EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.6.2018

COM(2018) 434 final

2018/0227(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

{SEC(2018) 289 final}
{SWD(2018) 305 final}
{SWD(2018) 306 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

Ta predlog določa datum začetka uporabe s 1. januarjem 2021.

•Razlogi in cilji

Digitalna preobrazba vpliva na vse gospodarske sektorje in spreminja naš način življenja, dela in komuniciranja. Tako kot so prometna in industrijska infrastruktura, izobraževanje in visoka kakovost javnih storitev v Evropi omogočile blaginjo v preteklosti, bodo naložbe v strateške digitalne zmogljivosti in infrastrukture ter nadgradnja znanj in spretnosti ter posodobitev interakcij med vladami in državljani omogočile naš prihodnji uspeh.

Zdajšnji naložbeni okvir EU zajema pomembne vidike navedenih stebrov, zlasti raziskave in inovacije. 1 Vendar nam pretekle izkušnje iz uspešnih javnih politik na področju visokih tehnologij kažejo, da so lahko poleg raziskav in inovacij tudi javni ukrepi, ki spodbujajo prispevke v hitro razvijajoča se tehnološka področja, koristni za ustvarjanje vrednosti in naslavljanje potreb javnega sektorja.

To zlasti drži za ključna področja, ki bodo temelj digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe še v naslednjih desetih letih, tj. napredno računalništvo in obdelava podatkov, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Vlaganje v pridobitev najnaprednejših zmogljivosti na teh področjih in zagotavljanje najboljše interoperabilne uporabe v celotni EU ter pridobitev znanj in spretnosti za razvoj in uporabo bodo bistveno spodbudili digitalizacijo področij javnega interesa in industrije.

Poleg raziskav in inovacij je glede na neusklajenost med rastočim povpraševanjem po najnovejši tehnologiji in ponudbo v Evropi očitna navzgornja naložbena vrzel. Zaradi nezadostne oskrbe na področju visokozmogljivostnega računalništva so se evropski znanstveniki in inženirji primorani v večji meri opreti na računalniške vire zunaj Evrope, predvsem v Združenih državah Amerike, kjer vladni programi zagotavljajo vrhunsko oskrbo za področje visokozmogljivostnega računalništva 2 .

Evropa je tudi dom vodilni raziskovalni skupnosti za umetno inteligenco in gosti manjša podjetja s strokovnimi znanji na področju umetne inteligence, vendar njen trg umetne inteligence zaostaja v primerjavi z ameriškim, kjer zmogljivosti, zlasti z vidika podatkov, zagotavljajo pogoje za inovacije večjega obsega.

Razdrobljenost in relativno nizka stopnja javnih vlaganj v kibernetsko varnost 3 predstavljata tveganje za našo družbo in gospodarstvo, evropska kibernetska industrija pa ostaja izredno razpršena, brez večjih akterjev na trgu 4 . Delovna mesta, ki zahtevajo visoko usposobljene tehnične strokovnjake, npr. za področja umetne inteligence, analize podatkov in kibernetske varnosti, ostajajo prazna – trenutno je v EU na teh področjih več kot 350 000 prostih delovnih mest. 5

Strategija za enotni digitalni trg je vzpostavila trden okvir, ki mu je zdaj treba dodati enako robusten naložbeni program. To je bilo potrjeno na najvišji politični ravni. V Talinu so evropski voditeljev držav in vlad določili glavne stebre močnega digitalnega gospodarstva, ki so: kibernetska varnost, umetna inteligenca, prvovrstna infrastruktura, ki vključuje visokozmogljivostno računalništvo, digitalna znanja in spretnosti ter digitalna preobrazba javnega sektorja. 6 To se je odražalo v sklepih Evropskega sveta iz oktobra 2017. Od takrat je več sestav Sveta razpravljalo o izzivu vzpostavitve močnih digitalnih zmogljivosti v EU. V večletnem finančnem okviru 7 je Komisija poudarila scenarij podvojitve naložb v področje digitalizacije.

Ta memorandum je priložen predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novem programu za povečanje prednosti digitalne preobrazbe za vse evropske državljane, javno upravo in podjetja (program za digitalno Evropo).

Program za digitalno Evropo je osrednji element obsežnega odgovora Komisije na izzive digitalne preobrazbe, vsebovane v predlogu za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Namen tega programa je omogočiti instrument porabe sredstev, ki je prilagojen operativnim zahtevam za krepitev zmogljivost na področjih, ki jih je določil Evropski svet, in izkoristiti sinergije med njimi.

Zato se bo usmeril v krepitev zmogljivosti Evrope na področjih visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnosti 8 ter zagotovil njihovo široko uporabo v gospodarstvu in v družbi. Sočasna okrepitev teh področij bo privedla do cvetočega podatkovnega gospodarstva, spodbudila vključenost in zagotovila ustvarjanje vrednosti. 9 Zanemarjanje ali oslabitev enega od stebrov bo omajala celotno konstrukcijo, saj so med seboj tesno prepleteni in soodvisni. na primer, umetne obveščevalne potrebe potrebujejo kibernetsko varnost, zato kibernetska varnost potrebuje visokozmogljivostno računalništvo, da se obdela množična količina podatkov, ki jih je treba zagotoviti, digitalne storitve pa potrebujejo vse tri zmogljivosti; in končno, za vse zgoraj navedeno je potrebna ustrezna napredna znanja in spretnosti. Najpomembneje je, da se bo program usmeril v področja, na katerih države članice same ne morejo zagotoviti potrebne ravni za digitalno uspešnost. Program bo usmerjen tudi v tista področja, na katerih ima javna poraba največji učinek, zlasti pri izboljšanju učinkovitosti in kakovosti storitev na področjih javnega interesa, kot so zdravstvene ali vladne storitve, varstvo potrošnikov, javne storitve in podpora MSP pri prilagajanju na digitalne spremembe. 

Program bo obravnaval tudi dodano vrednost kombiniranja digitalnih tehnologij z drugimi, z namenom čim bolj povečati prednosti digitalizacije.

Program se bo osredotočal na:

·razvoj in krepitev visokozmogljivostnega računalništva EU in zmogljivosti obdelave podatkov ter zagotavljanje njune široke uporabe tako na področjih javnega interesa kot tudi na področjih zdravstva, okolja, varnosti in industrije, predvsem MSP,

·razvoj in krepitev osnovnih zmogljivost umetne inteligence, kot so podatkovni viri in knjižnice algoritmov umetne inteligence ter njihove dostopnosti za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in spodbujanje povezovanja med obstoječimi obrati za preizkušanje in poskuse v državah članicah;

·zagotavljanje, da so ključne zmogljivosti za zaščito digitalnega gospodarstva, družbe in demokracije EU prisotne in na voljo javnemu sektorju in podjetjem v EU, ter okrepitev konkurenčnosti evropske industrije za kibernetsko varnost;

·zagotavljanje, da ima trenutna in prihodnja delovna sila enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence in kibernetske varnosti, s tem, da se študentom, diplomantom in obstoječim delavcem omogočijo sredstva za pridobitev in razvoj teh znanj in spretnosti, ne glede na to, kje se nahajajo;

·širjenje najboljših načinov uporabe digitalnih zmogljivosti, predvsem visokozmogljivega računalništva, umetne inteligence in kibernetske varnosti, v gospodarstvo, javno upravo in družbo, vključno z uvedbo interoperabilnih storitev na področjih javnega interesa in omogočanje dostopa do tehnologij in znanj vsakemu podjetju, predvsem MSP.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Program bo med drugim podprl politične pobude, ki jih je Komisija napovedala za visokozmogljivostno računalništvo v okviru pobude EuroHPC 10 in Akcijskega načrta za finančno tehnologijo iz marca 2018 11 , za umetno inteligenco v okviru Sporočila o umetni inteligenci 12 , Uredbe o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev, Sklepa o vzpostavitvi opazovalnice gospodarstva spletnih platform iz aprila 2018 13 ter podatkovnega svežnja iz aprila 2018 14 , za kibernetsko varnost v okviru svežnja za kibernetsko varnost z dne 15. 9. 2017 15 in za digitalno preobrazbo zdravstva 16 in izobraževanja 17 v okviru prenovljene strategije EU za industrijsko politik iz septembra 2017 18 in Sporočila o digitalizaciji evropske industrije iz aprila 2016 19 .

Program se povezuje z obstoječimi naložbenimi instrumenti. Naložbe v raziskave, razvoj in inovacije v zvezi z digitalnimi tehnologijami v okviru programa Obzorje 2020 in prejšnjih okvirnih programov so omogočile Evropi, da ostane konkurenčna v ključnih sektorjih, kot so robotika, telekomunikacijska oprema in senzorska tehnologija. V naslednjem večletnem finančnem okviru je treba nadaljevati in okrepiti vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Program za digitalno Evropo jasno temelji na uspehih programa Obzorje 2020, kar omogoča prehod na uvedbo tehnologij, kot sta visokozmogljivostno računalništvo in umetna inteligenca.

Naložbe v okvire, standarde, interoperabilne rešitve in čezmejne pilotne storitve v okviru programa Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) ter programa za interoperabilne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA²) so upravam javnega sektorja omogočile, da preskusijo digitalno preobrazbo v „resničnem“ okolju in preidejo z e-uprave na digitalno upravo 20 . Uvedba interoperabilnih rešitev na enotnem digitalnem trgu je pokazala vrednost ukrepov na ravni EU. To so pomembni dosežki, na katerih je treba graditi v smeri širšega izvajanja interoperabilnih digitalnih rešitev v Evropi. Program bo temeljil na doseženih infrastrukturah za digitalne storitve, uvedenih v okviru zdajšnjega programa IPE in bo podpiral nadaljnji razvoj in širše izvajanje elementov politike, kot je evropski okvir interoperabilnosti (EIF).

