih sredstev prek tematskega instrumenta.

(4) V poročilu bi bilo treba pojasniti, kako bo novi mehanizem za nujno pomoč deloval v okviru sredstev vsakega od treh skladov za migracije in varnost ter da bi morala biti uporaba nujne pomoči omejena zaradi nove prožnosti, ki jo zagotavlja tematski instrument. Pojasniti bi bilo treba prednost tega mehanizma v primerjavi z nujnim financiranjem v okviru prejšnjega programskega obdobja.

Poročilo je bilo spremenjeno, da bi se pojasnilo delovanje novega mehanizma za nujno pomoč (oddelek 4.1.3). Nujna pomoč, zagotovljena v okviru skladov, bi morala dopolnjevati rezervo za nujno pomoč (na ravni proračuna EU) in se uporabljati v jasno opredeljenih primerih. Zaradi prožnosti tematskega instrumenta se pričakuje, da bo uporaba nujne pomoči bolj omejena kot v sedanjem programskem obdobju. Nujna pomoč se lahko izvaja v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja.

(5) Ureditve spremljanja niso dobro opredeljene. V poročilu bi bilo treba pojasniti, kako se bo opredelila in merila uspešnost programov.

Poročilo je bilo spremenjeno (oddelek 5.1), da bi se predstavilo merjenje uspešnosti programov. Podlaga za to bodo cilji, ki jih bodo določile Komisija in države članice ter bodo dogovorjeni v nacionalnih programih, in poznejše merjenje dosežkov glede na zastavljene cilje s kazalniki učinka in rezultatov, vključenimi v zakonodajne predloge. Zahteve glede poročanja so za deljeno upravljanje določene v uredbi o skupnih določbah.

   Ustreznost in poenostavitev ureditve

Uredba o skupnih določbah (ki je skupna več področjem politike v okviru deljenega upravljanja) bo zagotovila poenostavitev sklada s čim večjo uporabo skupnih pravil, spremljanja, kontrol in revizij pri izvajanju programov, vključno z boljšo uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Revizijski pristop bo racionaliziran, da bi bil bolj osredotočen na vzorčenje na podlagi tveganja in upošteval načelo „enotne revizije“, da bi se zmanjšalo upravno breme.

Nadaljnja poenostavitev v okviru neposrednega upravljanja bo dosežena z uporabo skupnih informacijskih orodij na ravni celotne Komisije (sistem upravljanja nepovratnih sredstev e-Grants).

Temeljne pravice

Finančna podpora iz proračuna Unije je nepogrešljiva za izvajanje Sklada za azil in migracije v podporo državam članicam z zagotavljanjem skupnih pravil in postopkov za sprejem oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, spodbujanjem novih zakonitih poti za migrante, podpiranjem vključevanja državljanov tretjih držav in zmanjšanjem spodbud za nedovoljene migracije prek trajnostne politike na področju vračanja in ponovnega sprejema. Ti cilji se bodo dosegali ob doslednem spoštovanju obveznosti Unije na področju temeljnih pravic, kar se bo pozorno spremljalo med izvajanjem sklada.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije za večletni finančni okvir vključuje 10 415 000 000 EUR (v tekočih cenah) za Sklad za azil in migracije ter 865 000 000 EUR (v tekočih cenah) za ustrezne decentralizirane agencije za obdobje 2021–2027.

Sredstva se bodo izvrševala v okviru deljenega ali neposrednega/posrednega upravljanja. Skupna sredstva bodo dodeljena na naslednji način: 60 % za programe držav članic, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in 40 % za tematski instrument za posebne ukrepe na nacionalni ali nadnacionalni ravni, ukrepe Unije, nujno pomoč, preselitev, prizadevanja za solidarnost in odgovornost ter Evropsko migracijsko mrežo. Sredstva za tematski instrument se bodo uporabila tudi za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Financiranje se izvaja prek deljenega upravljanja z državami članicami in neposrednega/posrednega upravljanja s strani Komisije.

Okvir za spremljanje in ocenjevanje se bo izboljšal, med drugim tudi z boljšo metodologijo za sledenje naložbam vseh ustreznih skladov EU, da bi se spodbudila pravočasna izvedba in zagotovilo, da lahko ocenjevanje učinkovito prispeva k morebitnim prihodnjim revizijam intervencij politike. To se bo doseglo z boljšimi kazalniki, tesnejšim sodelovanjem z ustreznimi partnerji in mehanizmi za spodbujanje smotrnosti. Komisija bo opravila vmesno in naknadno oceno. Ocenjevanje bo opravljeno v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 11 , v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi moralo biti ocenjevanje obstoječe zakonodaje in politik podlaga za oceno učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z ocenjevanjem se bodo na podlagi kazalnikov in ciljev ter podrobne analize, v kolikšni meri se lahko sklad šteje za ustreznega, učinkovitega in uspešnega ter ali zagotavlja dovolj veliko dodano vrednost EU in ali je skladen z drugimi politikami EU, ocenili učinki sklada na terenu. Pri ocenjevanju se bodo upoštevale pridobljene izkušnje, da se opredelijo morebitne pomanjkljivosti/težave ali možnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihov rezultatov ter prispeva k povečanju njihovega učinka.

V okviru deljenega upravljanja se od držav članic pričakuje, da redno poročajo o izvajanju programov in ob koncu programskega obdobja predložijo končno poročilo o smotrnosti.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I – Splošne določbe predlagane uredbe določa njen namen, področje uporabe in ključne opredelitve pojmov. Zahteva, da so vsi ukrepi, ki se podpirajo na podlagi Uredbe, v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Prav tako navaja cilje Uredbe. Predlagano področje uporabe teh členov v glavnem temelji na sedanji uredbi o Skladu za azil, migracije in vključevanje, pri tem pa upošteva nov razvoj politik, kot je evropska agenda o migracijah, ter potrebo po zagotovitvi hitrega odziva na razvijajoče se migracijske izzive v EU in v sodelovanju z drugimi državami.

Poglavje II – Finančni in izvedbeni okvir določa splošna načela za podporo, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, in odraža pomen skladnosti in dopolnjevanja z ustreznimi instrumenti financiranja EU. Določa načine izvajanja ukrepov, ki se podpirajo na podlagi Uredbe, tj. deljeno, neposredno in posredno upravljanje. Predlagana kombinacija načinov izvajanja temelji na pozitivnih izkušnjah s to kombinacijo pri izvajanju sedanjega instrumenta financiranja.

V prvem oddelku poglavja je določen finančni okvir. V predlogu je naveden znesek skupnih sredstev sklada in njegova uporaba v okviru različnih izvedbenih ureditev.

Drugi, tretji in četrti oddelek opisujejo izvedbeni okvir sklada glede na način izvajanja, kot so programi Komisije in držav članic. Poglavje določa tudi podrobno ureditev za vmesni pregled ter izvajanje posebnih ukrepov, ukrepov Unije, nujne in tehnične pomoči, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in operativne podpore.

Zadnji oddelek določa potrebne določbe glede poročil držav članic o smotrnosti, spremljanja in ocenjevanja.

Poglavje III – Prehodne in končne določbe vsebuje določbe o prenosu pooblastil na Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov in določbe o postopku v odboru. Poleg tega zajema uporabo uredbe o skupnih določbah za predlagano uredbo, predlaga razveljavitev predhodnega instrumenta financiranja in določa številne prehodne določbe. Določen je datum začetka veljavnosti predlagane uredbe in navedeno je, da bo uredba v celoti zavezujoča in da se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama od 1. januarja 2021.

2018/0248 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(2) ter člena 79(2) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 12 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 13 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Glede na naraščajoče migracijske izzive, zaradi katerih je treba podpirati trdne sisteme držav članic za sprejem, azil, vključevanje in migracije, preprečevati in ustrezno obvladovati razmere v primeru pritiska ter nedovoljene in nevarne prihode nadomestiti z zakonitimi in varnimi potmi, je vlaganje v učinkovito in usklajeno upravljanje migracij v Uniji ključno za dosego cilja Unije, da postane območje svobode, varnosti in pravice v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2)Pomen usklajenega pristopa Unije in držav članic je izražen v evropski agendi o migracijah iz maja 2015, v kateri je bila poudarjena potreba po dosledni in jasni skupni politiki za ponovno vzpostavitev zaupanja v zmožnost Unije, da združi evropska in nacionalna prizadevanja za obravnavanje migracij in učinkovito sodelovanje v skladu z načeloma solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, kar je bilo potrjeno v vmesnem pregledu iz septembra 2017 in poročilu o napredku iz marca in maja 2018.

(3)Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 ponovno potrdil potrebo po celovitem, pragmatičnem in odločnem pristopu k upravljanju migracij, katerega cilj je ponovno vzpostaviti nadzor zunanjih meja ter zmanjšati število nedovoljenih prihodov in smrtnih žrtev na morju ter ki bi moral temeljiti na prožni in usklajeni uporabi vseh razpoložljivih instrumentov Unije in držav članic. Evropski svet je tudi pozval, naj se z ukrepi na ravni EU in držav članic, kot so učinkoviti sporazumi in ureditve za ponovni sprejem, zagotovi znatno doslednejše vračanje.

(4)Da bi se podprla prizadevanja za zagotovitev celovitega pristopa k upravljanju migracij na podlagi medsebojnega zaupanja, solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami in institucijami Unije ter da bi se zagotovila trajnostna skupna politika Unije na področju azila in priseljevanja, bi bilo treba države članice podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi v obliki Sklada za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: sklad).

(5)Sklad bi se moral izvajati ob popolnem spoštovanju pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih obveznosti Unije v zvezi s temeljnimi pravicami.

(6)Sklad bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe, dosežene s podporo njegovih predhodnikov, tj. Evropskega sklada za begunce, ustanovljenega z Odločbo št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, vzpostavljenega z Odločbo Sveta 2007/435/ES, Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ter Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Hkrati bi moral upoštevati vse pomembne nove dogodke.

(7)Sklad bi moral podpirati učinkovito upravljanje migracijskih tokov, med drugim s spodbujanjem skupnih ukrepov na področju azila, vključno s prizadevanji držav članic pri sprejemanju oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s preselitvijo in predajo prosilcev za mednarodno zaščito oziroma upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami, podpiranjem strategij vključevanja in učinkovitejše politike zakonitih migracij, da bi se zagotovila dolgoročna konkurenčnost Unije in prihodnost njenega socialnega modela ter zmanjšale spodbude za nedovoljene migracije s trajnostno politiko vračanja in ponovnega sprejema. Sklad bi moral podpirati okrepitev sodelovanja s tretjimi državami, da bi se izboljšalo upravljanje tokov oseb, ki prosijo za azil ali drugo obliko mednarodne zaščite, povečale možnosti za zakonite migracije, preprečile nedovoljene migracije ter zagotovila trajnost vrnitve in uspešen ponovni sprejem v tretjih državah.

(8)Zaradi migracijske krize je postalo jasno, da je potrebna reforma skupnega evropskega azilnega sistema, da se zagotovijo učinkoviti azilni postopki za preprečevanje sekundarnih gibanj, enotni in ustrezni pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, enotni standardi glede priznavanja mednarodne zaščite ter ustrezne pravice in ugodnosti za upravičence do mednarodne zaščite. Hkrati je bila reforma potrebna za vzpostavitev pravičnejšega in učinkovitejšega sistema za določitev odgovornosti držav članic za prosilce za mednarodno zaščito ter okvira Unije za prizadevanja držav članic na področju preselitve. Zato je primerno, da sklad zagotavlja večjo podporo prizadevanjem držav članic za celovito in ustrezno izvajanje prenovljenega skupnega evropskega azilnega sistema.

(9)Sklad bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti Agencije Evropske unije za azil, ustanovljene z Uredbo (EU) ../.. [uredba o Agenciji EU za azil] 14 , da bi se omogočilo in izboljšalo delovanje skupnega evropskega azilnega sistema z usklajevanjem in okrepitvijo praktičnega sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami, spodbujanjem prava Unije in operativnih standardov na področju azila za zagotovitev visoke stopnje enakega obravnavanja na podlagi visokih standardov zaščite glede postopkov za mednarodno zaščito, pogojev za sprejem in ocene potreb po zaščiti po vsej Uniji ter za omogočanje trajnostne in pravične porazdelitve prošenj za mednarodno zaščito, spodbujanjem konvergence pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji, podpiranjem prizadevanj držav članic za preselitev ter zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam pri upravljanju azilnih in sprejemnih sistemov, zlasti tistim, katerih sistemi so pod nesorazmernim pritiskom.

(10)Sklad bi moral podpirati prizadevanja Unije in držav članic pri krepitvi zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in ocenjevanje njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti na podlagi obstoječega prava Unije.

(11)Partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami so pomemben del azilne politike Unije za zagotovitev ustreznega upravljanja tokov oseb, ki prosijo za azil ali druge oblike mednarodne zaščite. Da bi se nevarni in nedovoljeni prihodi državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, nadomestili z zakonitimi in varnimi prihodi na ozemlje držav članic, da bi se izrazila solidarnost z državami v regijah, v katere oziroma v katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s pomočjo pri zmanjšanju pritiska na te države, da bi se prispevalo k doseganju ciljev migracijske politike Unije s povečanjem njenega vpliva v razmerju do tretjih držav ter da bi se učinkovito prispevalo k svetovnim pobudam za preselitev z enotnim nastopanjem na mednarodnih forumih in v razmerju do tretjih držav, bi moral sklad zagotavljati finančne spodbude za izvajanje okvira Unije za preselitev [in humanitarni sprejem].