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Program za digitalno Evropo se dopolnjuje skupaj z vrsto drugih predlaganih instrumentov v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, zlasti z naslednjimi: program Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope (IPE), program Ustvarjalna Evropa (vključno z Media), sklad InvestEU, COSME, program enotnega trga, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad Plus (vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, zdravstveno področje in osnovna digitalna znanja in spretnosti), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Erasmus, Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji (osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti), Sklad za integrirano upravljanje meja, Sklad za notranjo varnost, okoljski in podnebni ukrepi (vključno z energetsko učinkovitostjo) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

Sinergije med programi bodo omogočile ekonomijo obsega, skladnost naložb in prinesle večjo vrednost državljanom in gospodarskim akterjem. Povečale bodo vpliv digitalnih naložb na kraju samem na ravni EU, državne in regionalne digitalne naložbe pa bodo tako lahko bolje dopolnjevale program EU.

S povečanjem učinka in učinkovitosti javnih sredstev s praktičnimi povezavami med različnimi programi bo EU bolj usmerjeno in racionalizirano reševala težave z digitalnimi izzivi, gradila ali krepila ekosisteme, ki podpirajo digitalizacijo, ustvarjala več delovnih mest, s čimer se bo povečala rast in spodbujala konkurenčnost. Pri izvajanju programa za digitalno Evropo bo pozornost posvečena ohranjanju konkurence na notranjem trgu.

V spodnjem razdelku so na kratko predstavljena glavna dopolnjevanja in sinergije med programom za digitalno Evropo in instrumenti, ki so najbolj relevantni v digitalnem okviru, zlasti programom Obzorje Evropa, Instrumentom za povezovanje Evrope, Evropskim skladom za regionalni razvoj in programom EU vrednosti ter programom enotnega trga.

Več tematskih področij, ki jih naslavljata program Obzorje Evropa in program za digitalno Evropo, se prekriva, saj oba vključujeta visokozmogljivostno računalništvo, umetno inteligenco in kibernetsko varnost; vrsta ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani izložki in intervencijska logika so si različni in dopolnjujoči. Program Obzorje Evropa bo edini centralno voden program EU, ki podpira raziskave in tehnološki razvoj in bo glavni program za predstavitev, pilotno izvajanje, potrditev koncepta, preizkušanje in inovacije, vključno s predkomercialnim uvajanjem. Program za digitalno Evropo se bo po drugi strani osredotočal na obsežno vzpostavitev digitalnih zmogljivosti in infrastrukture, ki bo merila na širok prevzem in uvedbo po celotni Evropi, v smislu kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev.

Kot primer sinergij, bo nove digitalne tehnologije, ki jih je razvil program Obzorje Evropa, postopoma prevzel in uvedel program za digitalno Evropo. Prav tako bodo zmogljivosti in infrastrukture, razvite v okviru digitalne Evrope, na voljo skupnosti za raziskave in inovacije, vključno z dejavnostmi, ki jih podpira program Obzorje Evropa. Pobude Obzorje Evropa, ki podpirajo razvoj digitalnih znanj in spretnosti, vključno s tistimi, ki so na voljo v kolokacijskih centrih Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za tehnologijo EIT, se dopolnijo in povečajo s pomočjo programa za digitalno Evropo, ki podpira krepitev zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Vozlišča EIT združujejo študente, raziskovalce, inženirje in nosilce podjetij, da sodelujejo pri oblikovanju in sodelovanju pri izvajanju inovacijskih projektov ter ustanavljanju in podpori podjetij. Operativni postopki za oba programa bodo usklajeni, da se zagotovijo močni mehanizmi usklajevanja za izvajanje.

Program za digitalno Evropo dopolnjuje ukrepe iz akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, zlasti tiste, ki zahtevajo napredna digitalna znanja in spretnosti za visokozmogljivostno računalništvo, analizo velepodatkov, kibernetsko varnost, tehnologijo distribuirane knjige, robotiko in umetno inteligenco.

Instrument za povezovanje Evrope bo zagotovil fizično infrastrukturo za visokozmogljiva širokopasovna omrežja, ki so potrebna za uvajanje digitalnih storitev in tehnologij, predlaganih v programu za digitalno Evropo. Instrument za povezovanje Evrope bo podpiral kritično infrastrukturo v vseh sektorjih, ki potrebujejo ustrezno raven kibernetske varnosti, zato bo temeljil na uvedbah v okviru programa za digitalno Evrope. V prihodnosti bo samo program za digitalno Evropo tisti, ki bo nudil podporo za uvedbo digitalnih storitev na področjih javnega interesa.

Cilj ESRR je podpirati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo vseh evropskih regij, s poudarkom na manj razvitih regijah. ESRR spodbuja gospodarski razvoj, ki temelji na inovacijah in vključuje digitalizacijo industrije, kot je določeno v strategijah pametne specializacije 21 (vključno z dopolnilnimi naložbami v izgradnjo in izboljšanje zmogljivosti za digitalne inovacije). ESRR podpira tudi uvedbo digitalnih rešitev, vključno s kibernetsko varnostjo, kot del uresničevanja prednostnih nalog EU na področjih posodobitve javnih uprav, trajnostnega prometa, izboljšanja zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe, energetskega prehoda, krožnega gospodarstva in izobraževanja 22 . S tem prispeva k izpopolnitvi enotnega digitalnega trga, zlasti na regionalni in lokalni ravni. Program za digitalno Evropo bo dopolnil lokalne naložbe z namenom odpiranja obratov za preostalo Evropo prek povezovanja in evidentiranja digitalnih zmogljivosti.

Poleg tega bo digitalna Evropa posredno prispevala k doseganju ciljev iz sporočila „Okrepljeno in obnovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU 23 “, v katerem se priznava, da sta digitalna dostopnost in znanje ter spretnosti ključna pogoja za razvoj teh regij.

Zelo očitne so sinergije med programom za digitalno Evropo in programom Ustvarjalna Evropa, zlasti v sklopih MEDIA in medsektorskih sklopih. MEDIA podpira ciljno usmerjene ukrepe (npr. dostop do vsebin, promocijo in razvoj občinstva), ki spodbujajo konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti avdiovizualnega sektorja, in njihovo prilagajanje digitalnemu okolju. Medsektorski sklop je poleg drugih prednostnih nalog usmerjen v boljše razumevanje dinamike digitalnih medijev in digitalne preobrazbe evropskega medijskega sektorja. Program za digitalno Evropo bo te sklope podprl z omogočanjem širokega dostopa do najnaprednejših tehnologij, standardov (kjer so potrebni) in infrastrukture, potrebnih za krepitev zmogljivosti.

Prizadevati bi si bilo treba za skladnost med programom za digitalno Evropo in programom enotnega trga. Varstvo potrošnikov je na primer treba doseči z zasnovo, zlasti, ko gre za varnost proizvodov, povezanih z digitalnim gospodarstvom, kibernetsko varnostjo in umetno inteligenco. Programa bi morala biti komplementarna z vidika vključenih subjektov in vrst novih tveganj, ki jih predstavljajo te razvijajoče se tehnologije. Ravno tako bi oba programa morala vzajemno podpreti raziskave digitalnih trgov.

Program za digitalno Evropo bo spodbujal razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti z osredotočenjem na tiste, ki so povezane z njegovim področjem uporabe, in sicer na kibernetsko varnost, umetno inteligenco in visokozmogljivostno računalništvo. Kot tak bo dopolnjeval Evropski socialni sklad Plus, ki bo podpiral izobraževanje in usposabljanje na področju osnovnih in srednjih znanj ter spretnosti in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki bo financiral usposabljanje za delavce, ki delajo brez osebja, na vseh ravneh znanj in spretnosti.

Sinergije in dopolnjevanje med programom za digitalno Evropo in programom Erasmus bi bilo treba zagotoviti v korist obeh programov. Program Erasmus prispeva k razvoju in pridobivanju znanj in spretnosti z učno mobilnostjo in sodelovanjem na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. 

V zvezi s sodelovanjem subjektov, ustanovljenih v državah zunaj EU, bo izvajanje programa za digitalno Evropo usklajeno z zunanjimi instrumenti financiranja, kot so instrument za predpristopno pomoč, evropski sosedski instrument, razvojni instrument ter instrument za mednarodno sodelovanje.

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je bolj ambiciozen pri vključevanju podnebnih ukrepov v vse programe EU s skupnim ciljem, da bi 25 % odhodkov EU prispevalo k podnebnim ciljem. Prispevek tega programa k doseganju splošnega cilja se bo spremljal s sistemom podnebnih kazalnikov EU s primerno ravnjo razčlenitve ter vključno z uporabo natančnih metod, če so na voljo. Komisija bo informacije glede odobritev za prevzem obveznosti še naprej predstavljala v okviru letnega osnutka proračuna.

Da bi podprla izkoriščanje potenciala programa za prispevanje k podnebnim ciljem, si bo Komisija med celotnimi postopki priprave, izvajanja, pregledovanja in vrednotenja programa prizadevala opredeliti ustrezne ukrepe.

Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost. To bo zagotovilo skladnost med ukrepi programa in pravili EU o državni pomoči, s čimer se bo preprečilo neustrezno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Ta program je predložen za Unijo s 27 državami članicami v skladu z obvestilom Združenega kraljestva o nameravanem izstopu iz Evropske unije in skupnosti Euratom na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017.

•Pravna podlaga

·členu 173(3) PDEU v zvezi z večino dejavnosti, ki se izvajajo v okviru tega programa;

·členu 172 PDEU, zlasti v zvezi z digitalno preobrazbo področij javnega interesa;

•Subsidiarnost

Program za digitalno Evropo je odgovor na novo politično voljo, s katero se bodo ob sodelovanju naslovila tista področja, ki so bila prej večinoma domače skrbi, saj nobena država članica ali podjetje sama ne moreta izpeljati kritičnih digitalnih naložb v potrebnem obsegu ali zagotoviti uspešne nadgradnje teh področij. Če EU ne sodeluje, te naložbe ne bodo izvedene v potrebnem obsegu, s čimer EU tvega izgubo konkurenčnosti.

Posredovanje EU je potrebno za načrtovanje, skupno financiranje in usklajevanje ukrepov v obsegu, v katerem se lahko rešujejo ti izzivi ter da se zagotovi, da so prednosti novih digitalnih tehnologij v celoti porazdeljene po Evropi. Večstransko usklajeno delovanje lahko prepreči tudi podvajanje, izkoristi sinergije s povezovanjem financiranja s pogoji okvira, zaščitijo interoperabilnost in preprečijo mrtve kote ali večje geografske digitalne delitve.

•Sorazmernost

Prisotna je očitna pripravljenost javnega sektorja na soočenje z digitalno preobrazbo na evropski ravni in tudi pripravljenost sovlaganja v razvoj in krepitev digitalnih zmogljivosti EU. Poleg močne politične podpore Evropskega sveta za posredovanje, sta jo izrazila tudi Svet in Evropski parlament, ki sta večkrat pozvala k nujnemu dokončanju enotnega digitalnega trga in njegovih posameznih zadev. 25   26   27   28  

Evropski parlament je izrazil posebno zaskrbljenost, da sredstva, dodeljena za digitalne politike v proračunu EU, ne bi bila zadostna, da bi imela resničen učinek, in je priznal potrebo po spodbujanju evropskega gospodarstva s produktivnimi naložbami. 29   30  

Na ravni EU se je marca 2017 29 držav zavezalo k sodelovanju o povezani mobilnosti 31 , 16 držav članic pa se je do zdaj zavezalo, da skupaj s Komisiji pridobijo in uvedejo integrirano visokozmogljivostno vrhunsko računalniško infrastrukturo na svetovni ravni. 32 Komisija je januarja 2018 predlagala uredbo Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC za evropsko visokozmogljivostno računalništvo. 33  

Na drugem digitalnem dnevu 10. aprila 2018 se je 28 evropskih držav 34 zavezalo, da bodo sodelovale na področju umetne inteligence, da bi okrepile tehnološke in industrijske zmogljivosti EU na tem področju ter vsem državljanom in podjetjem zagotovile koristi 35 . Evropske države so se tudi zavezale, da bodo razvile napredne rešitve za javne storitve (npr. z razvojem evropske infrastrukture blokovnih verig za storitve 36 ), individualizirano medicino 37 in zdravstveno varstvo, ki temelji na podatkih ter skupno spremljanje napredka pri digitalnih naložbah. Vse države članice zdaj sodelujejo pri pobudi o digitalizaciji industrije EU, pri čemer so se jasno zavezale k nadaljnjemu sodelovanju pri najboljši uporabi digitalizacije v podjetjih.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi prav tako kažejo, da se nabor kritičnih naložb najbolje izvede na ravni EU. Na področjih, ki jih program obravnava, je bistvenega pomena za uspeh obseg, in sicer pridobivanja potrebnih zmogljivosti in obseg široke uporabo po vsej EU. Glede na to, da strokovno znanje na naprednih digitalnih področjih ni na voljo v vseh regijah v Evropi, lahko ukrepanje na ravni EU, zlasti z mreženjem vozlišč za digitalne inovacije, zagotovi njegovo razpoložljivost v vseh regijah.

Glede na nujnost razmer in obseg potrebnih naložb obstajajo močni argumenti v prid posredovanja EU za skupno financiranje in usklajevanje ukrepov v obsegu, ki je lahko kos izzivom, ki jih prinaša digitalna preobrazba. To bi moralo zagotoviti, da se koristi novih digitalnih tehnologij v celoti porazdelijo. Z usklajenim delovanjem se lahko prepreči podvajanje, unovči sinergije s povezovanjem financiranja s pogoji okvira, zaščiti interoperabilnost in prepreči slepe pege ali večje geografske digitalne razkorake.

Od poziva k povečanim naložbam je zdaj treba preiti na ukrepe v okviru EU za naložbe. Podjetja in državljani potrebujejo jasno sporočilo o tem, da EU vlaga v njihovo prihodnost, da je zagotovljena predvidljivost in so vzpostavljeni podporni mehanizmi za soočanje z zapletenim postopkom digitalne preobrazbe. Odgovornost Evrope je ukrepati in biti vidna v celotnem postopku.

Ker je postala digitalna preobrazba ključen dejavnik rasti, družbenega razvoja in prehoda na trajnostno gospodarstvo, se je pokazala kritična vrzel v načinu, kako EU in države članice dodeljujejo sredstva v kontekstu digitalizacije. Trenutni naložbeni okvir ni bil oblikovan za vseevropski razvoj digitalnih zmogljivosti in njihovo optimalno uporabo. EU zato potrebuje nov, integriran in ambiciozen program financiranja, da bi podprla uvedbo in optimalno uporabo digitalnih zmogljivosti, ki podpirajo inovacije na področjih javnega interesa in poslovanja.

•Izbira instrumenta

Program se izvaja z uredbo.

3.REZULTATI RETROSPEKTIVNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

••Retrospektivne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Zlasti pomemben pa je rezultat vmesne ocene IPE, v kateri je bilo ugotovljeno, da bi lahko prizadevanja, namenjena programu za digitalne zmogljivosti in infrastrukture, lahko podprla zgolj prve korake v smeri digitalne preobrazbe območij javnega interesa po vsej EU 40 . Poudarjeno je bilo, da so razpoložljive stopnje financiranja v okviru CEF do zdaj zagotovile le delno naslovitev trenutnih potreb, poleg tega pa okvir CEF omejuje sposobnosti programa za prilagajanje najnovejšemu tehnološkemu razvoju in prihajajočim prednostnim nalogam politik (npr. izzivom na področju kibernetske varnosti). Ocena je pokazala tudi močno pripravljenost držav članic, da sodelujejo pri digitalni preobrazbi.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

V okviru ocene učinka se je izvedla kombinacija posvetovalnih dejavnosti, da bi se zagotovilo, da se mnenja zainteresiranih strani sistematično upoštevajo pri oblikovanju programa EU za program za digitalno Evrope po letu 2020. Te posvetovalne dejavnosti so segale od konferenc in dogodkov zainteresiranih strani do strokovnih skupin, spletnega posvetovanja, delavnic, srečanj in seminarjev ter analize dokumentov o stališčih.

•Ocena učinka

Poročilo o oceni učinka je bilo 25. aprila 2018 predloženo Odboru za regulativni nadzor. Odbor je dal negativno mnenje.

Po negativnem mnenju odbora je bilo poročilo temeljito pregledano in prestrukturirano, da bi bilo bolje opisano, kako predlog temelji na obstoječih programih v zvezi z digitalizacijo. Navedenih je bilo več primerov podobnih ukrepov v tretjih državah ali državah članicah. Dodani so bili tudi podatki o razmejitvi z Obzorjem Evropa, kot je bilo dogovorjeno z generalnim direktoratom za raziskave in inovacije. Pojasnjena je bila tudi logika posredovanja in vprašanja v zvezi z nedelovanjem trga in navzgornjo naložbeno vrzeljo na različnih področjih. Za vsak predlagani ukrep je bilo predstavljenih tudi več podrobnosti o načinih izvajanja. Novi razdelki podrobneje pojasnjujejo, kaj naj bi dosegli s povečanjem financiranja, ki ga ni mogoče doseči s sedanjimi mehanizmi posredovanja v različnih stebrih. Podani so bili nekateri primeri podobnih uspešnih politik v ZDA in Evropi. Revidirana ocena učinka je bila znova predložena 5. maja 2018.

•Poenostavitev

·prilagodljivost glede proračunskih sredstev, vključenih na ravni specifičnih ciljev;

·obseg ukrepov je določen na ravni splošnih, specifičnih in operativnih ciljev. Merila za upravičenost, stopnje financiranja za nepovratna sredstva in drugi elementi izvajanja bodo določeni v delovnih programih. Ta prilagodljivost je uravnotežena z zagotavljanjem vključenosti držav članic v izvajanje Programa v okviru skupine strokovnjakov na visoki ravni;

·financiranje v okviru Programa se lahko izvede v skladu s katero koli obliko, določeno v finančni uredbi;

Program se bo izvajal neposredno, kot določa finančna uredba, ali posredno z ustreznimi subjekti ali organi iz člena 58(1)(c) [novi člen 61(1)(c)] finančne uredbe.

Na podlagi analize stroškov in koristi za izvajalske agencije na začetku programa Obzorje 2020 ter vmesnih pregledov IPE in programa Obzorje 2020 bi bila privzeta metoda za izvajanje programa neposredno upravljanje. Glavni prednosti uporabe neposrednega upravljanja so, da omogoča močno politično vodstvo ter hitro zagotovitev podpore EU.

Posredno upravljanje bi moralo biti uporabljeno kot dopolnilna metoda nalog izvrševanja proračuna, ki jih določa temeljni akt programa. Medtem ko je Komisija odgovorna za izvajanje proračuna, bo pooblastitev subjektov za naloge izvrševanja proračuna v skladu s členom 62 (1) c.) finančne uredbe zagotovila polno sodelovanje zadevnega subjekta pri zaščiti finančnih interesov Unije. Za pooblastitev subjektov za izvajanje teh nalog s posrednim upravljanjem bo treba zagotoviti tudi pregleden, nediskriminatoren, učinkovit in uspešen postopek.