(12)Glede na visoke ravni migracijskih tokov v Unijo v zadnjih letih in pomen zagotavljanja kohezije naših družb je bistveno podpreti politike držav članic za zgodnje vključevanje zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, med drugim tudi na prednostnih področjih, opredeljenih v akcijskem načrtu za vključevanje državljanov tretjih držav, ki ga je Komisija sprejela leta 2016.

(13)Da bi se povečala učinkovitost in dosegla čim večja dodana vrednost Unije ter da bi se zagotovil usklajen odziv Unije pri spodbujanju vključevanja državljanov tretjih držav, bi morali biti ukrepi, ki se financirajo iz sklada, specifični in dopolnjevati ukrepe, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Ukrepi, ki se financirajo iz tega sklada, bi morali podpirati ukrepe, ki so prilagojeni potrebam državljanov tretjih držav in se na splošno izvajajo v začetni fazi vključevanja, in horizontalne ukrepe za podporo zmogljivosti držav članic na področju vključevanja, medtem ko bi bilo treba intervencije za državljane tretjih držav z dolgoročnejšim učinkom financirati iz ESRR in ESS+.

(14)V tem okviru bi bilo treba od organov držav članic, ki so odgovorni za izvajanje sklada, zahtevati, da vzpostavijo mehanizme sodelovanja in usklajevanja z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje intervencij v okviru ESS+ in ESRR, ter po potrebi z njunima organoma upravljanja in organi upravljanja drugih skladov Unije, ki prispevajo k vključevanju državljanov tretjih držav.

(15)Izvajanje sklada na tem področju bi moralo biti skladno s skupnimi osnovnimi načeli Unije o vključevanju, določenimi v skupnem programu za vključevanje.

(16)Ustrezno je državam članicam omogočiti, da lahko v svojih programih določijo, da ukrepi vključevanja lahko zajemajo bližnje sorodnike državljanov tretjih držav, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takšnih ukrepov. Pojem „bližnji sorodnik“ naj bi pomenil zakonca, partnerja ali katero koli osebo, ki je v neposrednem sorodstvenem razmerju v ravni črti z državljanom tretje države, na katerega se nanašajo ukrepi vključevanja in za katerega se sklad sicer ne bi uporabljal.

(17)Glede na ključno vlogo lokalnih in regionalnih organov ter organizacij civilne družbe na področju vključevanja in za olajšanje dostopa teh subjektov do financiranja na ravni Unije bi moral sklad olajšati izvajanje ukrepov lokalnih in regionalnih organov ali organizacij civilne družbe na področju vključevanja, med drugim tudi prek tematskega instrumenta in višje stopnje sofinanciranja za te ukrepe.

(18)Glede na dolgoročne gospodarske in demografske izzive, s katerimi se sooča Unija, je bistveno vzpostaviti dobro delujoče zakonite migracijske poti v Unijo, da bi bila ta še naprej privlačen namembni cilj za migrante ter da bi se zagotovila vzdržnost sistemov socialnega varstva in rast gospodarstva Unije.

(19)Sklad bi moral podpirati države članice pri oblikovanju strategij za organiziranje zakonitih migracij ter s tem okrepiti njihove zmogljivosti za razvoj, izvajanje, spremljanje in splošno ocenjevanje vseh strategij, politik in ukrepov na področju priseljevanja in vključevanja zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, tudi pravnih instrumentov Unije. Sklad bi moral podpirati tudi izmenjavo informacij in dobrih praks ter sodelovanje med različnimi upravnimi službami in ravnmi upravljanja ter med državami članicami.

(20)Učinkovita politika vračanja je bistven del celovitega pristopa Unije in njenih držav članic k migracijam. Sklad bi moral podpirati in spodbujati prizadevanja držav članic za učinkovito izvajanje in nadaljnji razvoj skupnih standardov vračanja, zlasti v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 , ter integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja. Za trajnostne politike vračanja bi moral sklad podpirati tudi povezane ukrepe v tretjih državah, kot je reintegracija povratnikov.

(21)Države članice bi morale dajati prednost prostovoljnemu vračanju. Za spodbujanje prostovoljnega vračanja oseb bi morale države članice predvideti spodbude, kot je preferencialna obravnava z večjo pomočjo pri vračanju. Z vidika stroškovne učinkovitosti je tovrstno prostovoljno vračanje v interesu povratnikov in organov.

(22)Kljub temu sta prostovoljna in prisilna vrnitev tesno povezani in se medsebojno krepita, zaradi česar bi bilo treba države članice spodbujati k boljšemu dopolnjevanju obeh oblik vračanja. Možnost odstranitve je pomemben element, ki prispeva k celovitosti azilnih sistemov in sistemov zakonitih migracij. Sklad bi zato moral podpirati ukrepe držav članic za spodbujanje iz izvajanje odstranitev v skladu s standardi prava Unije, kadar je to ustrezno ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva povratnikov.

(23)Posebni podporni ukrepi za povratnike v državah članicah in državah vrnitve lahko izboljšajo pogoje za vrnitev in reintegracijo.

(24)Sporazumi o ponovnem sprejemu in drugi dogovori so pomemben del politike Unije na področju vračanja in osrednje orodje za učinkovito upravljanje migracijskih tokov, saj lajšajo hitro vračanje migrantov brez urejenega statusa. Ti sporazumi in dogovori so pomemben del dialoga in sodelovanja s tretjimi državami izvora in tranzita migrantov brez urejenega statusa, njihovo izvajanje v tretjih državah pa bi bilo treba podpreti zaradi učinkovitosti politik vračanja na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(25)Sklad bi moral poleg vračanja oseb v skladu s to uredbo podpirati tudi druge ukrepe za preprečevanje nedovoljenih migracij ter obravnavanje spodbud za nezakonite migracije ali izogibanja veljavnim predpisom glede zakonitih migracij, da se ohrani celovitost sistemov priseljevanja držav članic.

(26)Zaposlovanje migrantov brez urejenega statusa je dejavnik privlačevanja za nezakonite migracije in ogroža razvoj politike mobilnosti delovne sile na podlagi programov zakonitih migracij. Sklad bi zato moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta 16 , ki prepoveduje zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in določa sankcije zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

(27)Sklad bi moral neposredno ali posredno podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 17 , ki vsebuje določbe o pomoči, podpori in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi.

(28)Sklad bi moral dopolnjevati in okrepiti dejavnosti na področju vračanja, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , s čimer bi prispeval k učinkovitemu izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja, kot je opredeljeno v členu 4 navedene uredbe.

(29)Prizadevati bi si bilo treba za učinkovitost, skladnost in sinergije z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(30)Ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira sklad, bi morali dopolnjevati druge ukrepe zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo ter mednarodne zaveze Unije. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi moral sklad zagotavljati ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov upravljanja migracij na interesnih področjih migracijske politike Unije.

(31)Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno na dejavnosti, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic intervencija Unije zagotovi dodano vrednost. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala torej prispevati zlasti h krepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju azila in migracij.

(32)Za državo članico se lahko šteje, da ni skladna z ustreznim pravnim redom Unije, vključno kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru tega sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju azila in vračanja, če obstaja očitno tveganje, da bi država članica pri izvajanju pravnega reda na področju azila in vračanja lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ali ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma Agencije Evropske unije za azil ugotovljene pomanjkljivosti na zadevnem področju.

(33)Sklad bi moral odražati potrebo po večji prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve glede predvidljivosti ter zagotavljati pošteno in pregledno porazdelitev sredstev za doseganje ciljev politike in specifičnih ciljev, določenih v tej uredbi.

(34)V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za države članice, ki so sestavljeni iz fiksnega zneska in zneska, ki se izračuna na podlagi meril iz Priloge I, ter odražajo potrebe in pritiske, s katerimi se soočajo različne države članice na področjih azila, vključevanja in vračanja.

(35)Ti začetni zneski bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe migracijskih tokov, obravnavale potrebe pri upravljanju azilnih in sprejemnih sistemov ter vključevanju zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ter preprečile nedovoljene migracije z učinkovito in trajnostno politiko vračanja, bi bilo treba državam članicam na sredini obdobja dodeliti dodaten znesek ob upoštevanju stopnje črpanja sredstev. Ta znesek bi moral temeljiti na najnovejših razpoložljivih statističnih podatkih iz Priloge I, da bi se upoštevale spremembe izhodiščnega stanja držav članic.

(36)Da bi države članice prispevale k doseganju cilja politike v okviru sklada, bi morale zagotoviti, da njihovi programi vključujejo ukrepe, ki se nanašajo na specifične cilje te uredbe, da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II in da so sredstva razporejena med cilji tako, da se lahko doseže splošni cilj politike.

(37)Ker se izzivi na področju migracij stalno razvijajo, bi bilo treba dodeljevanje sredstev prilagoditi spremembam migracijskih tokov. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije se bo del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljeval posebnim ukrepom, ukrepom Unije, nujni pomoči, preselitvam in dodatni podpori državam članicam, ki prispeva k prizadevanjem za solidarnost in odgovornost.

(38)Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodeljenih programskih sredstev uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV, tako da pridobijo večji prispevek Unije.

(39)Poleg začetnih dodeljenih sredstev bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru sklada programom držav članic dodelil tudi za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe, ki zahtevajo sodelovanje ali so potrebni za obravnavanje dogodkov v Uniji, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva za eno ali več držav članic.

(40)Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, povezanih z azilom in vračanjem, ter omogočiti državam članicam vzdrževanje zmogljivosti, nujnih za to storitev, v interesu celotne Unije. Taka podpora je v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji v okviru sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(41)Da bi se dopolnilo izvajanje cilja politike v okviru tega sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic, bi moral sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja intervencije sklada, ki so povezani z analizo politik in inovacijami v politikah, nadnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji.

(42)Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na nepredviden ali nesorazmerno hud migracijski pritisk v eni ali več državah članicah, za katerega je značilen velik ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav, ki povzroči znatne in nujne potrebe po sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, azilnih sistemih in postopkih ter sistemih in postopkih za upravljanje migracij, ali na hud migracijski pritisk v tretjih državah zaradi političnih razmer ali konfliktov, bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe.

(43)Ta uredba bi morala zagotavljati nadaljnje delovanje Evropske migracijske mreže, ustanovljene z Odločbo Sveta 2008/381/ES 19 , ter finančno pomoč v skladu s cilji in nalogami mreže.

(44)Cilj politike v okviru tega sklada bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v političnih oddelkih programa InvestEU. Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(45)Ta uredba določa finančna sredstva za celotni Sklad za azil in migracije, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju] 20 .

(46)Za ta sklad se uporablja Uredba (EU) .../... [finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(47)Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/... [uredba o skupnih določbah].

(48)Uredba (EU) 2021/... [uredba o skupnih določbah] določa okvir za ukrepe za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju, ocenjevanju, upravljanju in kontroli skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato je treba določiti cilje Sklada za azil in migracije ter posebne določbe o vrstah dejavnosti, ki se lahko iz njega financirajo.

(49)Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(50)V skladu s finančno uredbo 21 , Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 23 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 24 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 25 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 26 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(51)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(52)V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 27 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(53)V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ 28 , ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihove nacionalne strategije in programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se najbolj oddaljene regije soočajo pri upravljanju migracij. Sklad podpira te države članice z ustreznimi sredstvi, da bi tem regijam pomagale pri trajnostnem upravljanju migracij in obvladovale razmere v primeru pritiska.

(54)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti ta sklad na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnega bremena, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov sklada na terenu. Da bi se izmerila uspešnost sklada, bi bilo treba za vsak specifični cilj sklada določiti skupne kazalnike in povezane cilje. Komisija in države članice bi morale s pomočjo teh skupnih kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje sklada v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/... Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] ter te uredbe.

(55)Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(56)Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe v zvezi s seznamom ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV in operativno podporo ter za nadaljnji razvoj skupnega okvira za spremljanje in ocenjevanje bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

(57)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 29 . Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih z ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek.

(58)Ker cilja te uredbe, tj. prispevati k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov v Uniji v skladu s skupno politiko o azilu in mednarodni zaščiti ter skupno politiko priseljevanja, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(59)V skladu s členom 3 Protokola o stališču [Združenega kraljestva] in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska [ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja / [je] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe].

(60)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(61)Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2021/... [uredba o večletnem finančnem okviru] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavi Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: sklad).

2.V tej uredbi so določeni cilji sklada, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„prosilec za mednarodno zaščito“ pomeni prosilca, kot je opredeljen v točki [x] člena 2 Uredbe (EU) .../... [uredba o azilnem postopku] 30 ;

(b)„upravičenec do mednarodne zaščite“ v smislu točke (2) člena [2] Uredbe (EU) .../... [uredba o pogojih za azil] 31 ;

(c)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz točke (6) člena 2 finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(d)„družinski član“ pomeni vsakega državljana tretje države, kot je opredeljen s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki ga podpira sklad;

(e)„humanitarni sprejem“ v smislu člena [2] Uredbe (EU) .../... [okvir Unije za preselitev [in humanitarni sprejem]] 32 ;

(f)„odstranitev“ pomeni odstranitev, kot je opredeljena v točki (5) člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(g)„preselitev“ pomeni preselitev, kot je opredeljena v členu [2] Uredbe (EU) .../... [okvir Unije za preselitev [in humanitarni sprejem]];

(h)„vrnitev“ pomeni vrnitev, kot je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(i)„državljan tretje države“ pomeni osebo, ki ni državljan Unije, kot je opredeljen v členu 20(1) PDEU. Sklicevanje na državljane tretjih držav se razume, da zajema tudi osebe brez državljanstva in osebe z nedoločljivim državljanstvom;

(j)„ranljiva oseba“ pomeni osebo, kot je opredeljena s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki ga podpira sklad.