•Temeljne pravice

Predlagana pravila programa za digitalno Evropo v celoti spoštujejo pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in prispevajo k izvajanju več omenjenih pravic. Cilji tega programa zlasti zagotavljajo svobodo izražanja in informiranja, prepoved diskriminacije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja, kot predpisano v 11., 21. in 47. členu Listine. Cilj programa je okrepiti svobodo gospodarske pobude v skladu s pravom Evropske unije ter nacionalnimi zakonodajami in praksami (člen 16). V skladu z 8. členom Listine je zagotovljeno tudi varstvo osebnih podatkov, v skladu s 35. členom Listine zdravstvena oskrba in v skladu z 38. členom Listine varstvo potrošnikov.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

V skladu s predlogom Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 42 (COM(2018)XXX) znašajo finančna sredstva za program 9 194 000 000 EUR v tekočih cenah, okvirna razdelitev pa je naslednja (glej člen 4 predloga).

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Brez poseganja v možnost zagotovitve financiranja v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, je namen izvedba programa, kot je opisana spodaj. Kot že navedeno bo pozornost posvečena ohranjanju konkurence na notranjem trgu:

1.Za visokozmogljivostno računalništvo se šteje, da je nadaljevanje skupnega podjetja EuroHPC, o katerem trenutno razpravlja Svet, najučinkovitejši in najbolj učinkovit instrument za uresničevanje ciljev pobude EuroHPC, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Evropske unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev ter varovanje gospodarskih in strateških interesov Unije 43 . Skupno podjetje bo predvidoma črpalo sredstva iz programa za digitalno Evropo ter iz programa Obzorje Evropa;

2.Skupno javno naročanje ali nepovratna sredstva, povezana z dejavnostmi na področju umetne inteligence, bi se dodelila z neposrednim upravljanjem;

3.Dejavnosti, povezane s kibernetsko varnostjo, bi se izvajale z neposrednim ali posrednim upravljanjem.

4.Financiranje razvoja naprednih digitalnih znanj in spretnosti bi se izvajalo predvsem prek vozlišč za digitalne inovacije, kot so opredeljena v členu [16] in pojasnjena v nadaljevanju, ter ustreznih kompetenčnih centrov. Delovni program bo osnovala Komisija, v sodelovanju z zgoraj omenjenimi kompetenčnimi centri, kar bo omogočilo potrebne vložke za zagotavljanje skladnosti ukrepov na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti z najsodobnejšimi tehnološkimi dosežki. Namen je torej hiter odgovor na hitro spreminjajoče se potrebe na trgu delovne sile;

5.Financiranje v zvezi z digitalno preobrazbo področij javnega interesa bi se lahko še naprej upravljalo neposredno. Upravljanje s strani Evropske komisije se bo nadalje uporabljalo za razvoj rešitev za zagotavljanje skupne zasnovne in arhitekturne interoperabilnosti.

Ne glede na zgoraj omenjeno, bi se upravljanje posebnih jedrnih storitvenih platform sektorjev morda lahko preneslo v operativno upravljanje že obstoječih agencij, če je ta možnost že predvidena v njihovih pristojnosti.

6.Digitalizacija industrije bo izvedena prek vozlišč za digitalne inovacije. Vozlišča za digitalne inovacije bodo razširjala digitalne zmogljivosti, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetno inteligenco, kibernetsko varnost, digitalna znanja in spretnosti v gospodarstvu, kar bo omogočilo digitalno preobrazbo industrije in organizacij javnega sektorja. Vozlišča za digitalne inovacije zagotavljajo dostop do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kar omogoča organizacijam, da bolje ocenijo poslovni model projektov digitalne preobrazbe. Storitve preizkušanja in poskusov, ki jih ponujajo vozlišča za digitalne inovacije, lahko vključujejo druge omogočitvene tehnologije, ki so potrebne za uvajanje celovitih rešitev za digitalno preobrazbo. Vzpostavljena bo mreža vozlišč za digitalne inovacije, ki bo zagotavljala čim večjo pokritost po vsej Evropi. Nepovratna sredstva, povezana z vozlišči za digitalne inovacije, bo dodelila neposredno Komisija.

Načini izvajanja bodo poskušali razviti močne sinergije med različnimi komponentami Programa. Te so podrobneje opisane v Prilogi 4 ocene učinka glede visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence in kibernetske varnosti. Kjer je ustrezno, se lahko pri izvajanju uporabijo tudi druge osnovne digitalne tehnologije, ki so tržno dozorele in so predmet predhodnih naložb na ravni EU, kot so 5G, IS in storitve v oblaku.

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je vzpostavljen kot referenčni instrument za merjenje napredka digitalne preobrazbe v EU. Instrument DESI temelji na nizu kazalnikov, ki izhajajo iz natančnih statističnih analiz. Podatki se bodo zbirali tudi iz drugih virov, med njimi tudi iz posebnih raziskav.

Kazalniki izložkov in učinka so določeni glede na glavna področja programa (visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti).

Povratne informacije iz letnega spremljanja bodo omogočile prilagoditev upravljanja programa in programske strukture glede na pridobljene rezultate. Uporabijo se lahko obstoječi kazalniki iz uradnih statistik EU, ki jih zagotovijo letne raziskave IKT, ter iz raziskav delovne sile. Lahko se izvedejo tudi posebne raziskave. Zbiranje podatkov iz instrumenta DESI bodo dopolnjevale informacije, ustvarjene v samem programu.

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 44 , v katerem so tri institucije potrdile, da bi morala ocenjevanja obstoječe zakonodaje in politika zagotoviti osnovo za ocene učinka možnosti za nadaljnje ukrepanje, bo Komisija izvedla vmesno in končno vrednotenje. V ocenjevanju bodo ovrednoteni učinki Programa na terenu, na osnovi kazalnikov in ciljev Programa ter podrobne analize stopnje, do katere je Program obravnavan kot relevanten, učinkovit, uspešen in zagotavlja dovolj dodane vrednosti EU in je skladen z drugimi politikami EU. Ocenjevanja bodo vključevala pridobljene izkušnje, s pomočjo katerih bodo prepoznane težave oziroma potenciali za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter omogočen kar največji izkoristek/učinek. Zaključki ocenjevanj bodo skupaj z opažanji predloženi Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropskemu računskemu sodišču.

2018/0227 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 172 in člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 45 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 46 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Ta uredba določa finančna sredstva za program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027, ki predstavljajo prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 47 ] za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom.

(2)Za ta program se uporabi Uredba (EU, Euratom) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta [nova FU] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(3)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 48 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 49 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 50 in Uredbo (EU) 2017/1939 51 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, izterjavo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z določbami in postopki, določenim v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 52 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(4)V skladu s [ustrezno posodobiti sklic glede na nov sklep o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU 53 ], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane.

(5)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 54 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti na države članice. Te zahteve lahko, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključujejo merljive kazalnike.

(6)Digitalni vrh v Talinu 55 , ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta 56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo.

(7)Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, digitalne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije.

(8)Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“ 57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji.

(9)Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ 58 naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih.

(10)Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije.

59 Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu.

(12)Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in njihove široke uporabe. To bo vključevalo sovlaganja z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka.

(13)Cilji politik tega programa bodo naslovljeni tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru oken politike [...] sklada InvestEU.

(14)Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(15)Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur.

(16)Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij.

(17)Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet 60 in Evropski parlament 61 . Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC 62 , večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje.

(18)Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije 63 . Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, univerze in javne uprave.

(19)Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke.

(20)Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse.

(21)Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije 64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni.

(22)Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost.

(23)Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud 65 , ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju.

(24)Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot do digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja.

(25)Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v digitalna znanja in spretnosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov.

(26)Evropski svet je v svojih sklepih z dne 14. decembra 2017 pozval države članice, Svet in Komisijo, naj posredujejo dnevni red socialnega vrha iz Göteborga iz novembra 2017, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic ter izobraževanjem in usposabljanjem ter izvajanjem novega evropskega programa znanj in spretnosti. Evropski svet je Komisijo, Svet in države članice pozval tudi k preučitvi možnih ukrepov, s katerimi bi se naslovili izzivi s področja digitalnih znanj in spretnosti, kibernetske varnosti, medijske pismenosti in umetne inteligence, ter potrebe po vključujočem pristopu k izobraževanju in usposabljanju, ki temelji na vseživljenjskem učenju ter inovacijah. V odgovor na to je Komisija 17. januarja 2018 predstavila prvi sveženj ukrepov, ki obravnava ključne kompetence, digitalna znanja in spretnosti 66 , skupne vrednote in vključujoče izobraževanje. Maja 2018 se je začel izvajati drugi sveženj ukrepov za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki prav tako poudarja osrednjo vlogo digitalnih znanj in spretnosti.

(27)V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije 67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi.

(28)Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa.

(29)Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bosta učinkovitost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večji. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi.

(30)Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo 68 , mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij.

(31)Svet EU je v svoji izjavi v Talinu dne 6. oktobra 2017 ugotovil, da digitalni napredek bistveno spreminja naše družbe in gospodarstva ter pri tem pomeni izziv za učinkovitost že razvitih politik na številnih področjih ter vlogo in funkcijo javne uprave na splošno. Naša dolžnost je predvideti in obvladati te izzive, da se izpolnijo potrebe in pričakovanja državljanov in podjetij.

(32)Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv in celovit dostop do javnih storitev.

(33)Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 2017 69 , kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, rasti in zaposlovanja. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve.

(34)Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno.

(35)Proračun, namenjen specifičnim dejavnostim za izvajanje interoperabilnostnega okvira in interoperabilnosti razvitih rešitev, znaša 194 milijonov EUR.

70 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije poudarja pomen sprostitve zadostnega javnega in zasebnega financiranja za digitalizacijo evropske industrije.

(37) Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“ 71 .

(38)Evropski ekonomsko-socialni odbor je pozdravil sporočilo o digitalizaciji evropske industrije in menil, da je skupaj s spremnimi dokumenti „prvi korak v obsežnem evropskem delovnem programu, ki ga je treba opraviti v tesnem medsebojnem sodelovanju vseh zainteresiranih javnih in zasebnih strank“ 72 .

73 Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvene sestavine digitalizacije industrije.

(40)Splošna uredba o varnosti podatkov (GDPR), ki velja od maja 2018, bo z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotovila prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in okrepila zaupanje ter varnost posameznikov, kar sta dva nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato podpirati uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov, na primer na področju umetne inteligence in tehnologije veriženja podatkovnih blokov.

(41)Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa.

(42)Organi, ki bodo izvajali ta program, morajo spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU.

(43)Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje 74 . Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov.

(44)Zaradi zagotavljanja enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi se morala na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejem delovnih programov, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 75 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(45)Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma kot večletni delovni programi, običajno vsaki dve leti, ali kot letni delovni programi, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.

(46)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(47)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih [8], [11], [16], [21], [35], [38] in [47] o zaščiti osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Države članice morajo to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(48)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajala svoje pristojnosti.

(49)Horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se uporabljajo za to uredbo. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za določitev in izvrševanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvajanjem ter določajo preverjanja odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti glede vladavine prava v državah članicah, saj je spoštovanje vladavine prava bistveni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Evropske unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(b)„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki nima pravne osebnosti v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;

(c)„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(d)„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica k sporazumu z Unijo, kar omogoča njeno sodelovanje v programu v skladu s členom [10]; „mednarodna organizacija evropskega interesa“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članic so države članice ali katere sedež je v državi članici;

(e)„vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije;

(f)„napredna digitalna znanja in spretnosti“ pomeni znanja in spretnosti ter kompetence, ki so potrebne za oblikovanje, razvoj, upravljanje, uvedbo in vzdrževanje tehnologij, ki jih podpira ta uredba.

Člen 3

Cilji programa

1.Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo:

(a)okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu;

(b)širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju.

2.Program ima pet specifičnih ciljev, ki so:

(a)specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo;

(b)specifični cilj 2: umetna inteligenca;

(c)specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje;

(d)specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti;

(e)specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.

Člen 4

Visokozmogljivostno računalništvo

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 1, visokozmogljivostnem računalništvu, izpolnjuje naslednje operativne cilje:

(a)uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje integriranega vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni 76 v Uniji, ki sta nekomercialno dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno financiranih raziskav;

(a)uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi;

(b)uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture 77 , vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur za računalniško znanost.

Člen 5

Umetna inteligenca

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 2, umetni inteligenci, ima naslednje operativne cilje:

(a)graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov;

(b)omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam;

(c)okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.

Člen 6

Kibernetska varnost in zaupanje

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 3, kibernetski varnosti in zaupanju, ima naslednje operativne cilje:

(a)podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov;

(b)podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo;

(c)zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu;

(d)krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji 78 .

Člen 7

Napredna digitalna znanja in spretnosti

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje:

(a)podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo;

(b)podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo;

(c)podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.

Člen 8

Uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje:

(a)zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejših digitalnih tehnologij, zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kibernetske varnost, oziroma omogoči dostop do njih;

(b)uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov;

(c)olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno s ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti;

(d)nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja in pilotnega izvajanja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo;

(e)podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP;

(f)podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja;

(g)zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter najboljše prakse poenostavitev;

(h)sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij;

(i)graditev in krepitev mreže vozlišč za digitalne inovacije.

Člen 9

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 9 194 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Okvirna razdelitev omenjenega zneska je naslednja:

(a)do 2 698 240 000 EUR evrov za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo;

(b)do 2 498 369 000 EUR za specifični cilj 2: umetna inteligenca;

(c)do 1 998 696 000 EUR za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje;

(d)do 699 543 000 EUR za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti;

(e)do 1 299 152 000 EUR za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.

3.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

4.Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke preko več let.

5.Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

6.Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

Člen 10

Tretje države, pridružene programu

Program je odprt za:

1.članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;

2.države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

3.države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

4.druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

·zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;

·določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];

·na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

·Uniji zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 11

Mednarodno sodelovanje

1.Unija lahko sodeluje s tretjimi državami iz člena 10, drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, ustanovljenimi v navedenih državah, zlasti v okviru evro-sredozemskega partnerstva in vzhodnega partnerstva, ter s sosednjimi državami, zlasti državami Zahodnega Balkana in državami črnomorske regije. Brez poseganja v člen [19] se povezani stroški ne krijejo iz programa.

2.Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12].

Člen 12

Varnost

3.Ukrepi, izvedeni v programu, so skladni z veljavnimi varnostnimi pravili in zlasti s pravili zaščite tajnih informacij pred neupravičenim razkritjem, kar vključuje skladnost z vso relevantno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se ukrepi izvajajo zunaj Unije, je treba poleg upoštevanja skladnosti z zgoraj navedenimi zahtevami skleniti varnostni sporazum med Unijo in tretjo državo, v kateri poteka dejavnost.

4.Kadar je primerno, predlogi in javni razpisi vključujejo samooceno varnosti, v kateri so navedene vse varnostne težave in podrobnosti o tem, kako bodo te naslovljene, da se zagotovi skladnost z relevantno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije.

5.Kadar je primerno, Komisija ali organ financiranja opravi podroben varnostni pregled predlogov, ki porajajo vprašanja gleda varnosti.

6.Kadar je primerno, so ukrepi skladni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444/ES 79 in njegovimi izvedbenimi pravili.

7.Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ukrepih specifičnega cilja 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic.

Člen 13

Sinergije z drugimi programi Unije

1.Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov.

2.Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov.

Člen 14

Izvajanje in oblike financiranja

1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) in člena 58(1)(c) finančne uredbe, zlasti za specifična cilja 1 in 3. Organi financiranja lahko odstopajo od pravil za sodelovanje in razširjanje, določenih v tej uredbi, le če to določa temeljni akt o ustanovitvi organa financiranja in/ali dodelitvi nalog izvrševanja proračuna organu ali če za organe financiranja v skladu s členom 62(1)(c) (ii), (iii) ali (v) finančne uredbe to določa sporazum o prispevkih in to zahtevajo njihove posebne operativne potrebe ali narava ukrepa.

2.S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil kot prednostne oblike ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3.Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o Jamstvenem skladu].

Člen 15

Evropska partnerstva

Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco].

Člen 16

Vozlišče za digitalne inovacije

1.V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije.

2.Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:

(a)ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije;

(b)ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo;

(c)operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega in pogodbenega upravljanja ter finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo moral upravljati.

3.Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:

(a)proračunska sredstva, ki so na voljo za financiranje prvotne mreže;

(b)potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost.

4.Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.

5.Vozlišča za digitalne inovacije lahko prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev.

6.Vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine:

(a)z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije;

(b)s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve;

(c)z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka;

(d)s finančno podporo tretjim stranem pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 17

Upravičeni ukrepi

1.Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena [3] in členov [4]–[8].

2.Merila upravičenosti za ukrepe se določijo v programih dela.

Člen 18

Upravičeni subjekti

1.Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe se uporabljajo tudi merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 4.

2.Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)pravni subjekti s sedežem v:

(i)    državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)    tretji državi, pridruženi programu;

(b)vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu z zakonodajo Unije, in vse mednarodne organizacije.

3.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa.

4.Fizične osebe niso upravičenci, razen za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih.

5.Program dela lahko določa, da je sodelovanje iz varnostnih razlogov ali zaradi ukrepov, neposredno povezanih s strateško avtonomijo EU, omejeno samo na upravičence iz držav članic ali na upravičence iz držav članic in določenih pridruženih ali tretjih držav.

6.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi načeloma morali nositi stroške svojega sodelovanja.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 19

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Člen 20

Merila za dodelitev

1.Merila za dodelitev se določijo v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov ter upoštevajo vsaj naslednje elemente:

(a)zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(b)trdnost predlaganega izvedbenega načrta;

(c)kadar je primerno, stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe;

(d)potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga;

(e)kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost;

(f)kadar je primerno, vseevropsko razsežnost;

(g)kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij;

(h)kadar je primerno, prisotnost dolgoročnega načrta trajnostnosti.

POGLAVJE IV

OPERACIJE MEŠANEGA FINANCIRANJA IN DRUGE MOŽNOSTI KOMBINIRANEGA FINANCIRANJA

Člen 21

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

Člen 22

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme tudi prispevek na podlagi tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za prispevek Unije se uporabljajo pravila vsakokratnega programa Unije, ki prispeva k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Ukrepi, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerljive pogoje:

(a)bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov na podlagi programa;

(b)izpolnjujejo minimalne zahteve po kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)zaradi proračunskih omejitev se ne morejo financirati iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

Prejemajo lahko podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada + ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] ali Uredbo (EU) XX [Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, iz katerega prejmejo podporo.

POGLAVJE V

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA

Člen 23

Programi dela

1.Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.

2.Programi dela se sprejmejo kot večletni programi za celoten program. Če je upravičeno zaradi posebnih potreb pri izvajanju, se lahko sprejmejo tudi kot letni programi, ki zajemajo enega ali več specifičnih ciljev.

3.Prvi večletni program dela se osredotoča na dejavnosti iz Priloge in zagotavlja, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja. Nadaljnji programi dela lahko vključujejo ukrepe, ki niso navedeni v Prilogi, če so ti skladni s cilji te uredbe iz členov [4–8].

4.V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

Člen 24

Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.

2.Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje.

3.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4.Čim bolj se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi.

Člen 25

Ocenjevanje

1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. 

3.Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena [1], Komisija opravi končno oceno programa.