Člen 3

Cilji sklada

1.Cilj politike v okviru sklada je prispevati k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov v skladu z ustreznim pravnim redom Unije in obveznostmi Unije na področju temeljnih pravic.

2.V okviru cilja politike iz odstavka 1 sklad prispeva k naslednjim specifičnim ciljem:

(a)okrepiti in razviti vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo;

(b)podpirati zakonite migracije v države članice, vključno s prispevanjem k vključevanju državljanov tretjih držav;

(c)prispevati k boju proti nedovoljenim migracijam ter zagotoviti uspešnost vrnitve in ponovnega sprejema v tretjih državah.

3.V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se sklad izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Področje uporabe podpore

1.V okviru ciljev iz člena 3 in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II sklad podpira zlasti ukrepe iz Priloge III.

2.Za doseganje ciljev te uredbe lahko sklad podpira ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije iz Priloge III v tretjih državah in v zvezi z njimi, če je to primerno, in sicer v skladu s členoma 5 in 6.

3.Cilji te uredbe podpirajo ukrepe, ki so namenjeni eni ali več ciljnim skupinam ter spadajo na področje uporabe členov 78 in 79 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 5

Tretje države, pridružene skladu

Sklad je odprt za tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v Skladu za azil in migracije, če sporazum:

zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v skladu,

določa pogoje udeležbe v skladu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za sklad in njegove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe,

na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s skladom,

Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Upravičeni subjekti

1.Upravičeni so lahko naslednji subjekti:

(a)pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(1)državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(2)tretji državi, pridruženi skladu;

(3)tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz programa;

(b)vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

2.Fizične osebe niso upravičene.

3.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.Pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorcijih vsaj dveh neodvisnih subjektov s sedežem v različnih državah članicah ali čezmorskih državah ali ozemljih, povezanih s temi državami, ali tretjih državah, so upravičeni.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

Oddelek 1
Skupne določbe

Člen 7

Splošna načela

1.Podpora, zagotovljena na podlagi te uredbe, dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno intervencijo ter je osredotočena na prinašanje dodane vrednosti za cilje te uredbe.

2.Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena na podlagi te uredbe in s strani držav članic, skladna z ustreznimi dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.

3.Sklad se izvaja v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s členom [62(1)(a), (b) in (c)] finančne uredbe.

Člen 8

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje sklada v obdobju 2021–2027 znašajo 10 415 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)6 249 000 000 EUR se dodeli za programe, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja;

(b)4 166 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument.

3.Do 0,42 % finančnih sredstev se dodeli za tehnično pomoč na pobudo Komisije, kot je opredeljena v členu 29 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

 

Člen 9

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

1.Finančna sredstva iz člena 8(2)(b) se prožno dodelijo prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela. Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente:

a)posebne ukrepe;

b)ukrepe Unije;

c)nujno pomoč;

d)preselitev;

e)podporo državam članicam, ki prispeva k prizadevanjem za solidarnost in odgovornost, in

f)Evropsko migracijsko mrežo.

Iz finančnih sredstev za tematski instrument se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije.

2.Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za obravnavanje prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo za Unijo ali za odzivanje na nujne potrebe v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije iz Priloge II.

3.Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta dodelijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, se zagotovi, da na izbrane projekte ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije na podlagi člena 258 PDEU v zvezi s kršitvijo, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali smotrnost projektov.

4.Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, Komisija za namene člena 18 in člena 19(2) Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] oceni, ali na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije na podlagi člena 258 PDEU v zvezi s kršitvijo, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali smotrnost projektov.

5.Komisija določi skupni znesek, ki bo na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije. Komisija za tematski instrument sprejme sklepe o financiranju, kot so navedeni v členu [110] finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od njegovih elementov, kot so navedeni v odstavku 1. V sklepih o financiranju se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

6.Tematski instrument podpira zlasti ukrepe, ki spadajo pod izvedbeni ukrep 2(b) iz Priloge II ter ki jih izvajajo lokalni in regionalni organi ali organizacije civilne družbe.

7.Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 5 ustrezno spremeni programe, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja.

8.Ti sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta.

ODDELEK 2

PODPORA IN IZVAJANJE V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

Člen 10

Področje uporabe

1.Ta oddelek se uporablja za del finančnih sredstev iz člena 8(2)(a) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom Komisije za tematski instrument iz člena 9.

2.Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] finančne uredbe in Uredbo (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Člen 11

Proračunska sredstva

1.Sredstva iz člena 8(2)(a) se okvirno dodelijo nacionalnim programom (v nadaljnjem besedilu: programi), ki jih države članice izvajajo v okviru deljenega upravljanja, na naslednji način:

(a)5 207 500 000 EUR državam članicam v skladu s Prilogo I;

(b)1 041 500 000 EUR državam članicam za prilagoditev sredstev, dodeljenih za programe, kot je navedeno v členu 14(1).

2.Če se znesek iz odstavka 1(b) ne dodeli, se preostali znesek lahko doda znesku iz člena 8(2)(b).

Člen 12

Stopnje sofinanciranja

1.Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih odhodkov projekta.

2.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih odhodkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

3.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih odhodkov za ukrepe iz Priloge IV.

4.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih odhodkov za operativno podporo.

5.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih odhodkov za nujno pomoč.

6.V sklepu Komisije o odobritvi programa se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz tega sklada za vrste ukrepov iz odstavkov 1 do 5.

7.V sklepu Komisije se za vsak specifični cilj določi, ali se stopnja sofinanciranja za specifični cilj uporabi za:

(a)skupni prispevek, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali

(b)le za javni prispevek.

Člen 13

Programi

1.Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami Unije in izzivi na področju upravljanja migracij ter ustrezne glede na njih ter da so v celoti skladne z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije. Države članice pri opredelitvi prednostnih nalog v okviru svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi iz Priloge II ustrezno obravnavani.

2.Komisija zagotovi, da sta Agencija Evropske unije za azil ter Evropska agencija za mejno in obalno stražo že v zgodnji fazi vključeni v razvoj programov v smislu področij njune pristojnosti. Komisija se z navedenima agencijama posvetuje o osnutkih programov, da se zagotovita skladnost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov agencij in ukrepov držav članic.

3.Komisija lahko Agencijo Evropske unije za azil ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo po potrebi vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja iz oddelka 5, zlasti da se zagotovi, da so ukrepi, izvedeni s podporo sklada, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

4.Poleg spremljanja v skladu z Uredbo (EU) [.../...] [uredba o Agenciji EU za azil] ali sprejetja priporočil v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, zadevna država članica skupaj s Komisijo ter po potrebi z Agencijo Evropske unije za azil ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo prouči, kako obravnavati ugotovitve, vključno z morebitnimi pomanjkljivostmi ali vprašanji glede zmogljivosti in pripravljenosti, ter izvede priporočila prek svojega programa.

5.Zadevni program se po potrebi spremeni, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 4. Spremenjeni program lahko, odvisno od posledic prilagoditve, odobri Komisija.

6.Ob sodelovanju in posvetovanju s Komisijo in zadevnimi agencijami v skladu z njihovo pristojnostjo, kakor je ustrezno, se lahko sredstva v okviru programa prerazporedijo, da se obravnavajo priporočila iz odstavka 4, ki imajo finančne posledice.

7.Države članice si prizadevajo zlasti za ukrepe, upravičene do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV. V primeru nepredvidenih ali novih razmer ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo seznama ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV.

8.Kadar se država članica odloči, da bo s podporo sklada izvedla projekte s tretjo državo ali v njej, se pred začetkom projekta posvetuje s Komisijo.

9.Načrtovanje iz člena 17(5) Uredbe (EU) 2021/... [uredba o skupnih določbah] temelji na vrstah intervencij iz razpredelnice 1 Priloge VI.

Člen 14

Vmesni pregled

1.Komisija leta 2024 programom zadevnih držav članic dodeli dodatni znesek iz člena 11(1)(b) v skladu z merili iz odstavkov 1(b) do 5 Priloge I. Finančna sredstva veljajo za obdobje od koledarskega leta 2025.

2.Če zahtevki za plačila, predloženi v skladu s členom [85] Uredbe (EU) 2021/… [uredba o skupnih določbah], ne zajemajo vsaj 10 % začetnih dodeljenih sredstev za program iz člena 11(1)(a), zadevna država članica ni upravičena do dodatnih sredstev za program iz odstavka 1.

3.Pri dodelitvi sredstev iz tematskega instrumenta od leta 2025 se, kadar je to ustrezno, upoštevajo napredek pri doseganju mejnikov iz okvira smotrnosti v skladu s členom [12] Uredbe (EU) 2021/... [uredba o skupnih določbah] in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 15

Posebni ukrepi

1.Posebni ukrepi so nadnacionalni ali nacionalni projekti v skladu s cilji te uredbe, za katere lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatna sredstva za svoje programe.

2.Države članice lahko poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 11(1), prejmejo dodaten znesek, če je v programu predviden v ta namen in če se uporabi za uresničevanje ciljev te uredbe.

3.Finančna sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in če to odobri Komisija s spremembo programa.

Člen 16

Sredstva za okvir Unije za preselitev [in humanitarni sprejem]

1.Države članice poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 11(1)(a), prejmejo prispevek v višini 10 000 EUR za vsako preseljeno osebo v skladu s ciljno usmerjenim programom Unije za preselitev. Navedeni prispevek je v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom [125] finančne uredbe.

2.Znesek iz odstavka 1 se državam članicam dodeli s spremembo njihovega programa, če je bila oseba, za katero je bil prispevek dodeljen, dejansko preseljena v skladu z okvirom Unije za preselitev [in humanitarni sprejem].

3.Finančna sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in če to odobri Komisija s spremembo programa.

4.Države članice hranijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo preseljenih oseb in datuma njihove preselitve.

Člen 17

Sredstva za podporo izvajanju Uredbe .../... [dublinska uredba]

1.Država članica poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 11(1)(a), prejme prispevek v višini [10 000] EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, za katerega postane odgovorna, odkar se začne soočati s težavnimi razmerami, kot so opredeljene v Uredbi (EU) .../... [dublinska uredba].

2.Država članica poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 11(1)(a), prejme prispevek v višini [10 000] EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki ji je dodeljen in ki presega pravični delež upravičene države članice.

3.Država članica iz odstavkov 1 in 2 prejme dodaten prispevek v višini [10 000] EUR za vsakega prosilca, ki mu je bila priznana mednarodna zaščita, za izvajanje ukrepov za vključevanje.

4.Država članica iz odstavkov 1 in 2 prejme dodaten prispevek v višini [10 000] EUR za vsako osebo, za katero lahko na podlagi posodobljenega niza podatkov iz člena 11(d) Uredbe (EU) .../... [uredba Eurodac] dokaže, da je prisilno ali prostovoljno zapustila njeno ozemlje v skladu z odločbo o vrnitvi ali ukrepom za prostovoljno vrnitev ali odstranitev.

5.Država članica poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 11(1)(a), prejme prispevek v višini [500] EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, predanega iz ene države članice v drugo, za vsakega prosilca, predanega v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 34(i) Uredbe (EU) .../... [dublinska uredba], in, kadar je to ustrezno, za vsakega prosilca, predanega v skladu s točko (g) člena 34(j) Uredbe (EU) .../... [dublinska uredba].

6.Zneski iz tega člena so v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom [125] finančne uredbe.

7.Dodatni zneski iz odstavkov 1 do 5 se dodelijo programom držav članic, če je bila oseba, za katero je bil dodeljen prispevek, dejansko predana državi članici, dejansko vrnjena ali registrirana kot prosilec v odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) .../... [dublinska uredba], kakor je ustrezno.

8.Ta finančna sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in če to odobri Komisija s spremembo programa.

Člen 18

Operativna podpora

1.Operativna podpora je del sredstev, dodeljenih državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo.

2.Država članica lahko uporabi do 10 % zneska, dodeljenega njenemu programu v okviru sklada, za financiranje operativne podpore v okviru ciljev iz člena 3(2)(a) in (c).

3.Države članice, ki uporabljajo operativno podporo, so skladne s pravnim redom Unije na področju azila in vračanja.

4.Države članice v programu in letnem poročilu o smotrnosti iz člena 30 utemeljijo uporabo operativne podpore za doseganje ciljev te uredbe. Komisija pred odobritvijo programa z Agencijo Evropske unije za azil ter Evropsko agencija za mejno in obalno stražo v skladu s členom 13 oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore. Komisija upošteva informacije, ki so jih predložile navedene države članice, in po potrebi tudi razpoložljive informacije v okviru spremljanja, ki se izvede v skladu z Uredbo (EU) .../... [uredba o Agenciji EU za azil] in Uredbo (EU) št. 1053/2013 ter ki spada na področje uporabe te uredbe.

5.Operativna podpora je osredotočena na posebne naloge in storitve, določene v Prilogi VII.

6.Za obravnavo nepredvidenih ali novih razmer ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo seznama posebnih nalog in storitev iz Priloge VII.

ODDELEK 3

PODPORA IN IZVAJANJE V OKVIRU NEPOSREDNEGA IN POSREDNEGA UPRAVLJANJA

Člen 19

Področje uporabe

Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja neposredno s strani Komisije v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena.

Člen 20

Ukrepi Unije

1.Ukrepi Unije so nadnacionalni projekti ali projekti v posebnem interesu Unije, ki se izvajajo v skladu s cilji te uredbe.

2.Na pobudo Komisije se lahko sklad uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje te uredbe, kakor so navedeni v členu 3, in sicer v skladu s Prilogo III.

3.Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

4.Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom [VIII] finančne uredbe.

5.Komisijo za ocenjevanje predlogov lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki.

6.Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje v zvezi s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo na podlagi finančne uredbe. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe (EU) .../... [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

Člen 21

Evropska migracijska mreža

1.Sklad podpira Evropsko migracijsko mrežo ter zagotavlja potrebno finančno pomoč za njene dejavnosti in prihodnji razvoj.

2.Komisija sprejme znesek, ki se iz letnih odobrenih proračunskih sredstev sklada da na voljo Evropski migracijski mreži, in program dela, ki določa prednostne naloge za njene dejavnosti, potem ko ju potrdi usmerjevalni odbor v skladu s členom 4(5)(a) Odločbe 2008/381/ES (kakor je bila spremenjena). Sklep Komisije predstavlja sklep o financiranju na podlagi člena [110] finančne uredbe. Za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev lahko Komisija sprejme program dela za Evropsko migracijsko mrežo v ločenem sklepu o financiranju.

3.V skladu s finančno uredbo je finančna pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže v obliki nepovratnih sredstev nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 3 Odločbe 2008/381/ES in javnih naročil, kakor je ustrezno.

Člen 22

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru tega sklada se izvajajo v skladu z [uredbo o programu InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

Člen 23

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

Sklad lahko podpira ukrepe tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije. Navedeni ukrepi se lahko financirajo stoodstotno.

Člen 24

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 Uredbe (EU) [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije].

Člen 25

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena skladu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe.

Oddelek 4

Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja

Člen 26

Nujna pomoč

1.Sklad zagotavlja finančno pomoč za obravnavanje nujnih in posebnih potreb v primeru izrednih razmer, ki so posledica vsaj enega od naslednjih dejavnikov:

(a)hudega migracijskega pritiska v eni ali več državah članicah, za katerega je značilen velik ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav, ki povzroči znatne in nujne potrebe po sprejemnih objektih in centrih za pridržanje, azilnih sistemih in postopkih ter sistemih in postopkih za upravljanje migracij;

(b)izvajanja mehanizmov začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES 33 ;

(c)hudega migracijskega pritiska v tretjih državah, tudi kadar so osebe, ki potrebujejo zaščito, obtičale zaradi političnih razmer ali konfliktov in zlasti kadar to lahko vpliva na migracijske tokove v EU.

2.Nujna pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih neposredno decentraliziranim agencijam.

3.Nujna pomoč se lahko dodeli programom držav članic poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 11(1) in Prilogo I, če je v programu predvidena v ta namen. Ta finančna sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in če to odobri Komisija s spremembo programa.

4.Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom [VIII] finančne uredbe.

Člen 27

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru sklada, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za vsak prispevek programa Unije k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Ukrepi, ki so prejeli pečat odličnosti ali izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

(a)bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru instrumenta;

(b)izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti za navedeni razpis za zbiranje predlogov;

(c)zaradi proračunskih omejitev se morda ne financirajo v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov,

lahko prejmejo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) .../... [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so ti ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

 

Oddelek 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1 Skupne določbe

Člen 28

Spremljanje in poročanje

1.Komisija v skladu z zahtevami glede poročanja iz člena [43(3)(h)(i)(iii)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo V.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge V, da prilagodi informacije o smotrnosti, ki se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.Kazalniki za poročanje o napredku sklada pri doseganju ciljev te uredbe so določeni v Prilogi VIII. Za kazalnike učinka so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

4.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

5.Za zagotovitev učinkovite ocena napredka sklada pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge VIII, da pregleda in dopolni kazalnike, kadar je to potrebno, ter dopolni to uredbo z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno z informacijami o projektih, ki jih predložijo države članice.

Člen 29

Ocenjevanje

1.Komisija opravi vmesno in naknadno oceno te uredbe, vključno z ukrepi, izvedenimi v okviru sklada.

2.Vmesna in naknadna ocena se opravita pravočasno, da prispevata k postopku odločanja.

Pododdelek 2 Pravila o deljenem upravljanju

Člen 30

Letna poročila o smotrnosti

1.Države članice do 15. februarja 2023 in do tega datuma vsako naslednje leto do vključno leta 2031 predložijo Komisiji letno poročilo o smotrnosti, kot je navedeno v členu 36(6) Uredbe (EU) 2021/... [uredba o skupnih določbah]. Poročilo, predloženo leta 2023, zajema izvajanje programa v obdobju do 30. junija 2022.

2.Letno poročilo o smotrnosti vsebuje zlasti informacije o:

(a)napredku pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljev ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot so določeni v členu [37] Uredbe (EU) 2021/... [uredba o skupnih določbah];

(b)morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo;

(c)dopolnjevanju med ukrepi, ki jih podpira sklad, in podporo iz drugih skladov Unije, zlasti tistih v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)prispevku programa k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov;

(e)izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)izpolnjevanju veljavnih omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v programskem obdobju;

(g)številu oseb, preseljenih s pomočjo sklada, v skladu z zneski iz člena 16(1);

(h)številu prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje, predanih iz ene države članice v drugo v skladu s členom 17.

3.Komisija lahko poda pripombe na letno poročilo o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njegovega prejema. Kadar Komisija ne poda pripomb v navedenem roku, se poročilo šteje za sprejeto.

4.Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbeni akt, v katerem določi predlogo za letno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

Člen 31

Spremljanje in poročanje

1.Spremljanje in poročanje v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] temelji na vrstah intervencij iz razpredelnic 1, 2 in 3 Priloge VI. Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo vrst intervencij.

2.Ti kazalniki se uporabljajo v skladu s členom 12(1) ter členoma 17 in 37 Uredbe (EU) 2021/... [uredba o skupnih določbah].

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13, 18, 28 in 31 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz členov 13, 18, 28 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13, 18, 28 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 33

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor za usklajevanje Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost ter instrumenta za upravljanje meja in vizume. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta. To ne velja za izvedbeni akt iz člena 30(4).

Člen 34

Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014, ki se še naprej uporablja za navedene ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva za sklad lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med skladom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega sklada, tj. Sklada za azil, migracije in vključevanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014.

Člen 35

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik



OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke



OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije.

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Razdelek 4 (Migracije in upravljanje meja). Naslov 10. Migracije

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

☑ nov ukrep.

 nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 34 .

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep.

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

EU se bo v programskem obdobju 2021–2027 še naprej soočala z velikimi izzivi na področju migracij. Agenda o migracijah 35 , kot to potrjujejo redna poročila o njenem izvajanju 36 , določa ukrepe za zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije, ukrepe za reševanje življenj na morju in varovanje zunanjih meja Unije ter ukrepe, ki podpirajo močno skupno azilno politiko in novo politiko o zakonitih migracijah. Kar zadeva zunanjo razsežnost, se je s stalnim izvajanjem izjave EU in Turčije 37 , partnerskega okvira 38 in skupnih ukrepov v zvezi z osrednjesredozemsko potjo število prihodov zmanjšalo za skoraj 30 % v primerjavi z letom 2014.

Za konsolidacijo teh trendov je Komisija začela reformo skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z elementom solidarnosti in odgovornosti v okviru dublinskega sistema 39 , in predložila predlog o vzpostavitvi stalnega okvira EU za preselitev 40 , o katerem potekajo pogajanja. Leta 2016 se je začel izvajati akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav 41 , leta 2017 pa prenovljen akcijski načrt o učinkovitejši politiki vračanja v Evropski uniji 42 . Komisija je predložila tudi predloge o zakonitih migracijah, pri čemer trenutno potekajo pogajanja o spremembi direktive o modri karti 43 , in ocenjuje okvir za zakonite migracije, da bi opredelila pomanjkljivosti ter morebitne načine za njegovo poenostavitev in racionalizacijo.

Sklad bo podpiral stalne potrebe na področju azila, vključevanja in vračanja, njegovo področje uporabe pa bo prilagojeno tako, da bo podpiral prihodnji zakonodajni razvoj ter pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter prihodnje Agencije Evropske unije za azil. Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je ključnega pomena za uresničitev teh ciljev. Sklad bo lahko podpiral ukrepe z zunanjo razsežnostjo, ki bodo dopolnjevali ukrepe, podprte v okviru prihodnjega zunanjega instrumenta.

Brez poseganja v prihodnji razvoj politike bo vsak prihodnji predlog na tem področju vključeval ločeno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, pri čemer bi se lahko ustrezna finančna sredstva krila s sredstvi iz tega sklada ali katerimi koli drugimi dodatnimi sredstvi, ki so na voljo v večletnem finančnem okviru.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

Izzivi na področju azila in migracij so po naravi medsebojno povezani nadnacionalni pojavi, zato jih države članice same ne morejo ustrezno obravnavati. Člen 80 PDEU navaja, da za skupne politike na področju azila, migracij in zunanjih meja velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami. Financiranje EU je mehanizem, ki uveljavlja finančne posledice tega načela. Integrirano upravljanje zunanjih meja EU in dokončanje skupnega evropskega azilnega sistema sta najučinkovitejša načina za pravično delitev teh odgovornosti in njihovih finančnih posledic med državami članicami. Financiranje EU na področju vključevanja državljanov tretjih držav je nujno potrebno za povečanje kakovosti podpore tem osebam v zgodnjih fazah po njihovem prihodu, kar je ključni element za dolgoročno zagotovitev njihove polne vključitve v evropske družbe, če prejmejo stalno zaščito. Pravica EU do ukrepanja na področju notranjih zadev izhaja predvsem iz naslova V PDEU („Območje svobode, varnosti in pravice“), tj. iz skupne politike o azilu ter subsidiarni in začasni zaščiti, vključno s partnerstvom in sodelovanjem s tretjimi državami (člen 78 PDEU), ter skupne politike priseljevanja in politike vračanja, vključno s sklenitvijo sporazumov o ponovnem sprejemu s tretjimi državami (zlasti člen 79(2) in (4) PDEU).    

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Vmesna ocena Sklada za azil, migracije in vključevanje je pokazala, da je financiranje EU, ki je del odziva politike, prispevalo k rezultatom politike in zagotovilo dodano vrednost. Sredstva EU so kljub razmeroma majhnemu obsegu v primerjavi z izzivi, ki jih je povzročila kriza, zagotovila dodano vrednost, in sicer s podporo ukrepom z nadnacionalno razsežnostjo, spodbujanjem nacionalnih zmogljivosti in optimiziranjem postopkov v zvezi z upravljanjem migracij ter okrepitvijo solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami, zlasti z nujno pomočjo in mehanizmom za premestitev. Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije v okviru sklada zajema podobna področja intervencije, hkrati pa lahko podpira izvajanje prihodnjega pravnega reda ter razvoj politike na področju azila, zakonitih migracij, vključevanja in vračanja.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Vmesne ocene Sklada za azil, migracije in vključevanje v programskem obdobju 2014–2020 ter naknadne ocene skladov v programskem obdobju 2007–2013 (instrumenti v okviru programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“) so privedle do naslednjih ugotovitev:

Ustreznost, področje uporabe in obseg

Trenutni Sklad za azil, migracije in vključevanje je lahko zaradi širokega področja uporabe podpiral izvajanje potrebnih ukrepov na področju migracij na ravni EU. Zaradi migracijske krize so bile potrebne znatne okrepitve proračuna. Možnost zagotavljanja nujne pomoči prek neposrednega upravljanja je prispevala k zagotavljanju ustreznosti sklada s povečanjem njegove prožnosti, vendar je bil uporabljen v precej večjem obsegu, kot je bilo prvotno predvideno, saj se je bilo treba ustrezno odzvati na doslej največje migracijske izzive. Poleg tega sredstva, dodeljena na začetku programskega obdobja, po statističnih podatkih ne odražajo sprememb potreb držav članic v obdobju izvajanja. Kar zadeva zagotavljanje dodatne finančne podpore v programskem obdobju, ključ za porazdelitev, ki je bil določen na začetku programskega obdobja, ne omogoča prožnosti, kar lahko vpliva na uspešnost in učinkovitost sklada.

Uspešnost

Trenutni Sklad za azil, migracije in vključevanje se šteje za uspešnega pri izpolnjevanju svojih ciljev. Migracijska kriza je vplivala na njegovo uspešnost, saj so se izzivi, ki jih je moral obravnavati, povečali. Možnost uporabe nujne pomoči je bila na splošno poudarjena kot ključna za zagotovitev odzivnosti skladov v spreminjajočih se okoliščinah. Ocene kažejo, da je kombinacija načinov izvajanja na področju migracij, upravljanja meja in varnosti omogočila učinkovito doseganje ciljev skladov. Celostno obliko mehanizmov izvajanja bi bilo treba ohraniti.