4.Sistem poročanja o oceni zagotovi, da prejemniki finančnih sredstev Unije podatke za oceno programa zbirajo učinkovito, uspešno, pravočasno in z ustrezno stopnjo razčlenjenosti.

5.Komisija zaključke teh vrednotenj skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 26

Revizije

1.Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

2.Nadzorni sistem zagotovi ustrezno ravnotežje med zaupanjem in nadzorom ob upoštevanju upravnih stroškov in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh.

3.Revizije odhodkov se izvajajo dosledno ter v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

4.Kot del nadzornega sistema lahko strategija revizije temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki.

5.Pri ukrepih, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in pravila, ki zanje veljajo.

Člen 27

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 28

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Informiranje, komuniciranje, oglaševanje, podpora politikam in razširjanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3].

3.Program namenja podporo za razvoj politik, ozaveščanje in razširjanje ukrepov ter spodbujanje sodelovanje in izmenjave izkušenj na področjih iz členov 4 do 8.

Člen 30

Razveljavitev

1.Sklep (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 31

Prehodne določbe

1.Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 80 ter Sklepa 2015/2240/EU 81 , ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014 in Sklepa (ES) 2015/2240 82 .

3.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena [9(4)], da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 32

Začetek veljavnosti

4.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Delovni dokument za pripravo temeljnih aktov po letu 2020

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

⌧ nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 83 . 

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

⌧ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

⌧ Časovno omejeno

–⌧    trajanje od leta 2021 do leta 2027

–⌧    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2031 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 84  

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija:

–⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–⌧    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☒ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–⌧ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 88  

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	po letu 2027	SKUPAJ
02.06.01 Kibernetska varnost 89	obveznosti	(1)	284,892	322,244	327,578	248,382	253,295	258,214	263,316		1,957,922
	plačila	(2)	21,221	102,765	150,212	167,336	156,475	150,124	148,074	1,061,715	1,957,922
02.06.02 Visokozmogljivostno računalništvo	obveznosti	(1)	384,604	435,030	442,232	335,314	341,950	348,589	355,477		2,643,196
	plačila	(2)	28,648	138,733	202,786	225,903	211,241	202,668	199,899	1,433,316	2,643,196
02.06.03 Umetna inteligenca	obveznosti	(1)	356,115	402,805	409,474	310,476	316,619	322,768	329,146		2,447,402
	plačila	(2)	26,526	128,457	187,765	209,170	195,594	187,656	185,092	1,327,144	2,447,402
02.06.04 Znanja in spretnosti	obveznosti	(1)	99,712	112,786	114,652	86,933	88,653	90,375	92,161		685,272
	plačila	(2)	7,428	35,968	52,574	58,567	54,766	52,544	51,826	371,597	685,272
02.06.05 Uvedba	obveznosti	(1)	161,219	184,025	186,511	134,149	136,361	138,576	141,303		1,082,144
	plačila	(2)	5,545	41,855	72,106	82,157	74,704	69,103	66,789	669,886	1,082,144
02.06.05.01 Interoperabilnost 90	obveznosti	(1)	23,960	25,433	26,415	27,299	28,281	29,263	29,852		190,505
	plačila	(2)	8,249	24,942	25,532	26,612	27,005	28,477	29,459	20,229	190,505
Odobritve za poslovanje (razdeljene glede na proračunske vrstice iz naslova 3.1)	obveznosti	(1)	1,310,502	1,482,323	1,506,862	1,142,553	1,165,160	1,187,785	1,211,256		9,006,441
	plačila	(2)	97,617	472,721	690,975	769,744	719,785	690,573	681,139	4,883,886	9,006,441
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa 91	obveznosti = plačila	(3)	27,038	30,234	30,744	24,165	24,642	25,120	25,618		187,559
Odobritve za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	=1+3	1,337,540	1,512,557	1,537,606	1,166,718	1,189,802	1,212,905	1,236,874		9,194,000
	plačila	=2+3	124,655	502,955	721,719	793,909	744,427	715,693	706,757	4,883,886	9,194,000

.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	45,888	51,890	52,748	40,024	40,812	41,601	42,424	315,388
Drugi upravni odhodki	1,490	1,519	1,549	1,580	1,613	1,644	1,679	11,078
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	47,378	53,410	54,298	41,605	42,426	43,246	44,103	326,466

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 92 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki	27,038	30,234	30,744	24,165	24,642	25,120	25,618	187,559
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	27,038	30,234	30,744	24,165	24,642	25,120	25,618	187,559

SKUPAJ

74,416

83,644

85,042

65,77

67,068

68,366

69,721

514,025

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

[

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–⌧    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Podpora raziskav in inovacij na področju tehnologij in aplikacij naslednje generacije, podpora digitalne infrastrukture v okviru instrumenta CEF ter podpora programa Media v okviru programa za ustvarjalno Evropo.

(2)    Evropska unija trenutno porablja tretjino svetovnih virov na področju visokozmogljivostnega računalništva, zagotavlja pa jih le okoli 5 % (služba Evropskega parlamenta za raziskave (2017), Razvoj superračunalnikov v Evropi, str. 3).

(3)    Trenutne javne naložbe v EU v kibernetsko varnost znašajo med 1 in 2 milijardama letno, medtem kot so v ZDA te naložbe skoraj desetkrat višje. 

(4)    Vzpostavitev učinkovitega evropskega kibernetskega ščita, Evropsko središče za politično strategijo, 2017. Isto poročilo omenja, da je dominantnost ZDA delno rezultat strategije vlaganja v kibernetsko varnost, zaradi katere se je zvezno financiranje tega področja leta 2017 povišalo na 19 milijard ameriških dolarjev, kar je 35-odstotno zvišanje glede na leto 2016.

(5)    Analiza prostih delovnih mest v sedmih državah članicah na osnovi podatkovne zbirke Victory.

(6)    Digitalni vrh v Talinu, zaključki estonskega predsednika vlade, Jurija Ratasa

(7)    COM(2018) 98: Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020.

(8)    V okviru tega programa so napredna digitalna znanja in spretnosti opredeljena v členu 2(e), zlasti kot posebna znanja na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence in kibernetske varnosti na ravni ISCED 4 in več.

(9)    Na primer, uvedba elektronskega izdajanja računov po celotni Evropi bi pomenila zagotovitev digitalnih javnih storitev za podjetja, ki imajo potrebno povezljivost in izkušene delavce, obenem pa bi spodbudila zaupanje javnosti in s tem podporo za transakcije v varnem okolju.

(10)    Pobuda EuroHPC

(11)    COM(2018) 109 final. z dne 8. 3. 2018, Akcijski načrt za finančno tehnologijo: za bolj konkurenčen in inovativen evropski finančni sektor

(12)    Sporočilo z dne 25. 4. 2018.

(13)    Sklep Komisije C(2018) 2393 final z dne 26. 4. 2018 o vzpostavitvi opazovalnice gospodarstva spletnih platform

(14)    SWD/2018/125 final.

(15)    COM(2017) 477 final, z dne 13. 9. 2017, predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti)

(16)    COM(2018) 233 final z dne 25. 4. 2018 o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in oskrbe na enotnem digitalnem trgu;krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe.

(17)    COM(2018) 22 final z dne 17. 1. 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje:

(18)    COM(2017) 479 final z dne 13. 9. 2017, Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo, prenovljena strategija EU za industrijsko politiko, dodaj sklic.

(19)    COM(2016) 180 final z dne 19. 4. 2016, Digitalizacija evropske industrije: izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga.

(20)     http://www.oecd.org/gov/digital-government/Recommendation-digital-government-strategies.pdf  

(21)    COM(2017) 376 final „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast.“

(22)    COM(2018) 372 final Predlog za UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu, 29. maja 2018.

(23)    COM(2017) 623 final

(24)    Na primer, uvedba elektronskega izdajanja računov po celotni Evropi bi pomenila zagotovitev digitalnih javnih storitev za podjetja, ki imajo potrebno povezljivost in izkušene delavce, obenem pa bi spodbudila zaupanje javnosti in s tem podporo za transakcije v varnem okolju.

(25)    Sklepi Sveta iz maja 2013 o komunikaciji v oblaku, ki poudarja vlogo visokozmogljivostnega računalništva v EU

(26)    Sklepi Sveta iz maja 2015 o digitalni preobrazbi evropske industrije (8993/15)

(27)    Sklepi seje Sveta z dne 23. januarja 2018 (ECOFIN XX/18)

(28)    Sklepi Sveta o zdravju v digitalni družbi – napredek pri podatkovno vodenih inovacijah na področju zdravja http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14078-2017-INIT/en/pdf.

(29)    Poročilo o Evropski pobudi za računalništvo v oblaku (A8-0183/2017)

(30)    Resolucija Parlamenta o robotiki in umetni inteligenci. ( 2015/2103(INL) ).

(31)    29 EU in države članice so podpisale pismo o nameri po sodelovanju pri testiranju avtomatiziranega cestnega prometa na čezmejnih lokacijah. Dodatno se lahko sklicuje na „Sklepe Evropskega sveta o digitalizaciji prometa“ z dne 5. decembra 2017

(32)     https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/eu-ministers-commit-digitising-europe-high-performance-computing-power . Podpisano s strani FR, DE, IT, LU, NL, PT, ES, BE, SL, BU, GR, CR, CY, CZ, CH, PL.

(33)     https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/EN/COM-2018-8-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF

(34)    vključno z Norveško, vendar brez Hrvaške v času pisanja.

(35)    http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=50951

(36)    Podpisano s strani 22 evropskih držav: http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=50954

(37)    Podpisano s strani 13 evropskih držav: http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=50964

(38)     https://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/consultations/mid-term-evaluation-connecting-europe-facility-cef_en

(39)     https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/digital-single-market-mid-term-review  

(40)    Delovni dokument služb Komisije(2018) 44 final.