Po drugi strani pa ocene kažejo, da je uspešnost omejena zaradi nadaljnjega pomanjkanja prožnosti, kar bi bilo treba izravnati s predvidljivostjo, saj odgovorni organi in upravičenci potrebujejo finančno in pravno varnost za načrtovanje izvajanja sklada v programskem obdobju. Trenutni Sklad za azil, migracije in vključevanje ne vključuje finančnih sredstev, ki bi bila razdeljena med nacionalne programe v okviru vmesnega pregleda, kar omejuje možnost zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev nacionalnim programom. Ena od omejitev je povezana tudi z dejstvom, da se lahko vmesni pregled uporabi le v vnaprej določenem času v obdobju izvajanja. Kriza na področju migracij in varnosti je pokazala, da bi bila prožnost potrebna že od začetka programskega obdobja, da bi se lahko zagotovil odziv na spremembe na terenu.

Vmesne ocene so opozorile tudi na potrebo po jasni intervencijski logiki in bolj usmerjenih nacionalnih programih, kar bi omogočilo prednostno razvrščanje nekaterih ciljev in s tem povečanje uspešnosti, ter na pomen celovitega sistema spremljanja in ocenjevanja za neposredno in deljeno upravljanje. Tak sistem, če je zasnovan v zgodnji fazi, zagotavlja dosledno in enotno spremljanje napredka in uspešnosti od samega začetka.

Učinkovitost (vključno s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnega bremena)

Zainteresirane strani so ugotovile napredek pri poenostavitvi postopkov. Inovativni ukrepi (možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, večletno načrtovanje) se štejejo za koristne. Oblikovanje skupnih pravil o izvajanju Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost je podprlo povezave med upravljanjem treh instrumentov financiranja, kar je privedlo do tesnega sodelovanja med subjekti, odgovornimi za upravljanje obeh skladov, v nekaterih primerih pa tudi do njihove združitve.

Vendar se zdi, da je upravno breme za uprave in upravičence še vedno preveliko, kar zmanjšuje učinkovitost skladov. Čeprav se na primer z uporabo nacionalnih pravil o upravičenosti lahko zmanjša upravno breme, so pravila o upravičenosti, ki se včasih uporabljajo, prestroga. Možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov se ne uporabljajo v celoti. Obstaja tudi sorazmerno veliko upravno breme za države članice in Komisijo pri zagotavljanju nujne pomoči v okviru neposrednega upravljanja. To vključuje oblikovanje podrobnega sporazuma o nepovratnih sredstvih v kratkem času in podrobnejše zahteve glede poročanja upravičencev Komisiji (v primerjavi z deljenim upravljanjem). Potrebna je zadostna raven tehnične pomoči za olajšanje uspešnega upravljanja sklada, še naprej pa si je treba tudi prizadevati za poenostavitev dostopa do skladov za morebitne upravičence, in sicer tako, da se jim zagotovijo informacije o ukrepih in možnostih financiranja. Poleg tega v okviru trenutnega Sklada za azil, migracije in vključevanje ni mehanizma, usmerjenega v izboljšanje smotrnosti, kot je na primer sistem spodbud, s katerimi bi se dodatno izboljšala uspešnost in učinkovitost sklada. Ob odsotnosti takega mehanizma držav članic, ki uspešno izvajajo sklad, ni bilo mogoče nagraditi. S tem bi se lahko povečala učinkovitost sklada pri doseganju njegovih ciljev.

Skladnost

V naknadnih ocenah je poudarjeno, da so nekatere države članice poročale, da bi bilo mogoče izboljšati dopolnjevanje z ESS glede ukrepov za reintegracijo ter z zunanjimi instrumenti glede dejavnosti ponovnega vključevanja. Izvajanje trenutnih skladov je pokazalo, do so ukrepi, izvedeni v fazah zasnove in načrtovanja, omogočili njihovo skladnost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti financiranja EU. Oblika skladov (nacionalni programi, namenjeni dolgoročnim zmogljivostim, nujna pomoč, namenjena lajšanju neposrednega pritiska, in ukrepi Unije, namenjeni podpori nadnacionalnemu sodelovanju) se je štela za pozitiven dejavnik. Vendar je zagotavljanje skladnosti in sinergij še vedno izziv na treh glavnih področjih, in sicer pri podpiranju ciljev na področju azila in vključevanja prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov, podpiranju upravljanja meja ter ukrepov za vračanje in reintegracijo in razvoju sistemov zaščite v tretjih državah ter zagotavljanju skladnih intervencij v okviru skladov EU na področju varnosti.

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Cilji Unije na področju azila in migracij bodo podprti s popolnoma usklajenim sklopom instrumentov financiranja, vključno z njihovimi notranjimi in zunanjimi vidiki. Pomembno je preprečiti prekrivanja s financiranjem v okviru drugih instrumentov EU, in sicer z določitvijo ločnic in učinkovitih mehanizmov usklajevanja. Prihodnji Sklad za azil in migracije bo poleg drugih ustreznih instrumentov financiranja, ki s svojih vidikov in na svojih področjih podpore krepijo cilje politike na področju azila in migracij, deloval kot namenski instrument Unije na tem področju. Zagotovil bo dopolnjevanje z drugimi instrumenti financiranja na področju notranjih zadev, vključno z elementom upravljanja meja in vizumov v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja, kar bo podpiralo upravljanje migracij v okviru upravljanja zunanjih meja Unije.

Prihodnji ESRR in ESS+ bosta na svojem področju intervencije dolgoročno podpirala migracije in jih vključila v sklop ciljev politike.

Podpora pri vključevanju državljanov tretjih držav je dolgoročen proces. Potreba po naložbah na tem področju bo v obdobju 2021–2027 ostala enaka ali se celo povečala. Skupine, ki najbolj potrebujejo podporo pri vključevanju, so prosilci za azil, ki bodo verjetno potrebovali mednarodno zaščito, upravičenci do mednarodne zaščite in migranti, ki v EU prihajajo prek postopkov združitve družine. Te skupine oseb imajo posebne potrebe. Namensko financiranje v korist tem ciljnim skupinam je še naprej potrebno, zlasti v zgodnjih fazah vključevanja.

Zato bo sklad zagotovil namensko financiranje za ukrepe, ki so posebej namenjeni državljanom tretjih držav, zlasti v zgodnji fazi njihovega socialnega in ekonomskega vključevanja, vključno z zagotavljanjem podpore za izobraževanje otrok in horizontalnimi ukrepi v podporo politikam in strategijam držav članic na področju vključevanja. Kar zadeva prosilce za azil, ki jih zajema prenovljena dublinska shema, bo Sklad za azil in migracije kril ukrepe prvega sprejema, osnovno pomoč in usposabljanje ter zagotavljal podporo osebam, ki bi jih bilo treba vrniti. Intervencije na različnih tematskih področjih v zvezi z dolgoročnimi ukrepi, kot sta vključevanje na trg dela in podpora pri socialnem vključevanju državljanov tretjih držav za vključevanje na trg dela, bodo podprte prek prihodnjega ESRR in zlasti prek prihodnjega ESS+ ter drugih ustreznih skladov EU.

Kar zadeva zunanjo razsežnost, bo sklad lahko podpiral zunanje delovanje notranjih politik EU. Taka podpora bo dopolnjevala prihodnji zunanji instrument, ki bo s svojimi geografskimi in tematskimi elementi podpiral upravljanje migracij. Sklad bi še naprej podpiral preselitev in krepitev zmogljivosti tretjih držav za upravljanje migracijskih tokov ter zagotavljal zaščito migrantov in ukrepe držav članic pred odhodom z namenom lažjega vključevanja državljanov tretjih držav v EU. Na področju vračanja bi še naprej podpiral izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu s tretjimi državami, reintegracijo povratnikov in ukrepe za preprečevanje nedovoljenih migracij (tj. informacijske kampanje, zbiranje podatkov ter sledenje tokovom in potem itd.). Novost pa je ta, da bi sklad lahko podpiral razvoj programov mobilnosti v EU na področju zakonitih migracij, na področju vračanja pa zagotavljal spodbude in podporo tretjim državam (in v njih) pri sprejemu in ponovnemu vključevanju povratnikov iz EU.

Potreba po dopolnjevanju med instrumenti financiranja EU bo vključevala sklicevanje v zvezi z zunanjo razsežnostjo iz člena 10(2).

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

 Časovno omejeno

   Traja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

   Finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter od leta 2021 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL, ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 44

 Neposredno upravljanje – Komisija:

☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

◻ prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

☑ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

☑ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

☑ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

☑ subjektom javnega prava,

☑ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

☑ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Predlagani sklad se bo izvajal v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja. Največji del sredstev bo dodeljen nacionalnim programom v okviru deljenega upravljanja. Preostali del bo dodeljen tematskemu instrumentu in bi se lahko uporabil za posebne ukrepe (ki jih izvajajo države članice na nacionalni ali nadnacionalni ravni), ukrepe Unije (neposredno/posredno upravljanje), nujno pomoč (deljeno, neposredno ali posredno upravljanje), predajo in preselitev (deljeno upravljanje) ter Evropsko migracijsko mrežo (neposredno upravljanje).

Tehnična pomoč na pobudo Komisije se bo izvajala v okviru neposrednega upravljanja.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Neposredno/posredno upravljanje:

Komisija neposredno spremlja izvajanje ukrepov v skladu z ureditvami, opisanimi v zadevnih sporazumih o nepovratnih sredstvih, sporazumih o prenosu pooblastil z mednarodnimi organizacijami, kadar je to ustrezno, in pogodbah z upravičenci.

Deljeno upravljanje:

Vsaka država članica za svoj program vzpostavi upravljavske in kontrolne sisteme ter zagotavlja kakovost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih v skladu z uredbo o skupnih določbah. Da bi se omogočil hiter začetek izvajanja, se lahko obstoječi dobro delujoči upravljavski in kontrolni sistemi uporabijo tudi za naslednje programsko obdobje.

V zvezi s tem so države članice naprošene, da ustanovijo spremljevalni odbor, v katerem Komisija sodeluje v svetovalni vlogi. Spremljevalni odbor se sestane najmanj enkrat letno in pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

Države članice pošljejo letno poročilo o smotrnosti, v katerem bi morale biti navedene informacije o napredku pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti. Poleg tega bi morala biti v njem izpostavljena morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost programa, in opisani ukrepi, sprejeti za njihovo obravnavo.

Ob koncu obdobja vsaka država članica predloži končno poročilo o smotrnosti. Končno poročilo bi moralo biti osredotočeno na napredek pri doseganju ciljev programa ter vsebovati pregled nad ključnimi vprašanji, ki so vplivala na smotrnost programa, ukrepi, sprejetimi za njihovo obravnavo, ter oceno učinkovitosti teh ukrepov. Poleg tega bi moralo predstaviti prispevek programa k obravnavanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih EU za države članice, napredek pri doseganju ciljev iz okvira smotrnosti, ugotovitve ustreznih ocen in nadaljnje ukrepe na podlagi teh ugotovitev ter rezultate ukrepov za komuniciranje.

Države članice v skladu z osnutkom predloga uredbe o skupnih določbah vsako leto pošljejo sveženj zagotovil, ki vključuje letne računovodske izkaze, izjavo o upravljanju ter mnenja revizijskega organa o računovodskih izkazih, upravljavskih in kontrolnih sistemih ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, navedenih v letnih računovodskih izkazih. Komisija bo ta sveženj uporabila za določitev zneska v breme sklada za obračunsko leto.

Vsaki dve leti se organizira sestanek za pregled programov med Komisijo in vsako državo članico, da se prouči njihova smotrnost.

Države članice šestkrat na leto pošljejo podatke za vsak program, razčlenjene po specifičnih ciljih. Ti podatki se nanašajo na stroške operacij ter vrednosti skupnih kazalnikov učinka in rezultatov.

Splošno:

Komisija v skladu z uredbo o skupnih določbah opravi vmesno in naknadno oceno ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega sklada. Vmesna ocena bi morala temeljiti zlasti na vmesni oceni programov, ki so jih države članice predložile Komisiji do 31. decembra 2024.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Tako naknadne ocene skladov GD HOME za obdobje 2007–2013 kot tudi vmesne ocene trenutnih skladov GD HOME kažejo, da je kombinacija načinov izvajanja na področju migracij in notranjih zadev omogočila učinkovito doseganje ciljev skladov. Celostna oblika mehanizmov izvajanja je ohranjena ter vključuje deljeno, neposredno in posredno upravljanje.

V okviru deljenega upravljanja države članice izvajajo programe, ki prispevajo k ciljem politike Unije in so prilagojeni nacionalnim razmeram. Deljeno upravljanje zagotavlja, da je finančna podpora na voljo v vseh sodelujočih državah. Poleg tega omogoča predvidljivost financiranja, državam članicam, ki so najbolj seznanjene s svojimi izzivi, pa ustrezno načrtovanje dolgoročnih donacij. V okviru deljenega upravljanja se lahko izvršujejo dodatna finančna sredstva za posebne ukrepe (ki zahtevajo sodelovanje med državami članicami ali kadar novi dogodki v Uniji zahtevajo, da se eni ali več državam članicam zagotovi dodatno financiranje) ter dejavnosti preselitve in predaje. Novost pa je ta, da lahko sklad poleg neposrednega in posrednega upravljanja zagotavlja nujno pomoč tudi v okviru deljenega upravljanja.

Komisija v okviru neposrednega upravljanja podpira druge ukrepe, ki prispevajo k doseganju skupnih ciljev politike Unije. Ukrepi omogočajo prilagojeno podporo za nujne in posebne potrebe v posameznih državah članicah („nujna pomoč“), podpirajo nadnacionalne mreže in dejavnosti, preizkušajo inovativne dejavnosti, ki bi jih bilo mogoče okrepiti v okviru nacionalnih programov, in zajemajo študije v interesu celotne Unije („ukrepi Unije“).

Sklad v okviru posrednega upravljanja ohranja možnost prenosa nalog glede izvrševanja proračuna na (med drugim) mednarodne organizacije in agencije na področju notranjih zadev za posebne namene.

Ob upoštevanju različnih ciljev in potreb se v okviru sklada predlaga tematski instrument kot način za uravnoteženje predvidljivosti večletnega dodeljevanja sredstev nacionalnim programom s prožnostjo pri rednem dodeljevanju sredstev ukrepom z visoko ravnjo dodane vrednosti za Unijo. Tematski instrument se bo uporabljal za posebne ukrepe v državah članicah in med njimi, ukrepe Unije, nujno pomoč, preselitev in premestitev. Zagotovil bo, da se bodo lahko sredstva dodeljevala in prenašala med različnimi načini upravljanja, in sicer na podlagi dvoletnega programskega cikla.

Ureditev plačil za deljeno upravljanje je opisana v osnutku predloga uredbe o skupnih določbah, v katerem je določeno letno predhodno financiranje, ki mu sledijo največ štiri vmesna plačila na program in leto na podlagi zahtevkov za plačilo, ki jih države članice pošljejo med obračunskim letom. V skladu z osnutkom predloga uredbe o skupnih določbah se predhodno financiranje obračuna v zadnjem obračunskem letu programov.

Kontrolna strategija bo temeljila na novi finančni uredbi in uredbi o skupnih določbah. Nova finančna uredba in osnutek predloga uredbe o skupnih določbah bi morala razširiti uporabo poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev, kot so pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto. Poleg tega uvajata nove oblike plačil, ki namesto na stroških temeljijo na doseženih rezultatih. Upravičenci bodo lahko prejeli fiksen znesek, če dokažejo, da so bili izvedeni nekateri ukrepi, kot so tečaji usposabljanja ali nujna pomoč. S tem naj bi se poenostavilo breme kontrole tako na ravni upravičencev kot tudi na ravni držav članic (npr. preverjanje računov in potrdil o stroških).

Kar zadeva deljeno upravljanje, osnutek predloga uredbe o skupnih določbah nadgrajuje upravljavsko in kontrolno strategijo za programsko obdobje 2014–2020, vendar uvaja nekatere ukrepe, katerih cilj je poenostaviti izvajanje ter zmanjšati breme kontrole na ravni upravičencev in držav članic. Novosti vključujejo:

– odpravo postopka imenovanja (s čimer bo mogoče pospešiti izvajanje programov),

– preverjanja upravljanja (upravna in na kraju samem), ki jih bo organ upravljanja izvajal na podlagi tveganj (v primerjavi s 100-odstotnim upravnim nadzorom, zahtevanim v programskem obdobju 2014–2020). Poleg tega lahko organi upravljanja pod določenimi pogoji uporabijo sorazmerne ureditve kontrole v skladu z nacionalnimi postopki,

– pogoje za preprečevanje večkratnih revizij iste operacije / istih odhodkov.

Organi, pristojni za programe, Komisiji predložijo zahtevke za vmesna plačila na podlagi odhodkov upravičencev. Osnutek predloga uredbe o skupnih določbah omogoča organom upravljanja, da izvajajo preverjanja upravljanja na podlagi tveganj, in določa tudi posebne kontrole (npr. kontrole na kraju samem s strani organa upravljanja in revizije operacij/odhodkov s strani revizijskega organa) po prijavi povezanih odhodkov Komisiji v zahtevkih za vmesna plačila. Da bi se zmanjšalo tveganje za povračilo neupravičenih odhodkov, osnutek predloga uredbe o skupnih določbah omejuje vmesna plačila Komisije na 90 %, saj so bile v navedeni fazi opravljene le delne nacionalne kontrole. Komisija preostanek plača po letni potrditvi obračunov, in sicer po prejemu svežnja zagotovil od organov, pristojnih za programe. Morebitne nepravilnosti, ki jih Komisija ali Evropsko računsko sodišče ugotovi po predložitvi letnega svežnja zagotovil, lahko privedejo do neto finančnega popravka.

Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Deljeno upravljanje:

GD HOME se doslej ni soočal z velikimi tveganji napak pri programih porabe. To potrjuje stalna odsotnost pomembnih ugotovitev v letnih poročilih Računskega sodišča. Poleg tega je GD HOME že spremenil svojo pravno podlago (Uredba (EU) 2015/378 in Delegirana uredba (EU) št. 1042/2014), da bi se dodatno uskladil s kontrolnim okvirom za evropske strukturne in investicijske sklade ter modelom zagotovil ter da bi ohranil nizko stopnjo napak pri svojih programih porabe. Ta prizadevanja za uskladitev se nadaljujejo tudi s tem predlogom, pri katerem je kontrolni okvir skladen z generalnimi direktorati, pristojnimi za evropske strukturne in investicijske sklade.

Pri deljenem upravljanju se splošna tveganja glede izvajanja obstoječih programov nanašajo na nezadostno izvajanje sklada s strani držav članic ter morebitne napake zaradi zapletenosti pravil in pomanjkljivosti upravljavskih in kontrolnih sistemov. Osnutek predloga uredbe o skupnih določbah poenostavlja regulativni okvir s harmonizacijo pravil ter upravljavskih in kontrolnih sistemov med različnimi skladi, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Prav tako omogoča zahteve glede kontrol na podlagi različnih tveganj (npr. preverjanja upravljanja na podlagi tveganj, možnost sorazmernih ureditev kontrole na podlagi nacionalnih postopkov, omejitve revizijskega dela v smislu časovnega razporeda in/ali posebnih operacij).

Neposredno/posredno upravljanje:

Glede na nedavno analizo glavnih vzrokov in vrst najpogosteje odkritih napak v naknadnih revizijah neskladnosti večinoma izhajajo iz slabega finančnega upravljanja nepovratnih sredstev, dodeljenih upravičencem, manjkajočih ali neustreznih dokazil, nepravilnih javnih naročil in nevključitve stroškov v proračun.

Tako so tveganja večinoma posledica:

– zagotavljanja kakovosti izbranih projektov in njihovega poznejšega tehničnega izvajanja, nejasnih ali nepopolnih smernic za upravičence ali nezadostnega spremljanja,

– tveganja neučinkovite ali negospodarne porabe dodeljenih sredstev, tako pri nepovratnih sredstvih (zapleteni postopki povračila dejanskih upravičenih stroškov ter omejene možnosti za preverjanje upravičenih stroškov pri pregledih dokumentacije) kot pri javnih naročilih (včasih omejeno število gospodarskih ponudnikov s potrebnim strokovnim znanjem, zaradi česar ni zadostnih možnosti za primerjavo cen ponudb),

– tveganja v zvezi z zmogljivostjo (predvsem) manjših organizacij, da učinkovito nadzorujejo odhodke in zagotavljajo preglednost izvedenih operacij,

– tveganja za ugled Komisije, če se odkrijejo goljufije ali kazniva dejanja; zaradi precej velikega števila različnih izvajalcev in upravičencev, pri čemer ima vsak svoj kontrolni sistem, njihova velikost pa je pogosto precej majhna, sistemi notranjih kontrol tretjih strani ponujajo samo delna zagotovila.

Za večino teh tveganj se pričakuje, da se bodo zmanjšala z boljšim načrtovanjem razpisov za zbiranje predlogov, smernicami za upravičence, ciljno usmerjenimi predlogi, boljšo uporabo poenostavljenih stroškov ter navzkrižnim opiranjem na revizije in ocene, vključene v novi finančni uredbi.

2.2.2.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Deljeno upravljanje:

Stroški kontrol za države članice naj bi ostali enaki ali se celo zmanjšali. Za sedanji programski cikel (2014–2020) so kumulativni stroški kontrol s strani držav članic od leta 2017 ocenjeni na približno 5 % skupnega zneska plačil, ki so jih države članice zahtevale za leto 2017.

Ta odstotek naj bi se zmanjšal s povečanjem učinkovitosti pri izvajanju programov in povečanjem plačil za države članice.

Glede na uvedbo pristopa k upravljanju in kontrolam na podlagi tveganj v osnutku predloga uredbe o skupnih določbah ter okrepljena prizadevanja za sprejetje možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov naj bi se stroški kontrol za države članice še dodatno zmanjšali.

Neposredno/posredno upravljanje:

Stroški kontrol znašajo približno 2,5 % plačil GD HOME. Ta odstotek naj bi ostal nespremenjen ali se v primeru širše uporabe možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v naslednjem programskem obdobju celo nekoliko zmanjšal.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Preprečevanje in odkrivanje goljufij je eden od ciljev notranje kontrole, kot je določeno v finančni uredbi, in ključno vprašanje upravljanja, ki ga mora Komisija obravnavati v celotnem ciklu odhodkov.

Poleg tega je strategija GD HOME za boj proti goljufijam namenjena predvsem preprečevanju in odkrivanju goljufij ter povrnitvi škode zaradi njih, kar med drugim zagotavlja, da so notranje kontrole GD HOME v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma skladne s strategijo Komisije za boj proti goljufijam in da je njegov pristop k obvladovanju tveganj goljufij usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznih odzivov.

Kar zadeva deljeno upravljanje, bodo države članice zagotovile zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v računovodske izkaze, predložene Komisiji. V tem okviru bodo sprejele vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami. Kot velja v sedanjem programskem ciklu (2014–2020) 45 , morajo države članice uvesti postopke za odkrivanje nepravilnosti in boj proti goljufijam ter poročati Komisiji o nepravilnostih, vključno s primeri suma goljufij in ugotovljenih goljufij na področju deljenega upravljanja. Ukrepi za boj proti goljufijam bodo še naprej medsektorsko načelo in obveznost za države članice.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Razdelek 4: „Migracije in upravljanje meja“

dif./nedif. 46

držav Efte 47

držav kandidatk 48

tretjih držav

po členu [21(2)(b)] finančne uredbe

4

10.02.01 – Sklad za azil in migracije

dif.

NE

NE

NE

NE

4

10.01.01 – Odhodki za podporo Skladu za azil

in migracije (tehnična pomoč)

nedif.

NE

NE

NE

NE



3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

4

„Migracije in upravljanje meja“

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve za poslovanje (razdeljene glede na proračunske vrstice iz naslova 3.1)

obveznosti

(1)

917,755

1 438,910

1 457,632

1 611,404

1 630,882

1 650,750

1 665,667

10 373,000

plačila

(2)

91,058

200,725

432,040

1 106,189

1 557,395

1 557,783

1 539,379

3 888,431

10 373,000

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa 49  

obveznosti = plačila

(3)

5,654

5,767

5,882

6,000

6,120

6,242

6,335

42,000

Odobritve za sredstva programa SKUPAJ

obveznosti

=1+3

923,409

1 444,677

1 463,514

1 617,404

1 637,002

1 656,992

1 672,002

10 415,000

plačila

=2+3

96,712

206,492

437,922

1 112,189

1 563,515

1 564,025

1 545,714

3 888,431

10 415,000



Razdelek večletnega finančnega
okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga , ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Človeški viri

10,329

11,473

13,046

13,046

13,046

13,046

13,046

 

87,032

Drugi upravni odhodki

0,202

0,202

0,202

0,202

0,202

0,202

0,202

 

1,412

Odobritve iz razdelka 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

10,531

11,675

13,248

13,248

13,248

13,248

13,248

 

88,444

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve iz
vseh razdelkov
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

933,940

1456,352

1476,762

1630,652

1650,250

1670,240

1685,250

10 503,444

plačila

107,242

218,167

451,170

1 125,437

1 576,763

1 577,272

1 558,962

3 888,431

10 503,444



3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

10,329

11,473

13,046

13,046

13,046

13,046

13,046

87,032

Drugi upravni odhodki

0,202

0,202

0,202

0,202

0,202

0,202

0,202

1,412

Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

10,531

11,675

13,248

13,248

13,248

13,248

13,248

88,444

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 50
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

5,654

5,767

5,882

6,000

6,120

6,242

6,335

42,000

Seštevek za
odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira

5,654

5,767

5,882

6,000

6,120

6,242

6,335

42,000

SKUPAJ

16,185

17,442

19,130

19,248

19,368

19,490

19,583

130,444

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

[Za smernice glede morebitnega prenosa nalog v zvezi z izvajanjem programa na izvajalske agencije glej str. 8/9].

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

Sedež in predstavništva Komisije

65

73

84

84

84

84

84

Delegacije

3

3

3

3

3

3

3

Raziskave

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD  51

Razdelek 7

Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira 

– na sedežu

8

8

8

8

8

8

8

1.

– na delegacijah

Financirano iz sredstev programa 

– na sedežu

2.

3.

– na delegacijah

4.

Raziskave

Drugo (navedite)

SKUPAJ

76

84

95

95

95

95

95

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Za izvajanje in upravljanje sklada bo do leta 2027 skupno potrebnih 95 uslužbencev (EPDČ). Osebje bo sestavljeno iz uslužbencev, ki že delajo pri GD HOME za Sklad za azil in migracije (izhodišče: 66 EPDČ = 6 PU, 22 AST, 36 AD, vključno z 1 AD na delegacijah, 1 NNS in 1 ZU; stanje aprila 2018), in dodatnih uslužbencev (+6 AST, +23 AD, od tega 2 za delegacije). V nadaljevanju so opisane naloge teh dodatnih uslužbencev:

Načrtovanje, odnosi z agencijami (+1 AST, +1 AD):

– zagotavljanje prispevkov med proračunskim postopkom,

– povezovanje skladov in agencij (npr. sporazumi o nepovratnih sredstvih / prenosu pooblastil na agencije).