(41)     http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&year=2017&serviceId=&s=Chercher

(42)    COM/2018/321 final: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti, Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“, 2. maja 2018

(43)    Ocena učinka, priložena dokumentu predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC ( https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment )

(44)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12. 5. 2016, str. 1–14.

(45)    UL C, , str.

(46)    UL C, , str.

(47)    Posodobiti sklic: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Dokument je na voljo na spletnem mestu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2013.373.01.0001.01.ENG&toc=OJ:C:2013:373:TOC  

(48)    UL L 248, 18.9.2013, str. 1–22. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32013R0883&rid=1 

(49)    UL L 312, 23.12.1995, str. 1–4. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31995R2988&rid=1

(50)    UL L 292, 15.11.1996, str. 2-5. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31996R2185&rid=1

(51)    UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32017R1939&rid=1 

(52)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7 .2017, str. 29).

(53)    Sklep Sveta / /EU.

(54)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12. 5. 2016, str. 1–14.

(55)     https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit  

(56)     https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf  

(57)    COM(2018) 98 final

(58)    COM(2018) 125 final

(59)    Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016) 180 final).

(60)    Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ ( https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment )

(61)    Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na:  http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240

(62)     https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity

(63)    V tem svežnju akcijski načrt za digitalno izobraževanje (COM(2018) 22 final) določa vrsto ukrepov za podporo državam članicam pri razvoju digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc v formalnem izobraževanju.

(64)    Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240

(65)     http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628    

(66)

   COM(2016) 725 final 

(67)    COM(2016) 180 final. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga 

(68)    COM(2018) 321 final, str. 1

(69)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(70)    Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo.

(71)    Tisočkrat hitreje od eksaravni.

(72)    UL L 194, 19. 7. 2016, str. 1–30.

(73)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(74)    Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

(75)    SKLEP (EU) 2015/2240 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja.

(76)    SKLEP (EU) 2015/2240 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja.

(77)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(78)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(79)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(80)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(81)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(82)    Seštevki se zaradi zaokroževanja morda ne ujemajo.

(83)    Porazdelitev operativnega proračuna med 5 določenih ciljev je okvirna. Pregledala se bo ob upoštevanju razvoja tehnologij, trga in izvajanja programa.

(84)    Upravljanja s strani Generalnega direktorata za informatiko ali deli členov 8(b) in (c) za olajševanje razvoja, posodobitev in uporabo rešitev ter okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in s strani državljanov, vključno s ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti.

(85)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(86)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(87)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(88)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(89)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,6.6.2018

COM(2018) 434 final

PRILOGE

k

PREDLOGU UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

{SEC(2018) 289 final}
{SWD(2018) 305 final}
{SWD(2018) 306 final}

PRILOGA 1

DEJAVNOSTI

Tehnični opis programa: začetni obseg dejavnosti

Začetne dejavnosti programa se izvedejo v skladu z naslednjim tehničnim opisom:

Specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo

Program izvaja Evropsko strategijo za visokozmogljivostno računalništvo s podporo celotnemu ekosistemu na ravni EU, ki prinaša potrebne zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu in podatkovne zmogljivosti, s katerimi lahko Evropa konkurira na svetovnem trgu. Namen strategije je uvedba vrhunske infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture eksaravenske zmogljivosti do leta 2022/2023 in poeksaravenske zmogljivosti do leta 2026/2027, kar bo Uniji omogočilo lastno neodvisno in konkurenčno tehnološko oskrbo z visokozmogljivostnim računalništvom, odličnost aplikacij visokozmogljivostnega računalništva ter razširitev dostopnosti in uporabe visokozmogljivostnega računalništva.

Začetne dejavnosti vključujejo:

1.skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo javnim in zasebnim uporabnikom na negospodarski osnovi ter za namene javnega financiranja raziskav;

2.skupen okvir javnih naročil za poeksaravensko infrastrukturo superračunalnikov, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva;

3.koordinacijo in ustrezna finančna sredstva na ravni EU v podporo razvoju, javnemu naročanju in delovanju takšne infrastrukture;

4.mreženje zmogljivosti v visokozmogljivostnih računalnikih in podatkovnih zmogljivosti držav članic ter podporo državam članicam, ki želijo posodobiti ali pridobiti nove zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu;

5.mreženje kompetenčnih centrov visokozmogljivostnega računalništva, ki bodo po eden v vsaki državi članici in povezani z nacionalnimi centri za superračunalništvo, za izvajanje visokozmogljivostnih računalniških storitev za industrijo (zlasti MSP), univerze in javne uprave;

6.uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti).

Specifični cilj 2: umetna inteligenca

Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.

Začetne dejavnosti vključujejo:

1.vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora, v katerem se zbirajo javne informacije iz celotne Evrope in ki postane vir vhodnih podatkov za rešitve na področju umetne inteligence. Ta prostor bo odprt za javni in zasebni sektor. Za povečanje uporabe bodo podatki v tem prostoru čim bolj interoperabilni, tako pri interakcijah med javnim in zasebnim sektorjem kot tudi znotraj sektorjev in med sektorji (semantična interoperabilnost);

2.razvoj skupnih evropskih knjižnic algoritmov, ki bodo splošno dostopne. Podjetja in javni sektor bodo v njej lahko našli in dobili rešitev, ki najbolje ustreza njihovim potrebam;

3.sovlaganje držav članic v prvovrstne referenčne lokacije za poskuse in preizkušanje v realnih okoliščinah, osredotočene na uporabo umetne inteligence na ključnih področjih, kot so zdravstvo, spremljanje Zemlje/okolja, mobilnost, varnost, proizvodnja ali finance, ter na drugih področjih javnega interesa. Lokacije bi morale biti odprte za vse akterje po vsej Evropi in povezane z mrežo vozlišč za digitalne inovacije. Opremljene bodo z velikimi računalniškimi zmogljivostmi in zmogljivostmi za podatkovno obdelavo ter najnovejšimi tehnologijami umetne inteligence, vključno z razvijajočimi se področji, kot so nevromorfni računalniški sistemi, globoko učenje in robotika.

Specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje

Program spodbuja razvoj osnovnih zmogljivosti za utrditev evropskega digitalnega gospodarstva, družbe in demokracije s krepitvijo evropskih potencialov in konkurenčnosti na področju kibernetske varnosti ter izboljšanjem zmogljivosti zasebnega in javnega sektorja za zaščito evropskih državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami, vključno s podporo pri izvajanju direktive o varnosti omrežij in informacij.

Začetne dejavnosti pri tem cilju vključujejo:

1.sovlaganje držav članic v napredno opremo, infrastrukturo ter tehnično znanje in izkušnje za kibernetsko varnost, ki so ključnega pomena za zaščito kritičnih infrastruktur in enotnega digitalnega trga na splošno. To lahko vključuje naložbe v obrate za razvoj kvantnih tehnologij in podatkovne vire za kibernetsko varnost, situacijsko zavedanje v kibernetskem prostoru ter druga orodja, ki bodo dana na voljo javnemu in zasebnemu sektorju celotne Evrope;

2.okrepljen razvoj obstoječih tehnoloških zmogljivosti in mreženje v kompetenčnih centrih držav članic ter zagotavljanje, da se te zmogljivosti odzivajo na potrebe javnega sektorja in industrije, vključno z izdelki in storitvami, ki krepijo kibernetsko varnost znotraj enotnega digitalnega trga;

3.zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost in zaupanje v vse države članice. To vključuje že v izdelke vgrajeno zanesljivost in varnost;

4.podpora zapolnjevanju vrzeli v znanjih in spretnostih za kibernetsko varnost, npr. z usklajevanjem programov za njihov razvoj, njihovo prilagajanje specifičnim sektorskim potrebam in olajšanje dostopa do specializiranih, ciljno usmerjenih usposabljanj.

Specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti

Program podpira enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo.

Začetne dejavnosti vključujejo:

1.dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije;

2.dostop do usposabljanj za napredne digitalne tehnologije, ki jih ponujajo univerze v sodelovanju z organizacijami, udeleženimi v programu (teme bodo zajemale umetno inteligenco, kibernetsko varnost, distribuirano knjigo transakcij (npr. veriženje blokov), visokozmogljivostno in kvantno računalništvo);

3.udeležbo na kratkotrajnih specializiranih strokovnih usposabljanjih, ki so predhodno certificirana, na primer na področju kibernetske varnosti.

Ukrepi so umerjeni v vrhunska digitalna znanja in spretnosti, ki so povezani s posebnimi tehnologijami.

Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 15.

Specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost

I. Začetne dejavnosti, povezane z digitalno preobrazbo področij javnega interesa, vključujejo:

Projekti v korist uvedbi, čim boljši uporabi digitalnih zmogljivosti ali interoperabilnosti so projekti v skupnem interesu.