Revizije, OLAF, Računsko sodišče (+5 AD):

– izvajanje kontrol, kot je opisano zgoraj (predhodno preverjanje, razpisna komisija, naknadne revizije, notranje revizije, potrditev obračunov),

– nadaljnje ukrepanje na podlagi revizij, ki jih upravljata Služba za notranjo revizijo in Računsko sodišče.

Neposredno upravljanje (+2 AST, +3 AD):

– priprava letnih programov dela/sklepov o financiranju, določitev letnih prednostnih nalog,

– komuniciranje z zainteresiranimi stranmi (potencialni/dejanski upravičenci, države članice itd.),

– upravljanje razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov ter naknadnih izbirnih postopkov,

– operativno upravljanje projektov.

Deljeno upravljanje (vključno s tematskim instrumentom) (+1 AST, +6 AD):

– dialog o politiki z državami članicami,

– upravljanje nacionalnih programov,

– priprava smernic za države članice,

– razvoj in upravljanje informacijskih orodij za upravljanje nepovratnih sredstev in nacionalnih programov.

Sinergije z drugimi skladi (+2 AD):

– usklajevanje s skladi z zunanjo razsežnostjo,

– usklajevanje v okviru uredbe o skupnih določbah,

– sinergije in dopolnjevanje z drugimi skladi.

Finančno upravljanje (+2 AST):

– začetek finančnih postopkov in finančno preverjanje,

– računovodenje,

– spremljanje doseganja ciljev in poročanje o njem, vključno z letnim poročilom

o dejavnostih in poročili odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

Uslužbenci za druge direktorate, ki se ukvarjajo s financiranjem (+4 AD):

– uradniki, vključeni v izvajanje skladov (npr. ocenjevanje tehničnih poročil upravičencev v okviru neposrednega upravljanja, pregled letnih poročil o izvajanju za deljeno upravljanje).

Zunanji sodelavci

Naloge so podobne nalogam uradnikov in začasnih uslužbencev, ne zajemajo pa tistih, ki jih zunanje osebje ne more izvajati.

Osebje na delegacijah

+2 AD: Za spremljanje razvoja izvajanja politike na področju notranjih zadev in zlasti njene zunanje razsežnosti bodo morale imeti delegacije EU človeške vire z ustreznim strokovnim znanjem na področju notranjih zadev. To je lahko osebje Evropske komisije in/ali Evropske službe za zunanje delovanje.

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

   ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

še ni določeno

še ni določeno

še ni določeno

še ni določeno

še ni določeno

še ni določeno

še ni določeno

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za druge prihodke.

◻ navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Posledice predloga/pobude 52

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

(1)    Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(2)    Odločba št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ in razveljavitvi Odločbe sveta 2004/904/ES (UL L 144, 6.6.2007, str. 1).
(3)    Odločba Sveta 2007/435/ES z dne 25. junija 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 168, 28.6.2007, str. 18).
(4)    Odločba št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (UL L 144, 6.6.2007, str. 45).
(5)    Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).    
(6)    COM(2018) 321 final.
(7)    Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti: Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, COM(2018) 321 z dne 2. maja 2018.
(8)    Uredba (EU) .../...
(9)    To so skladi pred programskim obdobjem Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2007–2013.
(10)    UREDBA SVETA (EU) 2016/369 z dne 15. marca 2016 o zagotavljanju nujne pomoči v Uniji.
(11)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).
(12)    UL C , , str. .
(13)    UL C , , str. .
(14)    Uredba (EU) ../.. Evropskega parlamenta in Sveta z dne [uredba o Agenciji EU za azil] (UL L ..., [datum], str. ..).
(15)    Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(16)    Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 168, 30.6.2009, str. 24).
(17)    Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).
(18)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).
(19)    Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7).
(20)     UL C 373, 20.12.2013, str. 1;    
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013Q1220(01).
(21)    UL C , , str. .
(22)    UL C , , str. .
(23)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(24)    UL C , , str. .
(25)    Uredba Sveta (EU) 2017/1371 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(26)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(27)    Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(28)

   COM(2017) 623 final.

(29)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(30)    UL C , , str. .    
(31)    UL C , , str. .    
(32)    UL C , , str. .    
(33)    Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).
(34)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(35)    COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.
(36)    COM(2017) 558 final z dne 27. septembra 2017 in COM(2018) 250 final z dne 14. marca 2018.
(37)     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18/eu-turkey-statement/.
(38)    COM(2016) 385 final z dne 7. junija 2016.
(39)    COM(2016) 270 final z dne 4. maja 2016.
(40)    COM(2016) 468 final z dne 13. julija 2016.
(41)    COM(2016) 377 final z dne 7. junija 2016.
(42)    COM(2017) 200 final z dne 2. marca 2017.
(43)    COM(2016) 378 final z dne 7. junija 2016.
(44)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.
(45)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1042/2014 z dne 25. julija 2014, Priloga I; Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1973 z dne 8. julija 2015.
(46)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(47)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(48)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
(49)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(50)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(51)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(52)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po ustreznem odbitku stroškov pobiranja.

Strasbourg,12.6.2018

COM(2018) 471 final

PRILOGE

k

UREDBI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije

{SWD(2018) 347}
{SWD(2018) 348}
{SEC(2018) 315}


PRILOGA I
Merila za dodelitev finančnih sredstev programom v okviru deljenega upravljanja

1.Razpoložljiva sredstva iz člena 11 se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)vsaka država članica prejme fiksen znesek v višini 5 000 000 EUR iz sklada, in sicer le na začetku programskega obdobja;

(b)preostala sredstva iz člena 11 se razdelijo na podlagi naslednjih meril:

30 % za azil,

30 % za zakonite migracije in vključevanje,

40 % za preprečevanje nedovoljenih migracij in vračanje.

2.Naslednja merila na področju azila bodo upoštevana in ponderirana na naslednji način:

(a) 30 % sorazmerno s številom oseb, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva s statusom, opredeljenim z Ženevsko konvencijo,

državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva s subsidiarno zaščito v smislu Direktive 2011/95/EU 1 ,

državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva z začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES 2 ;

(b)60 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so zaprosile za mednarodno zaščito;

(c)10 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so v postopku preselitve ali so bile preseljene v državo članico.

3.Naslednja merila na področju zakonitih migracij in vključevanja bodo upoštevana in ponderirana na naslednji način:

(a)40 % sorazmerno s skupnim številom zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v državi članici;

(b)60 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki jim je bilo izdano prvo dovoljenje za prebivanje;

(c)vendar se za namen izračuna iz odstavka 3(b) ne upoštevajo naslednje kategorije oseb:

državljani tretjih držav, ki jim je bilo izdano prvo dovoljenje za prebivanje za namene dela, veljavno manj kot 12 mesecev,

državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela v skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES 3 ali, kadar je to ustrezno, Direktivo (EU) 2016/801 4 ,

državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene znanstvenega raziskovanja v skladu z Direktivo Sveta 2005/71/ES 5 ali, kadar je to ustrezno, Direktivo (EU) 2016/801.

4.Naslednja merila na področju preprečevanja nedovoljenih migracij in vračanja bodo upoštevana in ponderirana na naslednji način:

(a)50 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje na ozemlju zadevne države članice ter v zvezi s katerimi je bila na podlagi nacionalne zakonodaje in/ali zakonodaje Skupnosti izdana odločba o vrnitvi, tj. upravna ali sodna odločba ali akt, s katerim je ugotovljena ali razglašena nezakonitost prebivanja in naložena obveznost vrnitve;

(b)50 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki so dejansko zapustili ozemlje države članice na podlagi upravne ali sodne odredbe o zapustitvi ozemlja, bodisi prostovoljno bodisi prisilno.

5.Za začetno dodelitev so referenčne vrednosti najnovejši letni statistični podatki, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za prejšnja tri koledarska leta na podlagi podatkov, ki jih države članice predložijo na datum začetka uporabe te uredbe v skladu s pravom Unije. Za vmesni pregled so referenčne vrednosti najnovejši letni statistični podatki, ki so na voljo v času vmesnega pregleda leta 2024 in ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za prejšnja tri koledarska leta na podlagi podatkov, ki jih države članice predložijo v skladu s pravom Unije. Če države članice Komisiji (Eurostatu) niso predložile zadevnih statističnih podatkov, čim prej predložijo začasne podatke.

6.Preden Komisija (Eurostat) te podatke sprejme za referenčne, presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostata) države članice predložijo vse potrebne podatke za tako presojo.

PRILOGA II
Izvedbeni ukrepi

1.Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz člena 3(2)(a) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije in prednostnih nalog v zvezi s skupnim evropskim azilnim sistemom;

(b)podpiranje zmogljivosti azilnih sistemov držav članic v zvezi z infrastrukturo in storitvami, kjer je to potrebno;

(c)okrepitev solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami, zlasti v pomoč tistim, ki jih migracijski in azilni tokovi najbolj prizadenejo, ter zagotavljanje podpore državam članicam, ki prispeva k prizadevanjem za solidarnost;

(d)okrepitev solidarnosti in sodelovanja s tretjimi državami, ki se soočajo z migracijskimi tokovi, vključno s preselitvijo in drugimi zakonitimi možnostmi zaščite v Uniji ter partnerstvom in sodelovanjem s tretjimi državami za obvladovanje migracij.

2.Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz člena 3(2)(b) z osredotočenostjo na naslednja izvedbena ukrepa:

(a)podpiranje razvoja in izvajanja politik, ki spodbujajo zakonite migracije, ter izvajanja pravnega reda Unije na področju zakonitih migracij;

(b)spodbujanje ukrepov za zgodnje socialno in ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav, njihovo aktivno udeležbo v družbi sprejemnici in njihovo sprejetje s strani družbe sprejemnice, zlasti v sodelovanju z lokalnimi ali regionalnimi organi in organizacijami civilne družbe.

3.Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz člena 3(2)(c) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije in prednostnih nalog politike v zvezi z infrastrukturo, postopki in storitvami;

(b)podpiranje integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja na ravni Unije in držav članic, razvoj zmogljivosti za učinkovito in trajno vrnitev ter zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije;

(c)podpiranje programov pomoči pri prostovoljnem vračanju in programov reintegracije;

(d)okrepitev sodelovanja s tretjimi državami in njihove zmogljivosti za izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu in drugih dogovorov ter omogočanje trajne vrnitve.



PRILOGA III
Področje uporabe podpore

1.V okviru cilja politike iz člena 3(1) sklad zlasti podpira:

(a)oblikovanje in razvoj nacionalnih strategij v zvezi z azilom, zakonitimi migracijami, vključevanjem, vračanjem in nedovoljenimi migracijami;

(b)vzpostavitev upravnih struktur, sistemov in orodij ter usposabljanja osebja, vključno z lokalnimi organi in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(c)razvoj, spremljanje in oceno politik in postopkov, vključno v zvezi z zbiranjem in izmenjavo informacij in podatkov, ter razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod in kazalnikov za merjenje napredka in oceno razvoja politik;

(d)izmenjavo informacij, dobrih praks in strategij, vzajemno učenje, študije in raziskave, razvoj in izvajanje skupnih ukrepov in dejavnosti ter vzpostavitev mrež nadnacionalnega sodelovanja;

(e)storitve za pomoč in podporo glede na status in potrebe zadevnih oseb, zlasti ranljivih skupin;

(f)ukrepe za povečanje ozaveščenosti zainteresiranih strani in javnosti o politikah na področju azila, vključevanja, zakonitih migracij in vračanja.

2.V okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(a) sklad zlasti podpira:

(a)zagotavljanje materialne pomoči, vključno s pomočjo na meji;

(b)izvajanje azilnih postopkov;

(c)prepoznavanje prosilcev s posebnimi postopkovnimi potrebami ali potrebami glede sprejema;

(d)vzpostavitev ali izboljšanje sprejemne infrastrukture, vključno z možnostjo skupne uporabe te infrastrukture s strani več držav članic;

(e)okrepitev zmogljivosti držav članic za zbiranje, analiziranje in širjenje informacij v zvezi z državo izvora;

(f)ukrepe v zvezi s postopki za izvajanje okvira Unije za preselitev [in humanitarni sprejem] ali nacionalnih programov za preselitev, ki so združljivi z okvirom Unije za preselitev;

(g)predaje upravičencev do mednarodne zaščite;

(h)okrepitev zmogljivosti tretjih držav za izboljšanje zaščite oseb, ki potrebujejo zaščito;

(i)vzpostavitev, oblikovanje in izboljšanje učinkovitih alternativ pridržanju, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva in družinami.

3.V okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(b) sklad zlasti podpira:

(a)informacijske svežnje in kampanje za ozaveščanje o zakonitih migracijskih poteh v Unijo, vključno s pravnim redom Unije na področju zakonitih migracij;

(b)razvoj programov za prihod v Unijo, kot so programi krožnih ali začasnih migracij, vključno z usposabljanjem za izboljšanje zaposljivosti;

(c)sodelovanje med tretjimi državami ter agencijami in zavodi za zaposlovanje in službami za priseljevanje držav članic;

(d)oceno znanj, spretnosti in kvalifikacij, pridobljenih v tretji državi, vključno z njihovo preglednostjo in skladnostjo z znanji, spretnostmi in kvalifikacijami, ki se lahko pridobijo v državi članici;

(e)pomoč pri prošnjah za združitev družine v smislu Direktive Sveta 2003/86/ES 6 ;

(f)pomoč v zvezi s spremembo statusa državljanov tretjih držav, ki že zakonito prebivajo v državi članici, zlasti kar zadeva pridobitev statusa zakonitega prebivanja, določenega na ravni Unije;

(g)ukrepe za zgodnje vključevanje, kot so prilagojena podpora glede na potrebe državljanov tretjih držav in programi vključevanja, ki se osredotočajo na izobraževanje, jezik in druga usposabljanja, kot so tečaji državljanske vzgoje in poklicno svetovanje;

(h)ukrepe za spodbujanje enakosti pri dostopu do javnih in zasebnih storitev ter njihovem zagotavljanju državljanom tretjih držav, vključno z njihovo prilagoditvijo potrebam ciljne skupine;

(i)celostno sodelovanje med različnimi vladnimi in nevladnimi organi, vključno s centri za usklajeno podporo vključevanju, kot so točke „vse na enem mestu“;

(j)ukrepe, ki omogočajo in podpirajo uvajanje državljanov tretjih držav v družbo sprejemnico in njihovo aktivno udeležbo v njej, ter ukrepe, ki spodbujajo sprejetje s strani družbe sprejemnice;

(k)izmenjavo in dialog med državljani tretjih držav, družbo sprejemnico in javnimi organi, vključno s posvetovanjem z državljani tretjih držav, ter medkulturni in medverski dialog.

4.V okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(c) sklad zlasti podpira:

(a)sprejemno infrastrukturo ali infrastrukturo za pridržanje, vključno z možnostjo skupne uporabe te infrastrukture s strani več držav članic;

(b)uvedbo, oblikovanje in izboljšanje učinkovitih alternativ pridržanju, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva in družinami;

(c)uvedbo in okrepitev neodvisnih in učinkovitih sistemov za spremljanje prisilnega vračanja iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES 7 ;

(d)boj proti spodbudam za nedovoljene migracije, med drugim tudi proti zaposlovanju migrantov brez urejenega statusa, in sicer prek učinkovitih in ustreznih inšpekcijskih pregledov na podlagi ocene tveganja, usposabljanja osebja, vzpostavitve in izvajanja mehanizmov, s katerimi lahko migranti brez urejenega statusa zahtevajo povračilo plačil in vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, ali informacijskih kampanj in kampanj za ozaveščanje delodajalcev in migrantov brez urejenega statusa o njihovih pravicah in obveznostih na podlagi Direktive 2009/52/ES 8 ;

(e)pripravo vrnitve, vključno z ukrepi, ki vodijo do izdaje odločb o vrnitvi, identifikacijo državljanov tretjih držav, izdajo potnih listin in iskanje družine;

(f)sodelovanje s konzularnimi organi in službami za priseljevanje ali drugimi ustreznimi organi in službami tretjih držav za pridobitev potnih listin, lažje vračanje in zagotovitev ponovnega sprejema, vključno z napotitvijo uradnikov za zvezo v tretje države;

(g)pomoč pri vračanju, zlasti pomoč pri prostovoljnem vračanju in informacije o programih pomoči pri prostovoljnem vračanju;

(h)operacije odstranitve, vključno s povezanimi ukrepi, v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, razen prisilnih sredstev;

(i)ukrepe v podporo trajni vrnitvi in reintegraciji povratnika;

(j)objekte in storitve v tretjih državah, ki zagotavljajo ustrezno začasno nastanitev in sprejem ob prihodu, med drugim tudi za mladoletnike brez spremstva in druge ranljive skupine, v skladu z mednarodnimi standardi;

(k)sodelovanje s tretjimi državami pri boju proti nedovoljenim migracijam ter učinkovitem vračanju in ponovnem sprejemu, med drugim tudi v okviru izvajanja sporazumov o ponovnem sprejemu in drugih dogovorov;

(l)ukrepe za ozaveščanje o ustreznih zakonitih poteh za priseljevanje in tveganjih, povezanih z nezakonitim priseljevanjem;

(m)tretje države in ukrepe v njih, vključno z infrastrukturo, opremo in drugimi ukrepi, če prispevajo k učinkovitejšemu sodelovanju med tretjimi državami ter Unijo in njenimi državami članicami pri vračanju in ponovnem sprejemu.

PRILOGA IV
Ukrepi
, upravičeni do višje stopnje sofinanciranja v skladu s členoma 12(2) in 13(7)

Ukrepi za vključevanje, ki jih izvajajo lokalni in regionalni organi ter organizacije civilne družbe,

ukrepi za razvoj in izvajanje učinkovitih alternativ pridržanju,

programi pomoči pri prostovoljnem vračanju in programi integracije ter s tem povezane dejavnosti,

ukrepi za ranljive osebe in prosilce za mednarodno zaščito s posebnimi potrebami glede sprejema in/ali postopkovnimi potrebami, vključno z ukrepi za zagotovitev učinkovite zaščite otrok pri migracijah, zlasti tistih brez spremstva.

PRILOGA V
Glavni kazalniki smotrnosti iz člena 28(1)

Specifični cilj 1: okrepiti in razviti vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo:

1.število oseb, preseljenih s podporo sklada;

2.število oseb v sistemu sprejema v primerjavi s številom prosilcev za azil;

3.konvergenca stopenj priznanja zaščite za prosilce za azil iz iste države.

Specifični cilj 2: podpirati zakonite migracije v države članice, vključno s prispevanjem k vključevanju državljanov tretjih držav:

1.število oseb, ki so sodelovale pri ukrepih pred odhodom, podprtih iz sklada;

2.število oseb, ki so sodelovale v ukrepih za vključevanje, podprtih iz sklada, in so poročale, da so ukrepi koristili njihovemu zgodnjemu vključevanju, v primerjavi s skupnim številom oseb, ki so sodelovale v ukrepih za vključevanje, podprtih iz sklada.

Specifični cilj 3: prispevati k boju proti nedovoljenim migracijam ter zagotoviti učinkovitost vrnitve in ponovnega sprejema v tretjih državah:

1.število vrnitev na podlagi odredbe o zapustitvi ozemlja v primerjavi s številom državljanov tretjih držav, ki so jim bile takšne odredbe izdane;

2.število povratnikov, ki so prejeli pomoč za reintegracijo pred vrnitvijo ali po njej, sofinancirano iz sklada, v primerjavi s skupnim številom vrnitev, podprtih iz sklada.

PRILOGA VI
Vrste intervencij



RAZPREDELNICA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE INTERVENCIJE“

I.Skupni evropski azilni sistem

001

Pogoji za sprejem

002

Azilni postopki

003

Izvajanje pravnega reda Unije

004

Otroci v migracijah

005

Osebe s posebnimi potrebami glede sprejema in postopkovnimi potrebami

006

Preselitev

007

Prizadevanja za solidarnost med državami članicami

008

Operativna podpora

II.Zakonite migracije in vključevanje

001

Razvoj strategij vključevanja

002

Žrtve trgovine z ljudmi

003

Ukrepi za vključevanje – informiranje in usmerjanje, točke „vse na enem mestu“

004

Ukrepi za vključevanje – jezikovno usposabljanje

005

Ukrepi za vključevanje – državljanska vzgoja in druga usposabljanja

006

Ukrepi za vključevanje – uvajanje, udeležba in stiki z družbo gostiteljico

007

Ukrepi za vključevanje – osnovne potrebe

008

Ukrepi pred odhodom

009

Programi mobilnosti

010

Pridobitev statusa zakonitega prebivanja

III.Vračanje

001

Alternative pridržanju

002

Pogoji za sprejem/pridržanje

003

Postopki vračanja

004

Pomoč pri prostovoljnem vračanju

005

Pomoč pri reintegraciji

006

Operacije odstranitve/vračanja

007

Sistem za spremljanje prisilnega vračanja

008

Ranljive osebe/mladoletniki brez spremstva

009

Ukrepi za odpravljanje spodbud za nedovoljene migracije

010

Operativna podpora

IV.Tehnična pomoč

001

Informiranje in komuniciranje

002

Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola

003

Ocenjevanje in študije, zbiranje podatkov

004

Krepitev zmogljivosti

RAZPREDELNICA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA UKREPA“

001

Razvoj nacionalnih strategij

002

Krepitev zmogljivosti

003

Izobraževanje in usposabljanje za državljane tretjih držav

004

Razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov

005

Izmenjava informacij in dobrih praks

006

Skupni ukrepi/operacije (med državami članicami)

007

Kampanje in informiranje

008

Izmenjava in napotitev strokovnjakov

009

Študije, pilotni projekti, ocene tveganja

010

Pripravljalne, nadzorne, upravne in tehnične dejavnosti

011

Zagotavljanje pomoči in podpornih storitev za državljane tretjih držav

012

Infrastruktura

013

Oprema

RAZPREDELNICA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „NAČINI IZVAJANJA“

001

Posebni ukrep

002

Nujna pomoč

003

Sodelovanje s tretjimi državami

004

Ukrepi v tretjih državah

005

Ukrepi iz Priloge IV

PRILOGA VII
Ukrepi, upravičeni do operativne podpore

V okviru specifičnega cilja glede okrepitve in razvoja vseh vidikov skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo, in specifičnega cilja glede prispevanja k boju proti nedovoljenim migracijam ter zagotavljanja učinkovitosti vrnitve in ponovnega sprejema v tretjih državah operativna podpora zajema:

stroške zaposlenih,

stroške storitev, kot je vzdrževanje ali zamenjava opreme,

stroške storitev, kot sta vzdrževanje in popravilo infrastrukture.

PRILOGA VIII
Kazalniki učinka in rezultatov iz člena 28(3)

Specifični cilj 1: okrepiti in razviti vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo:

1.število oseb iz ciljnih skupin, ki jim je zagotovljena pomoč s podporo iz sklada:

(a)število oseb iz ciljnih skupin, ki prejemajo informacije in pomoč med celotnim azilnim postopkom;

(b)število oseb iz ciljnih skupin, ki prejemajo pravno pomoč in zastopanje;

(c)število ranljivih oseb, žrtev trgovine z ljudmi in mladoletnikov brez spremstva, ki prejemajo posebno pomoč;

2.zmogljivost (tj. število mest) nove sprejemne nastanitvene infrastrukture, vzpostavljene v skladu s skupnimi zahtevami za sprejemne pogoje, določenimi v pravnem redu Unije, in obstoječe sprejemne nastanitvene infrastrukture, izboljšane v skladu z istimi zahtevami na podlagi projektov, podprtih iz sklada, in delež glede na celotno sprejemno nastanitveno zmogljivost;

3.število mest, prilagojenih mladoletnikom brez spremstva, podprtih iz sklada, v primerjavi s skupnim številom mest, prilagojenih mladoletnikom brez spremstva;

4.število oseb, usposobljenih s pomočjo sklada na področju vprašanj, povezanih z azilom, in to število kot delež celotnega števila osebja, usposobljenega na področju teh vprašanj;

5.število prosilcev za mednarodno zaščito, predanih iz ene države članice v drugo s podporo sklada;

6.število oseb, preseljenih s podporo sklada;

Specifični cilj 2: podpirati zakonite migracije v države članice, vključno s prispevanjem k vključevanju državljanov tretjih držav:

1.število oseb, ki so sodelovale pri ukrepih pred odhodom, podprtih iz sklada;

2.število lokalnih in regionalnih organov, ki so izvedli ukrepe za vključevanje s podporo iz sklada;

3.število oseb, ki so sodelovale pri ukrepih, podprtih iz sklada in osredotočenih na:

(a)izobraževanje in usposabljanje;

(b)vključevanje na trg dela;

(c)dostop do osnovnih storitev ter

(d)aktivno udeležbo in socialno vključenost;

4.število oseb, ki so sodelovale v ukrepih za vključevanje, podprtih iz sklada, in so poročale, da so ukrepi koristili njihovemu zgodnjemu vključevanju, v primerjavi s skupnim številom oseb, ki so sodelovale v ukrepih za vključevanje, podprtih iz sklada.

Specifični cilj 3: prispevati k boju proti nedovoljenim migracijam ter zagotoviti učinkovitost vrnitve in ponovnega sprejema v tretjih državah:

1.število mest v centrih za pridržanje, ustvarjenih/prenovljenih s podporo iz sklada, v primerjavi s skupnim številom ustvarjenih/prenovljenih mest v centrih za pridržanje;

2.število oseb, usposobljenih za vprašanja v zvezi z vračanjem s pomočjo sklada;

3.število povratnikov, katerih vrnitev je bila sofinancirana iz sklada, v primerjavi s skupnim številom vrnitev na podlagi odredbe o zapustitvi ozemlja:

(a)osebe, ki so se vrnile prostovoljno;

(b)osebe, ki so bile odstranjene;

4.število povratnikov, ki so prejeli pomoč za reintegracijo pred vrnitvijo ali po njej, sofinancirano iz sklada, v primerjavi s skupnim številom vrnitev, podprtih iz sklada.    

(1)    Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9–26).
(2)    Podatki se upoštevajo le v primeru aktivacije Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12–23).
(3)    Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L 375, 23.12.2004, str. 12–18).
(4)    Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21–57). 
(5)    Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3.11.2005, str. 15–22).
(6)    Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12–18).
(7)    Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(8)    Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 168, 30.6.2009, str. 24–32).