1.posodobitev uprav:

1.1.podpora državam članicam pri izvajanju načel Talinske deklaracije o e-upravi na vseh področjih politik ter po potrebi vzpostavitev registrov in njihovo medsebojno povezovanje ob popolnem upoštevanju splošne uredbe o varnosti podatkov;

1.2.podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi;

1.3.podpora ocenjevanju, posodabljanju in spodbujanju obstoječih skupnih specifikacij in standardov ter razvijanju, sprejemanju in spodbujanju novih skupnih specifikacij, odprtih specifikacij in standardov prek unijskih platform za standardizacijo in v sodelovanju z ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, kakor je primerno;

1.4.sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zaupanja vrednih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije z distribuirano knjigo transakcij (npr. veriženje blokov), vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih aplikacij EU;

2.zdravje 1 :

2.1.omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov;

2.2.omogočanje dostopnosti boljših podatkov za raziskave, preprečevanje bolezni in posamezniku prilagojeno zdravstveno varstvo in oskrbo. Omogočanje, da imajo evropski zdravstveni raziskovalci in klinični zdravniki dostop do potrebnega obsega virov (souporabljenih podatkovnih prostorov, strokovnega znanja in analitičnih zmogljivosti) za dosego preboja pri glavnih ali redkih boleznih. Cilj je ustvariti prebivalstveno kohorto z vsaj 10 milijoni državljanov. Mejnik bo 1 milijon genomskih zaporedij do leta 2022;

2.3.omogočanje dostopnosti digitalnih orodij za opolnomočenje državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika, s podporo izmenjavi inovativnih in dobrih praks na področju digitalnega zdravja, graditvi zmogljivosti in tehnični pomoči, zlasti za kibernetsko varnost, umetno inteligenco in visokozmogljivostno računalništvo;

3.sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami nacionalnih podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije);

4.promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta ali pametna podeželska območja, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja;

5.izobraževanje in kultura: omogočanje dostopa ustvarjalcem in ustvarjalni industriji v Evropi do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva. Uporaba evropske kulturne dediščine kot sredstva za spodbujanje kulturne raznolikosti, socialne kohezije in evropskega državljanstva. Podpora uporabi digitalnih tehnologij v izobraževanju.

Vse navedene dejavnosti se lahko delno podprejo z vozlišči za digitalne inovacije prek istih zmogljivosti, razvitih v pomoč industriji pri njeni digitalni preobrazbi (glej točko II).

Poleg tega bo podprt niz dejavnosti v podporo enotnemu digitalnemu trgu, ki zajemajo vseevropsko omrežje centrov za varnejši internet za pospeševanje digitalne pismenosti ter ozaveščanje mladoletnikov, staršev in učiteljev o tveganjih, s katerimi se lahko mladoletniki srečujejo na spletu, in načinih, kako jih obraniti, boj proti spletnemu širjenju posnetkov spolnih zlorab otrok, ukrepe zoper namerno širjenje dezinformacij, opazovalnico EU za gospodarstva digitalnih platform ter študije in dejavnosti ozaveščanja.

1.prispevek k razvoju infrastrukture in tehnoloških zmogljivosti (opreme, programske opreme in orodij) v mreži vozlišč za digitalne inovacije, s katerimi bo dostop do digitalnih zmogljivosti zagotovljen vsakemu podjetju, zlasti MSP, v vseh regijah EU. To vključuje zlasti:

1.1.dostop do skupnega evropskega podatkovnega prostora, platform umetne inteligence in evropskih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu za analizo podatkov in računalniško intenzivne aplikacije;

1.2.dostop do zmogljivosti za preizkušanje umetne inteligence v velikem obsegu in naprednih orodij za kibernetsko varnost;

1.3.dostop do naprednih znanj in spretnosti;

2.dejavnosti bodo usklajene in bodo dopolnjevale inovativne dejavnosti v digitalnih tehnologijah, podprte zlasti s programom Obzorje Evropa, in naložbe v vozlišča za digitalne inovacije, podprte z Evropskim skladom za regionalni razvoj. Nepovratna sredstva za replikacijo trga se lahko zajemajo tudi iz programa za digitalno Evropo po pravilih o državni pomoči. Podpora dostopu do financiranja nadaljnjih korakov digitalne preobrazbe bo dosežena s finančnimi instrumenti, ki bodo uporabili shemo InvestEU.

PRILOGA 2

Kazalniki smotrnosti

Specifični cilj 1 – visokozmogljivostno računalništvo

1.1 Število skupno naročenih infrastruktur visokozmogljivostnega računalništva

1.2 Uporaba eksaravenskih in poeksaravenskih računalnikov skupaj in po različnih skupinah deležnikov (univerze, MSP itn.)

Specifični cilj 2 – umetna inteligenca

2.1 Skupni znesek sovlaganja v lokacije za poskuse in preizkušanje

2.2 Število podjetij in organizacij, ki uporabljajo umetno inteligenco

Specifični cilj 3 – kibernetska varnost in zaupanje

3.1 Število skupno naročenih infrastruktur in/ali orodij za kibernetsko varnost

3.2 Število uporabnikov in uporabniških skupnosti, ki imajo dostop do evropskih zmogljivosti za kibernetsko varnost

Specifični cilj 4 – napredna digitalna znanja in spretnosti

4.1 Število usposobljenih in dejavnih strokovnjakov za IKT

4.2 Število podjetij, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT

Specifični cilj 5 – uvedba in najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti ter interoperabilnost

5.1 Uporaba digitalnih javnih storitev

5.2 Zelo digitalno intenzivna podjetja

5.3 Uskladitev nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti

PRILOGA 3

Sinergije z drugimi programi Unije

3.Sinergije s programom Obzorje Evropa zagotavljajo, da:

(a)se vrste ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani rezultati in njihova logika posega razlikujejo in dopolnjujejo, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata digitalna Evropa in program Obzorje Evropa, zbližuje;

(b)bodo s programom Obzorje Evropa obsežno podprte raziskave, tehnološki razvoj, predstavitve, pilotno izvajanje, potrditev koncepta, preizkušanje in inovacije, vključno s predkomercialno uvedbo inovativnih digitalnih tehnologij, zlasti z i) namenskim proračunom iz stebra globalnih izzivov za „digitalnost in industrijo“ za razvoj omogočitvenih tehnologij (umetno inteligenco in robotiko, novo generacijo interneta, visokozmogljivostno računalništvo in velepodatke, ključne digitalne tehnologije, ki združujejo digitalne tehnologije z drugimi tehnologijami); ii) podporo e-infrastrukturam v stebru odprte znanosti; iii) povezovanjem digitalnega z vsemi globalnimi izzivi (zdravje, varnost, energija in mobilnost ter podnebje itn.) ter iv) podporo prodornim inovacijam v stebru odprtih inovacij (od katerih bodo mnoge združevale digitalne in fizične tehnologije);

(c)bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);

(d)so zmogljivosti in infrastrukture za digitalno Evropo na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, vključno z dejavnostmi, podprtimi s programom Obzorje Evropa, kot so preizkušanje, poskusi in predstavitve v vseh sektorjih in disciplinah;

(e)bo z dozorevanjem razvoja novih digitalnih tehnologij v programu Obzorje Evropa te postopoma prevzel in uvajal program za digitalno Evropo;

(f)se bodo pobude iz programa Obzorje Evropa za razvoj učnih načrtov za spretnosti in kompetence, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih digitalne skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnile z graditvijo zmogljivosti v naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podprto s programom za digitalno Evropo;

(g)se vzpostavijo močni koordinacijski mehanizmi načrtovanja in izvajanja, pri čemer se kolikor mogoče uskladijo vsi postopki za oba programa. Njune strukture upravljanja bodo vključevale vse zadevne službe Komisije.

4.Sinergije s programi Unije v okviru deljenega upravljanja, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom Plus (ESS+), Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR), zagotavljajo, da:

(a)se ukrepi za dodatno financiranje iz programov Unije v okviru deljenega upravljanja in programa za digitalno Evropo uporabljajo za podporo dejavnostim, ki povezujejo pametne specializacije in podporo digitalni preobrazbi evropskega gospodarstva;

(b)ESRR prispeva k razvoju in krepitvi regionalnih in lokalnih inovacijskih ekosistemov ter industrijski preobrazbi. To vključuje podporo digitalizaciji industrije in prevzemanju rezultatov ter uvajanje novih tehnologij in inovativnih rešitev. Program za digitalno Evrope bo dopolnil in podpiral nadnacionalno mreženje in kartiranje digitalnih zmogljivosti, da bodo dostopne za MSP in bodo interoperabilne rešitve informacijske tehnologije dostopne za vse regije EU. 

5.Sinergije z Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) zagotavljajo, da:

(a)se prihodnji program za digitalno Evropo osredotoča na graditev digitalnih zmogljivosti in infrastrukture velikega obsega za visokozmogljivostno računalništvo, umetno inteligenco, kibernetsko varnost in napredna digitalna znanja in spretnosti, ki so namenjeni za široko prevzemanje in uvajanje v Evropi ključnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev v unijskem okviru na področjih javnega interesa ali nedelovanja trga. Program za digitalno Evropo se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti s skupnimi javnimi naročili, v digitalne zmogljivosti za souporabo po vsej Evropi in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga;

(b)se zmogljivosti in infrastrukture programa za digitalno Evropo dajo na voljo za uvedbo novih inovativnih tehnologij in rešitev na področju mobilnosti in prometa. IPE podpira uvajanje in uveljavitev novih inovativnih tehnologij in rešitev na področju mobilnosti in prometa;

(c)se bodo vzpostavili koordinacijski mehanizmi, zlasti prek ustreznih struktur upravljanja.

6.Sinergije z InvestEU zagotavljajo, da:

(a)se podpora priskrbi s tržnim financiranjem, vključno z izpolnjevanjem ciljev politik iz tega programa, v skladu z uredbo o skladu InvestEU. Takšno tržno financiranje se lahko združi z nepovratnimi sredstvi;

(b)se podjetjem olajša dostop do finančnih instrumentov s podporo iz vozlišč za digitalne inovacije.

7.Sinergije z Erasmus zagotavljajo, da:

(a)bo program podpiral razvoj in pridobivanje naprednih digitalnih znanj in spretnosti, potrebnih za uvedbo vrhunskih tehnologij, kot sta umetna inteligenca ali visokozmogljivostno računalništvo v sodelovanju z ustreznimi panogami;

(b)bo del Erasmusa o naprednih znanjih in spretnostih z izkušnjami mobilnosti dopolnjeval ukrepe iz programa za digitalno Evropo za pridobivanje spretnosti na vseh področjih in na vseh ravneh.

(1)    COM(2018) 233 final, o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe.