EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,1.6.2018

COM(2018) 394 final

2018/0218(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

{SWD(2018) 301 final}
{SEC(2018) 305 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (predlog večletnega finančnega okvira) 1 določa proračunski okvir in glavne usmeritve za skupno kmetijsko politiko (SKP). Na tej podlagi je Komisija predstavila sklop uredb, ki določajo zakonodajni okvir SKP v obdobju 2021–2027, skupaj z oceno učinka alternativnih scenarijev za razvoj politike. V teh predlogih je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljeni pa so za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma

Zadnja reforma SKP je bila sprejeta leta 2013 in se je začela izvajati leta 2015. Okoliščine, v katerih je bila oblikovana navedena reforma, so se od takrat znatno spremenile. Zlasti:

Cene kmetijskih proizvodov so se precej znižale, in sicer zaradi zaradi makroekonomskih dejavnikov, geopolitičnih napetosti in drugih dejavnikov.

Trgovinska pogajanja so vidno vse bolj dvostranska in ne večstranska in EU je postala bolj odprta do svetovnih trgov.

EU je sprejela nove mednarodne zaveze, npr. glede blažitve podnebnih sprememb (prek COP 21) in široke vidike mednarodnega razvoja (prek ciljev ZN za trajnostni razvoj) ter glede prizadevanj za boljše odzivanje na druga geopolitična dogajanja, na primer migracije.

Te spremembe so spodbudile javno razpravo o tem, ali reforma iz leta 2013 zadošča za pomoč SKP, da se ustrezno odzove na trenutne obsežne izzive v zvezi z gospodarskim stanjem v kmetijskem sektorju, skrbjo za okolje, ukrepanjem glede podnebnih sprememb ter močnim ekonomskim in socialnim tkivom podeželskih območij EU – zlasti glede na nove priložnosti za ukrepanje na področju trgovine, biogospodarstva, energije iz obnovljivih virov, krožnega gospodarstva in digitalnega gospodarstva.

SKP je treba posodobiti, da bi bili kos tem izzivom, poenostaviti, da bi tako kar najbolj zmanjšali upravno breme, ter še bolj uskladiti z drugimi politikami EU, da bi se čim bolj povečal njen prispevek k desetim prioritetam Komisije in ciljem trajnostnega razvoja. Kot je Komisija opozorila v svojem nedavnem sporočilu o večletnem finančnem okviru, bo morala posodobljena skupna kmetijska politika podpreti prehod na popolnoma trajnosten kmetijski sektor in razvoj dinamičnih podeželskih območij za zagotavljanje zanesljive, varne in visokokakovostne hrane za več kot 500 milijonov potrošnikov. Evropa potrebuje pameten, odporen, trajnosten in konkurenčen kmetijski sektor, da bi zagotovila proizvodnjo varne in visokokakovostne, cenovno dostopne, hranljive in raznolike hrane za svoje državljane ter močno socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Posodobljena skupna kmetijska politika mora povečati svojo evropsko dodano vrednost z odražanjem višje ravni okoljskih in podnebnih ambicij ter obravnavanjem pričakovanj državljanov glede njihovega zdravja, okolja in podnebja.

Kot je bilo predvideno v delovnem programu za leto 2017, je Komisija opravila veliko posvetovanj v zvezi s poenostavitvijo in posodobitvijo SKP, da bi čim bolj prispevala k desetim prioritetam Komisije in k ciljem trajnostnega razvoja. Pri tem je bila osredotočena na specifične prioritete za prihodnost, ne da bi posegala v dodeljena finančna sredstva za SKP v naslednjem večletnem finančnem okviru. Ta postopek je vključeval obsežno posvetovanje in analizo razpoložljivih dokazov o smotrnosti SKP, vključno z ustreznimi mnenji platforme REFIT.

Rezultat je bil predstavljen v sporočilu, sprejetem 29. novembra 2017, z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“. Sporočilo omogoča strukturiran dialog o prihodnji SKP v institucijah EU in z zainteresiranimi stranmi. Ta politični dokument opredeljuje izzive, cilje in potencialne možnosti za na prihodnost pripravljeno SKP, ki mora postati enostavnejša, pametnejša in sodobna ter voditi k bolj trajnostnemu kmetijstvu.

Komisija je kot najpomembnejše prioritete SKP po letu 2020 opredelila zlasti večje ambicije glede okoljskih in podnebnih ukrepov, boljšo usmeritev podpore in večje zanašanje na tvorno povezavo med raziskavami, inovacijami in svetovanjem. Kot možnost za izboljšanje smotrnosti SKP je predlagala tudi nov model izvajanja, da bi se politika s skladnosti preusmerila na smotrnost, poleg tega pa z več subsidiarnosti uravnotežuje odgovornosti na ravni EU in na ravni držav članic. Novi model je namenjen boljšemu doseganju ciljev EU na podlagi strateškega načrtovanja, širokih političnih intervencij in skupnih kazalnikov smotrnosti, s čimer se izboljšuje skladnost prihodnje SKP in z drugimi cilji EU.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Člen 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa cilje SKP:

·povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehničnega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile;

·s tem zagotoviti primeren življenjski standard kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom;

·stabilizirati trge;

·zagotoviti redno preskrbo;

·zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po sprejemljivih cenah.

Ta predlog je v celoti skladen s cilji SKP iz Pogodb. Posodablja in poenostavlja način izvajanja določb Pogodb.

Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 43(2) PDEU, kar zadeva spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013, člen 114 PDEU in prvi odstavek člena 118 PDEU, kar zadeva spremembe uredb (EU) št. 1151/2012 in (EU) št. 251/2014, člen 43(2) in člen 349, kar zadeva spremembe Uredbe (EU) št. 228/2013, ter člen 43(2), kar zadeva Uredbo (EU) št. 229/2013.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da se za kmetijstvo uporablja deljena pristojnost med Unijo in državami članicami, ter vzpostavlja skupno kmetijsko politiko s skupnimi cilji in skupnim izvajanjem. Sedanji sistem izvajanja SKP temelji na podrobnih zahtevah na ravni EU in zanj so značilne stroge kontrole, kazni in revizijska ureditev. Velikokrat so ta pravila zelo preskriptivna, vse do ravni kmetij. V zelo raznolikem kmetijskem in podnebnem okolju Unije pa niti pristop od zgoraj navzdol niti pristop po načelu „enotna rešitev za vse“ ni primeren za doseganje želenih rezultatov in dodane vrednosti EU.

V modelu izvajanja iz tega predloga Unija določi osnovne parametre politike (cilje SKP, široke vrste intervencij, osnovne zahteve), za način izpolnjevanja ciljev in doseganje dogovorjenih ciljnih vrednosti pa so v večji meri odgovorne države članice.

Večja subsidiarnost bo omogočila, da se pri takih ciljih in ciljnih vrednostih bolje upoštevajo lokalne razmere in potrebe. Države članice bodo pristojne za prilagajanje intervencij SKP, da bi lahko čim bolj prispevale k ciljem EU. Države članice bodo obdržale sedanje strukture upravljanja, ki morajo še naprej zagotavljati učinkovito spremljanje in doseganje vseh ciljev politike, poleg tega pa bodo imele tudi več besede pri oblikovanju okvira za zagotavljanje skladnosti in kontrol, ki se bo uporabljal za upravičence (vključno s kontrolami in kaznimi).

•Sorazmernost

V zvezi z gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi, s katerimi se soočajo kmetijski sektor EU in podeželska območja, je potreben znaten odziv, ki ustreza evropski razsežnosti teh izzivov. Ker bodo države članice imele več izbire pri izbiranju in prilagajanju razpoložljivih orodij politike v okviru SKP za doseganje ciljev v modelu, ki je bolj usmerjen v rezultate, bi moralo biti še manj verjetno, da bi SKP prekoračila sorazmerno raven ukrepanja.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

SKP je globoko ukoreninjena v vzpostavitev in razvoj Evropske unije. Vzpostavljena je bila v zgodnjih šestdesetih letih, in sicer na podlagi ciljev, določenih v Pogodbi, od takrat pa je doživela več reform za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja, spodbujanje razvoja podeželja, obravnavanje novih izzivov in boljše odzivanje na družbene zahteve. Zadnja večja reforma je bila sprejeta leta 2013. V reformi iz leta 2013 so bili splošni cilji SKP racionalizirani v tri sklope:

i.    trajnostna proizvodnja hrane;

ii.    trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi;

iii.    uravnotežen teritorialni razvoj.

Za oceno napredka pri doseganju navedenih ciljev in opredelitev prihodnjih izzivov se je v obsežnem posvetovanju spodbudila strukturirana razprava z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z nekmetijskimi akterji. Poleg tega so bili iz razpoložljivih informacij o SKP (povzete so v spodnjem okencu 1) zbrani dokazi o smotrnosti SKP, ki so bili podlaga za oceno preteklih dosežkov in pomanjkljivosti SKP, zlasti pa v zvezi z njeno zadnjo reformo. To zlasti zadeva:

·dokaze, zbrane v skupnem okviru spremljanja in vrednotenja 2 , ki se uporablja za merjenje smotrnosti SKP;

·vrsto ocenjevalnih študij, načrtovanih v obdobju sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020) za oceno trenutnih ciljev SKP, pri čemer so prve ugotovitve na voljo v letih 2017 in 2018 3 .

Rezultati glede napredka pri doseganju ciljnih vrednosti in z njimi povezana finančna sredstva, ki so na voljo v letnih poročilih o izvajanju za razvoj podeželja;

·dodatne referenčne dokumente, podatke, dejstva in številčne podatke, pomembne za oceno učinka, ki so bili objavljeni na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja 4 .

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Opravljeno je bilo odprto javno posvetovanje z več kot 322 000 povratnimi informacijami, strukturiranim dialogom z zainteresiranimi stranmi, petimi strokovnimi delavnicami, mnenji platforme REFIT, prispevki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in nacionalnih parlamentov. V tem postopku so se upoštevala priporočila Projektne skupine za kmetijske trge 5 in konference o razvoju podeželja, ki je potekala v Corku (leta 2016) 6 .

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Za zbiranje dokazov/znanja strokovnjakov o vprašanjih, povezanih s SKP, so bile med marcem 2017 in februarjem 2018 organizirane specializirane delavnice. Te delavnice so omogočile izmenjavo mnenj med strokovnjaki in uradniki Komisije ter napredek pri oblikovanju ključnih ugotovitev/vprašanj, ki jih je treba upoštevati v postopku posodobitve in poenostavitve.

Izbranih je bilo pet vprašanj za obravnavo na delavnicah, da bi se zajela najpomembnejša področja, na katerih so bili ugotovljeni vrzeli v znanju in nestrinjanje glede pristopov politike. Delavnice so bile zasnovane na podlagi podobne metodologije, ki temelji na:

1.zbiranju najnovejših razpoložljivih dokazov na ravni strokovnjakov, akademikov, izvajalcev in mednarodnih institucij;

2.osredotočenosti na praktične izkušnje na terenu;

3.ocenjevanju potenciala novih tehnologij/pristopov za izboljšanje prihodnjega oblikovanja politike na specifičnem področju.

Povzetki delavnic in predstavitve so na voljo na naslednji povezavi:

https://ec.europa.eu/agriculture/events/cap-have-your-say/workshops_sl.

Prva delavnica: Dobre prakse pri obravnavanju okoljskih in podnebnih potreb (23./24. marec 2017)

Na tej dvodnevni delavnici so sodelovali najrazličnejši strokovnjaki za okoljske in podnebne izzive. Obravnavali so se:

·instrumenti, ki so na voljo za ocenjevanje okoljskih potreb;

·načini za izboljšanje izvajanja ukrepov (s poudarkom na vlogi vedenjskih pristopov).

Druga delavnica: Obvladovanje tveganja (18./19. maj 2017)

Ta dvodnevna delavnica je bila organizirana, da bi se dosegel napredek pri zbiranju dokazov v razpravi o orodjih za podporo kmetijski skupnosti, da bi se lažje soočala s tveganji v zvezi s proizvodnjo, cenami in dohodki. Obravnavali so se:

·izzivi varnostne mreže trga EU in nedavni razvoj dogodkov v okviru sistema upravljanja tveganj v ZDA;

·primeri prihodnjih trgov v EU, sektor kmetijskih zavarovalnic in pozavarovalnic ter primer javno-zasebnega partnerstva in shema za zavarovanje pridelka;

·vedenjski vidiki obvladovanja tveganja.

Tretja delavnica: Živila in z njimi povezana vprašanja (31. maj 2017)

Na delavnici o živilih in z njimi povezanimi vprašanji sta se obravnavali uskladitev SKP z zdravstveno politiko in njena zmogljivost, da kmetom olajša prilagajanje spremembam v vzorcih porabe. Zlasti protimikrobna odpornost zasluži večjo pozornost.

Četrta delavnica: Socialno-ekonomska vprašanja (9. junij 2017)

Delavnica o socialno-ekonomskih vprašanj je bila osredotočena na analizo dinamike rasti in ustvarjanja delovnih mest v agroživilskem sektorju EU. Na njej so bile preučene povezave med kmetijsko in živilsko vrednostno verigo v EU tako s konceptualnega vidika kot s praktičnega vidika, in sicer na podlagi študij primera.

Peta delavnica: Merjenje okoljske in podnebne uspešnosti SKP (26. februar 2018)

Na delavnici je bilo proučeno, katere osnovne cilje politike je mogoče določiti na ravni EU, kako jih je mogoče izvajati na ravni držav članic ter kako jih je mogoče spremljati, kontrolirati in ocenjevati.

•Ocena učinka

1.različne ravni ambicij na področju okolja in podnebja, ob osredotočenosti na morebitne vplive obveznih in prostovoljnih sistemov izvajanja;

2.različni načini za podporo dohodkom kmetij in zlasti njihovi porazdelitvi med različne kmete, ob osredotočenosti na morebitne vplive na male in srednje kmetije;

3.širše socialno-ekonomske intervencije, zlasti v okviru politike za razvoj podeželja, ter medsektorski pristopi k posodobitvi.

Prva možnost preizkuša potencial prostovoljne ekosheme za večje okoljske in podnebne ambicije. Obravnava tudi potencialno vlogo orodij za obvladovanje tveganja z nižjimi neposrednimi plačili pri podpori dohodkom kmetov. Dve podmožnosti odražata različne okoljske ambicije in pristope držav članic k neposrednim plačilom v okviru novega modela izvajanja.

Pri drugi možnosti so neposredna plačila bolje usmerjena, izvajanje pogojenosti pa je ambicioznejše, da bi se izboljšala ekonomska in okoljska uspešnost SKP ter obravnavali podnebni izzivi. Oblikovane so tudi podmožnosti za ponazoritev možnih razlik v ambicijah državah članic glede okoljskih in podnebnih ciljev.

Zadnja možnost je močno osredotočena na skrb za okolje in zaposlovanje ter preusmerja pozornost na male in srednje kmete za ohranitev delovnih mest na podeželju. Države članice morajo nameniti 30 % plačil v okviru prvega stebra za dodatna sredstva za štiri sheme, ki bi bile za kmete prostovoljne, tj. ekološko kmetovanje, trajno travinje, območja z naravnimi omejitvami in linearni elementi krajine, da bi se nadalje spodbujali podnebni ukrepi in trajnostno upravljanje naravnih virov.

V oceni učinka so izpostavljeni težki kompromisi, ki so sestavni del politike, ki obravnava toliko različnih ciljev, kadar so osnovni parametri znatno spremenjeni.

Ključni osnovni parameter je raven podpore SKP. Zmanjšanje v višini 5 %, ki ga je Komisija predlagala v sporočilu iz maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, je znotraj razpona, ki je bil upoštevan v oceni učinka.

Kar zadeva dohodek kmetij, sta pomembni tako stopnja kot porazdelitev podpore. Zagotovitev ustrezne ravni podpore in s tem dohodka kmetij ostaja ključni element za prihodnost, da bi se zagotovili prehranska varnost, okoljske in podnebne ambicije ter vitalnost podeželskih območij. Boljša usmeritev podpore v male in srednje kmetije ter območja z naravnimi omejitvami lahko pomaga ohraniti večje število delovnih mest na kmetijah in kmetijsko dejavnost na celotnem ozemlju ter tako okrepi socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Omejevanje in konvergenca lahko izboljšata porazdelitev neposrednih plačil. Jasno je, da bi vsaka možnost, ki bi znatno prerazporedila neposredna plačila med kmetije in regije z nižjo produktivnostjo, kratkoročno povzročila zmanjšanje konkurenčnosti EU, vendar bi hkrati izboljšala varstvo okolja. Manj jasna pa je ustrezna kombinacija ukrepov, s katerimi bi lahko ublažili negativne učinke na dohodke in hkrati tudi bolje obravnavali izzive, ki so prav tako pomembni za kmetijstvo – na primer na področju okolja in podnebja ali družbenih pričakovanj. Za to je potrebno spodbujanje prilagoditev, ki izboljšujejo tako socialno-ekonomsko kot okoljsko uspešnost sektorja.

Prispevki posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in analize kažejo, da je to mogoče, če potrebni spremljevalni ukrepi za obravnavanje večjih ambicij okoljskih in podnebnih ukrepov omogočajo sprejetje dobrih praks (v konvencionalni in drugih oblikah kmetovanja), ki vključujejo znanje, inovacije in najnovejšo relevantno tehnologijo.

Glede na predpostavke in možnosti iz analize obstajajo morebitni kompromisi pri doseganju gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev SKP ter tudi v zvezi z njeno želeno posodobitvijo in poenostavitvijo. Prerazporeditev bi torej lahko privedla do obvladljivih učinkov na dohodke ter podprla želeno povečanje ambicij podnebnih in okoljskih ukrepov in druge sinergije SKP. Vendar bi s tem namenom politika in sektor morala izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo inovacije in tehnologije, ki že omogočajo posodobitev in poenostavitev.

Druge predpostavke in možnosti bi zagotovo spremenile podrobne rezultate, ne pa tudi temeljnega sporočila, tj. da bi morala prednostna možnost za prihodnjo SKP združevati najsmotrnejše elemente različnih možnosti, vendar bi se morala izogniti njihovim slabostim z uvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v EU. To vključuje potrebo po jasnih merilih za raven in porazdelitev dohodkovne podpore (npr. omejitve in/ali degresivnost), podnebne in okoljske ambicije, pogojenost, spodbude za posodobitev in ustrezno raven subsidiarnosti/poenostavitve.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Zapletenost izvajanja sedanje politike izvajanja je v veliki meri povezana s poudarkom na skladnosti s podrobnimi pravili, določenimi na ravni EU. Predlagani novi model izvajanja bo odstranil plast meril za upravičenost do podpore na ravni EU, kar bo državam članicam omogočilo, da opredelijo pogoje za upravičenost, ki so najbolj primerni za njihove posebne okoliščine. Pričakuje se, da bo to prineslo znatno poenostavitev.

V preteklih reformah SKP so bili razviti različni instrumenti. Usklajevanje teh instrumentov pa se je včasih izkazalo za težavno. Sedanji predlog vse različne elemente podpore SKP združuje v enoten in skladen okvir, ki bo zmanjšal upravno breme izvajanja SKP.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (COM(2018) 322 final) določa, da bi moral biti znaten del proračuna EU še naprej namenjen kmetijstvu, ki je strateško pomembna skupna politika. Zato se na podlagi sedanjih cen predlaga, da se SKP osredotoči na svoje osnovne dejavnosti, pri čemer je 286,2 milijarde EUR dodeljenih EKJS, 78,8 milijarde EUR pa EKSRP.

Ta kmetijska sklada dopolnjujejo dodatna sredstva iz programa Obzorje Evropa, saj predlagana finančna sredstva za ta program vključujejo 10 milijard EUR za podporo raziskavam in inovacijam na področju živil, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva. V okviru EKJS bo vzpostavljena nova kmetijska rezerva za financiranje dodatne podpore za kmetijski sektor. Znesek rezerve, ki se v posameznem letu ne porabi, se prenese v naslednje leto.

Kar zadeva porazdelitev neposrednih plačil med države članice, se predlaga, da se za vse države članice, katerih neposredna plačila znašajo manj kot 90 % povprečja EU, nadaljuje postopek iz obdobja 2014–2020 in da se vrzel med njihovo trenutno ravnjo plačil in 90 % povprečja EU zmanjša za 50 %. K financiranju te zunanje konvergence ravni neposrednih plačil bodo prispevale vse države članice. Višina sredstev, ki jih države članice dodelijo za neposredna plačila v okviru uredbe o strateškem načrtu SKP se izračuna na tej podlagi.

Za razvoj podeželja pa je predlagano uravnoteženje financiranja iz proračuna EU in proračunov držav članic. V skladu s tem, kar je predvideno za evropske strukturne in investicijske sklade, bo povečanje nacionalnih stopenj sofinanciranja omogočilo, da javna podpora za evropska podeželska območja v veliki meri ostane nespremenjena. Porazdelitev podpore iz EKSRP temelji na objektivnih merilih, povezanih s cilji politike, pri tem pa se upošteva sedanja porazdelitev. Manj razvite regije bi morale biti še naprej upravičene do višjih stopenj sofinanciranja, kar bo veljalo tudi za nekatere intervencije, kot so pobuda LEADER in plačila za upravljavske obveznosti.

Državam članicam bo na voljo določena stopnja prožnosti za prerazporeditve dodeljenih sredstev. Do 15 % zadevnih neposrednih plačil se lahko prerazporedi med dodeljena sredstva EKSRP in obratno. V dodeljena sredstva EKSRP za intervencije za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev ter nepovratna sredstva za nove mlade kmete pa se lahko iz neposrednih plačil prerazporedi višji odstotek sredstev.

Podrobnosti finančnih posledic predloga o SKP so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Za prehod na politiko, ki je bolj usmerjena v smotrnost, je potrebna vzpostavitev trdnega okvira smotrnosti poslovanja, ki bo na podlagi sklopa skupnih kazalnikov Komisiji omogočil ocenjevanje in spremljanje smotrnosti politike. Sedanji skupni okvir spremljanja in vrednotenja ter sedanji sistem spremljanja za neposredna plačila in razvoj podeželja bi se uporabila za podlago za spremljanje in vrednotenje smotrnosti politike, vendar ju bo treba racionalizirati in dodatno razviti (vključno s skladnostjo med obema stebroma). Potrebni bi bili nadaljnje naložbe v razvoj ustreznih kazalnikov in zagotavljanje zadostnega toka podatkov.

Novi okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti bo zajemal vse instrumente prihodnje SKP: strateške načrte SKP ter tudi tiste elemente SKP, ki niso vključeni v strateške načrte SKP (nekateri deli skupne ureditve trgov, specifične sheme). Smotrnost bi se merila glede na specifične cilje politike, in sicer z uporabo sklopa skupnih kazalnikov.

Novi model bo organiziran v okviru naslednjih načel:

·Kazalniki ozadja so še vedno relevantni, saj odražajo pomembne vidike splošnih trendov v gospodarstvu, okolju in družbi, ki bodo verjetno vplivali na smotrnost.

·Izbor omejenega, vendar bolj ciljno usmerjenega sklopa kazalnikov bi bilo treba narediti predvsem tako, da se izberejo tisti kazalniki, ki kar se da natančno kažejo, ali intervencija, ki se podpira, prispeva k doseganju ciljev glede na opredeljeno izhodišče, ob uporabi jasnih opredelitev.

·Skupna smotrnost politike bo ocenjena na večletni osnovi s pomočjo kazalnikov učinka. Letno spremljanje smotrnosti politike bo temeljilo na celotnem seznamu kazalnikov rezultatov.

·Kazalniki izložkov bi letno povezovali odhodke in smotrnost izvajanja politike. To se izvaja vsako leto na podlagi seznama (večinoma že razpoložljivih) kazalnikov izložkov.

·K zanesljivosti zadevnih kazalnikov smotrnosti lahko prispeva sinergija med statističnimi in administrativnimi podatki, vendar je potreben sistem kontrol kakovosti.

Pravzaprav se predlaga sprememba odgovornosti in priložnosti v skupnem okviru, ki se bo jasno opredelila in izvajala, da bi uresničili več ključnih ciljev hkrati: poenostavitev, usmerjenost v rezultate (namesto v skladnost) ter učinkovitost in uspešnost politike.

Predviden je letni pregled smotrnosti kot ključni element stalnega spremljanja in usmerjanja izvajanja politike. Za dobro delujoč letni pregled smotrnosti, bo treba ustrezne kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov predložiti skupaj v letnem poročilu o izvajanju strateškega načrta SKP, t. i. letnem poročilu o smotrnosti. Države članice bodo letno poročale o realiziranih izložkih in odhodkih ter o oddaljenosti od ciljnih vrednosti, določenih za celotno obdobje, izraženi kot vrednost kazalnikov rezultatov.

Ocenjevanja se bodo opravila v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 7 , s katerim so vse tri institucije potrdile, da bi morala biti ocenjevanja obstoječe zakonodaje in politike podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z ocenjevanji bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov/ciljnih vrednosti programa ter podrobne analize stopnje, do katere se program lahko šteje za ustreznega, učinkovitega, uspešnega, zagotavlja dodano vrednost EU in je usklajen z drugimi politikami EU. Vsebovale bodo izkušnje, pridobljene za opredeljevanje vrzeli/težav ali morebitnega potenciala za izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri njihovem čim boljšem izkoriščanju/čim večjem učinku.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateškem načrtu SKP);

· Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (v nadaljnjem besedilu: horizontalna uredba SKP);

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (v nadaljnjem besedilu: uredba o spremembah).

Z namenom nadaljnjega izboljšanja trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih so splošni cilji SKP osredotočeni na gospodarsko uspešnost, odpornost in dohodke kmetij, na večjo okoljsko in podnebno uspešnost ter na okrepljeno socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Poleg tega je spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih medsektorski cilj.

(a)podpora vzdržnim dohodkom in odpornosti kmetij po vsem ozemlju EU za povečanje prehranske varnosti;

(b)krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(c)izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

(d)prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

(e)spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

(f)prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine; 

(g)privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželju;

(h)spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(i)izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali.

Države članice pri izpolnjevanju teh ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP. Pripravile bodo intervencije, ki bodo primerne za njihove okoliščine in bodo temeljile na vrstah intervencij, navedenih v Uredbi. Države članice bodo morale posebno pozornost nameniti specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem, generacijski pomladitvi, modernizaciji izvajanja politike z osredotočenostjo na boljšo uporabo znanja in svetovanja ter novim (digitalnim) tehnologijam.

Države članice bodo predstavile svoje predlagane intervencije za doseganje specifičnih ciljev EU v strateškem načrtu SKP. Zakonodaja določa pravila o vsebini takega strateškega načrta SKP, Komisija pa bo preverila načrte in jih odobrila. Strateški načrti SKP bodo združevali večino instrumentov podpore SKP, ki se financirajo iz EKJS (vključno s sektorskimi programi, ki so bili do zdaj vzpostavljeni v okviru uredbe o SUT) in EKSRP. Tako oblikovana enotna skladna intervencijska strategija za vsako državo članico. V strateških načrtih SKP bodo države članice določile ciljne vrednosti, ki jih želijo doseči v programskem obdobju, z uporabo splošno opredeljenih kazalnikov rezultatov.

Po vzpostavitvi strateških načrtov SKP bodo države članice letno poročale o napredku pri izvajanju z uporabo sistema skupnih kazalnikov. Države članice in Komisija bodo spremljale napredek ter ocenile učinkovitost intervencij.

Uredba o strateškem načrtu SKP

Horizontalna uredba SKP

Uredba o spremembi

Tretjič, v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva se poziva k povečanju privlačnosti geografskih označb za kmete in potrošnike ter olajšanju upravljanja sistema. Zato se predlaga sprememba sedanjih pravil o geografskih označbah iz štirih temeljnih aktov, da bi zagotovili preprostejši sistem geografskih označb, hitrejšo registracijo geografskih označb in učinkovitejšo odobritev sprememb specifikacij proizvodov. Cilj teh sprememb je poenostavljen sistem geografskih označb, ki bi bil bolj razumljiv potrošnikom, ki bi ga bilo lažje promovirati in ki bi zmanjšal upravne stroške upravljanja sistema.

Kar zadeva pravila za geografske označbe za vino, bi omejitev pregleda EU zahtevkov na preverjanje, ali vsebujejo očitne napake, ločitev pravil glede intelektualne lastnine od drugih zahtev, določenih v specifikaciji proizvoda, in pooblastilo držav članic za odločanje o spremembah, ki nimajo učinkov na ravni EU, racionalizirali postopke odobritve, skrajšali roke in racionalizirali vire v skladu s povezanima načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. V istem smislu je predvidena poenostavitev nekaterih specifičnih postopkov, na primer postopka ugovora, s čimer naj bi postopek odobritve postal učinkovitejši.

Pojasnitev opredelitve „zaščitene označbe porekla“ za vina bo skupinam proizvajalcev omogočila uporabo novih sort, kar je potrebno tudi kot odziv na podnebne spremembe, in omogočila ustrezno utemeljitev zahtevkov v skladu z dejanskim stanjem v vinogradništvu in enologiji. Predlaga se tudi okrepitev zaščite geografskih označb pred ponarejanjem geografskih označb na spletu in na blagu v tranzitu.

Poenostavitev, predlagano za geografske označbe vin, je treba uporabiti tudi za kmetijske proizvode in živila: tudi da bi zagotovili razumno stopnjo usklajenosti med shemami in proizvajalcem geografskih označb v tem sektorju zagotoviti koristi. Shema geografskih označb za aromatizirana vina, v kateri je le pet od 3 350 geografskih označb, ne more biti operativna in bi jo bilo treba vključiti v drugo shemo – shema kmetijskih proizvodov in živil je primerna, saj že zajema druge alkoholne pijače.

2018/0218 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), člena 114, prvega odstavka člena 118 in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ so opredeljeni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Ti cilji med drugim vključujejo potrebo po SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate, ki bo spodbujala posodabljanje in trajnostnost, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostnostjo kmetijskih, gozdnih in podeželskih območij, ter prispevala k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence.

(2)Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, ki temelji na zagotavljanju smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo ciljne vrednosti. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.

(3)Za zagotovitev skladnosti SKP bi morale biti vse intervencije prihodnje SKP del načrta strateške podpore, ki bi vključeval nekatere sektorske intervencije, določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 10 .

(4)Priloga II k Uredbi (EU) št. 1308/2013 določa nekatere opredelitve v zvezi s sektorji, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe. Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja iz oddelka B dela II navedene priloge pa bi bilo treba črtati, ker se ne uporabljajo več. Za posodobitev opredelitve pojmov, ki se nanašajo na druge sektorje iz navedene priloge, glede na nova znanstvena spoznanja ali gibanja na trgu je treba v zvezi s spremembo navedenih opredelitev na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način. Zato bi bilo treba posebno pooblastilo za Komisijo o spremembi opredelitve inulinskega sirupa iz točke 4 oddelka A dela II navedene priloge črtati.

(5)Del I Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba poenostaviti. Odvečne in zastarele opredelitve in določbe, ki pooblaščajo Komisijo za sprejemanje izvedbenih aktov, bi bilo treba črtati.

(6)Omejitve pomoči Unije za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah, določene v členu 23(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba posodobiti.

(7)Določbe, ki se nanašajo na sheme pomoči iz oddelkov od 2 do 6 poglavja II naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba črtati, saj bodo vse vrste intervencij v teh sektorjih določene v Uredbi (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 11 (uredba o strateškem načrtu SKP).

(8)Zaradi zmanjšanja površine, dejansko zasajene z vinsko trto, v več državah članicah v letih 2014–2017 in zaradi možnega posledičnega zmanjšanja proizvodnje bi bilo treba državam članicam omogočiti, da pri določitvi območja za dovoljenja za nove nasade iz člena 63(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izberejo med obstoječo podlago in odstotkom skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju 31. julija 2015, ki se poveča za površino, ki ustreza pravicam do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so na voljo za pretvorbo v dovoljenja v zadevni državi članici 1. januarja 2016.

(9)Pravila za razvrščanje sort vinske trte s strani držav članic bi bilo treba spremeniti in vanje vključiti sorte vinske trte Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont, ki so bile prej izključene. Da bi zagotovili, da bo za sektor pridelave vina v Uniji značilna večja odpornost proti boleznim in da se bodo v njem uporabljale sorte vinske trte, ki so bolje prilagojene na spreminjajoče se podnebne razmere, bi bilo treba sprejeti določbo, ki omogoča, da se za pridelavo vina v Uniji zasadijo sorte Vitis Labrusca ter sorte, pridobljene s križanjem Vitis vinifera in Vitis Labrusca z drugimi vrstami iz rodu Vitis.

(10)Da bi pridelovalcem omogočili uporabo sort vinske trte, ki so bolje prilagojene na spreminjajoče se podnebne razmere in bolj odporne proti boleznim, bi bilo treba sprejeti določbo, ki omogoča, da se označbe porekla uporabljajo ne le za proizvode iz sort vinske trte Vitis vinifera, temveč tudi iz sort vinske trte, pridobljenih s križanjem Vitis vinifera z drugimi vrstami iz rodu Vitis.

(11)Določbe v zvezi s potrdili o skladnosti in poročili o analizi za uvoz vina bi treba uporabljati ob upoštevanju mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(12)Opredelitev označbe porekla bi morala biti usklajena z opredelitvijo iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine 12 (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES 13 , zlasti s členom 22(1), in sicer glede tega, da se ime proizvoda nanaša na njegovo poreklo iz določene regije ali določenega kraja.

(13)Za zagotovitev skladnega odločanja glede vlog za zaščito in ugovorov, predloženih v predhodnem nacionalnem postopku iz člena 96 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba Komisijo pravočasno in redno obveščati, kadar se začne postopek pred nacionalnimi sodišči ali drugimi organi v zvezi z vlogo za zaščito, ki jo posamezna država članica predloži Komisiji, kot je določeno v členu 96(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, da v navedenih okoliščinah in po potrebi lahko prekine obravnavo vloge, dokler nacionalno sodišče ali drug nacionalni organ ne sprejme odločitve o izpodbijanju ocene vloge s strani države članice v okviru predhodnega nacionalnega postopka.

(14)Registracijo geografskih označb bi bilo treba poenostaviti in pospešiti, in sicer tako da se ocena skladnosti s predpisi o intelektualni lastnini loči od ocene skladnosti specifikacije proizvoda z zahtevami tržnih standardov in pravili označevanja.

(15)Ocena, ki jo opravijo pristojni organi držav članic, je bistven korak v postopku. Države članice imajo splošno znanje, strokovno znanje ter dostop do podatkov in dejstev, zaradi česar same lahko najlažje preverijo, ali so informacije v vlogi pravilne in verodostojne. Zato bi morale države članice zagotoviti, da je rezultat navedene ocene, ki je dosledno evidentiran v enotnem dokumentu, ki povzema pomembne elemente specifikacije proizvoda, zanesljiv in točen. Ob upoštevanju načela subsidiarnosti bi Komisija nato morala pregledati vloge, da se zagotovi, da ne vsebujejo nobenih očitnih napak ter da so upoštevani pravo Unije in interesi zainteresiranih strani zunaj države članice vložnice.

(16)Obdobje, v katerem je mogoče vložiti ugovor, bi bilo treba podaljšati na tri mesece, da se zagotovi, da imajo vse zainteresirane strani dovolj časa za preučitev vloge za zaščito in možnost, da vložijo izjavo o ugovoru. Za zagotovitev, da se za ugovore uporablja isti postopek tako na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 kot na podlagi Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , in da se tako omogoči državam članicam, da Komisiji posredujejo ugovore fizičnih ali pravnih oseb, ki prebivajo ali imajo sedež na njihovem ozemlju, na usklajen in učinkovit način, bi morali biti ugovori fizičnih ali pravnih oseb predloženi prek organov države članice, v kateri navedene osebe prebivajo ali imajo sedež. Za poenostavitev postopka ugovora bi morala biti Komisija pooblaščena, da nedopustne izjave o ugovoru zavrne v izvedbenem aktu o zaščiti. Zato bi bilo treba člen 111 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki Komisiji podeljuje izvedbena pooblastila za zavrnitev nedopustnih ugovorov v ločenem izvedbenem aktu, črtati.

(17)Za povečanje učinkovitosti postopka in zagotovitev enotnih pogojev za podelitev zaščite za označbe porekla ali geografske označbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov za podelitev zaščite brez uporabe postopka pregleda v primerih, ko ni bila predložena nobena dopustna izjava o ugovoru na vlogo za zaščito. Za primere, ko je bila vložena dopustna izjava o ugovoru, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s postopkom pregleda, bodisi o podelitvi zaščite bodisi o zavrnitvi vloge za zaščito.

(18)Ob upoštevanju sporazuma TRIPS, zlasti členov 22 in 23 navedenega sporazuma, ter Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 15 (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT), zlasti člena V navedenega sporazuma o prostem tranzitu, ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES in katerih namen je okrepitev zaščite označb porekla in geografskih označb ter učinkovitejši boj proti ponarejanju, bi bilo treba zaščito iz člena103(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 razširiti na blago, ki je v tranzitu prek carinskega območja Unije, in blago, ki se prodaja prek spleta ali prek drugih sredstev elektronskega trgovanja.

(19)V primerih, ko se označbe porekla ali geografske označbe ne uporabljajo več ali ko vlagatelj iz člena 95 Uredbe (EU) št. 1308/2013 take zaščite proizvoda ne želi več uporabljati, bi moralo biti navedene označbe mogoče preklicati.

(20)Zaradi vse večjega povpraševanja potrošnikov po inovativnih proizvodih vinske trte z dejanskim deležem alkohola, ki je nižji od minimalnega dejanskega deleža alkohola, ki je za proizvode vinske trte določen v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, bi bilo treba omogočiti, da se taki inovativni proizvodi vinske trte proizvajajo tudi v Uniji.

(21)Določiti je treba opredelitve za dealkoholizirane proizvode vinske trte in delno dealkoholizirane proizvode vinske trte. Pri teh opredelitvah bi bilo treba upoštevati opredelitve iz resolucij Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) OIV-ECO 433-2012 Beverage Obtained By Partial Dealcoholisation of Wine (Pijače, pridobljene z delno dealkoholizacijo vina) in OIV-ECO 523-2016 Wine With An Alcohol Content Modified by Dealcoholisation (Vino s spremenjeno vsebnostjo alkohola zaradi dealkoholizacije).

(22)Za zagotovitev, da se pravila, ki urejajo označevanje in predstavitev proizvodov v vinskem sektorju, uporabljajo tudi za delno ali popolnoma dealkoholizirane proizvode vinske trte, ter za določitev pravil, ki urejajo postopke dealkoholizacije za proizvodnjo določenih delno ali popolnoma dealkoholiziranih proizvodov vinske trte v Uniji, in pravil o pogojih uporabe zapiral v vinskem sektorju, da se potrošniki zaščitijo pred zavajajočo uporabo nekaterih zapiral, povezanih z nekaterimi pijačami, in nevarnimi snovmi iz zapiral, ki lahko kontaminirajo pijače, bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(23)Pravila o proizvodnji in zahteve, ki veljajo za sektor sladkorja, so prenehali veljati konec tržnega leta 2016/2017. Člen 124 ter členi od 127 do 144 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so zastareli in bi jih bilo treba črtati.

(24)Ukrepi in pravila za uvoz konoplje iz člena 189 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so odvečni in zastareli in bi jih bilo treba črtati.

(25)Člena 192 in 193 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba črtati, saj taki ukrepi niso več potrebni zaradi konca regulacije proizvodnje v sektorju sladkorja. Da bi zagotovili ustrezno oskrbo trga Unije z uvozom iz tretjih držav, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za opustitev uvoznih dajatev za trsno melaso in melaso iz sladkorne pese.

(26)V ministrskem sklepu o izvozni konkurenci, ki je bil sprejet 19. decembra 2015 na 10. ministrski konferenci STO v Nairobiju 16 , so določena pravila o ukrepih izvozne konkurence. Kar zadeva izvozne subvencije, morajo članice STO od datuma navedenega sklepa ukiniti svoje pravice do izvoznih subvencij. Zato bi bilo treba določbe Unije o izvoznih nadomestilih, določenih v členih od 196 do 204 Uredbe (EU) št. 1308/2013, črtati.

(27)Za izvozne kredite, jamstva za izvozne kredite in programe zavarovanja, državna trgovinska podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijskim izvozom, in mednarodno pomoč v hrani lahko države članice sprejmejo nacionalne ukrepe ob spoštovanju prava Unije. Ker so Unija in njene države članice tudi članice STO, bi se morala pri takih nacionalnih ukrepih v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom prav tako upoštevati pravila, določena v navedenem ministrskem sklepu STO z dne 19. decembra 2015.

(28)Zastarele obveznosti poročanja Komisije glede trga mleka in mlečnih proizvodov, razširitve področja uporabe šolske sheme in uporabe pravil o konkurenci v kmetijskem sektorju bi bilo treba črtati. Obveznosti poročanja v zvezi s sektorjem čebelarstva bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) …/… (uredba o strateškem načrtu SKP).

(29)Zaradi razveljavitve Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 17 z Uredbo (EU) …/… (uredba o strateškem načrtu SKP) bi bilo treba določbe, ki se nanašajo na preglede in kazni v zvezi s tržnimi standardi ter zaščitenimi označbami porekla, geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi, vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(30)Določbe v zvezi z rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz poglavja III dela V Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba črtati, saj Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 18 (horizontalna uredba) vsebuje posodobljene določbe o kmetijski rezervi.

(31)Glede na omejeno število registracij geografskih označb aromatiziranih vin na podlagi Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 19  bi bilo treba pravni okvir za zaščito geografskih označb navedenih proizvodov poenostaviti. Za aromatizirana vina in druge alkoholne pijače z izjemo žganih pijač in proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 bi se morali uporabljati enaka pravna ureditev in postopki kot za druge kmetijske proizvode in živila. Področje uporabe Uredbe (EU) št. 1151/2012 bi bilo treba razširiti na navedene proizvode. Uredbo (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba spremeniti, da se upošteva ta sprememba, kar zadeva njen naslov, področje uporabe, opredelitev pojmov in določbe o označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov. Treba bi bilo zagotoviti nemoten prehod za imena, zaščitena na podlagi Uredbe (EU) št. 251/2014.

(32)Postopke v zvezi z registracijo zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki so določeni v Uredbi (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba racionalizirati in poenostaviti, da se zagotovi, da se nova imena lahko registrirajo v krajših obdobjih. Postopek ugovora bi bilo treba poenostaviti.

(33)Predvideti bi bilo treba možnosti za posebna odstopanja, ki omogočajo uporabo drugih imen poleg registriranega imena zajamčene tradicionalne posebnosti. Komisija bi morala določiti prehodna obdobja za uporabo označb, ki vsebujejo imena zajamčenih tradicionalnih posebnosti, v skladu s pogoji za taka prehodna obdobja, ki že obstajajo za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe.

(34)Postopek za odobritev sprememb specifikacij proizvoda iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 bi bilo treba poenostaviti z uvedbo razlikovanja med spremembami Unije in standardnimi spremembami. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale biti države članice odgovorne za odobritev standardnih sprememb, Komisija pa bi morala ohraniti odgovornost za odobritev sprememb Unije v zvezi s specifikacijami proizvodov.

(35)Zneske finančnih sredstev, ki so na voljo za financiranje ukrepov v okviru uredb (EU) št. 228/2013 20 in (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 21 , bi bilo treba posodobiti.

(36)Uredbe (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 251/2014, (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(37)Uvesti bi bilo treba prehodno ureditev za vloge za zaščito in registracijo zaščitenih označb porekla, geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki so bile predložene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, ter za odhodke, ki so nastali pred 1. januarjem 2021 v okviru shem pomoči za oljčno olje in namizne oljke, sadje in zelenjavo, vino, čebelarstvo in hmelj iz členov od 29 do 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(38)Da bi zagotovili nemoten prehod na novi pravni okvir, določen v Uredbi (EU) …/… (uredba o strateškem načrtu SKP), bi se morale določbe o spremembah Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z nekaterimi shemami pomoči in rezervo za krize v kmetijskem sektorju ter določbe o spremembi uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 uporabljati od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

(1)člen 3 se spremeni:

(a)odstavek 2 se črta;

(b)odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.Opredelitve pojmov, določene v Uredbi (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta* [horizontalna uredba] ter Uredbi (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta** [uredba o strateškem načrtu SKP], se uporabljajo v tej uredbi, razen če je v tej uredbi drugače določeno.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo opredelitev pojmov v zvezi s sektorji iz Priloge II, kolikor je to potrebno za posodobitev opredelitev pojmov zaradi sprememb na trgu.

----------------------------

*Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne .... o financiranju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L ..., ......, str. ...).

**Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne .... o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L ..., ...., str. ...).“;

(2)člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5
Pretvorbeni količniki za riž

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

(3)člen 6 se črta;

(4)poglavje II naslova I dela II se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE II

Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah“;

(b)razdelek „Oddelek 1“ in njegov naslov se črtata;

(c)    člen 23a se spremeni:

(i)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.Brez poseganja v odstavek 4 pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 220 804 135 EUR na šolsko leto.

Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

(a)za šolsko sadje in zelenjavo: 130 608 466 EUR na šolsko leto;

(b)za šolsko mleko: 90 195 669 EUR na šolsko leto.“;

(ii)v tretjem pododstavku odstavka 2 se črta zadnji stavek;

(iii)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 220 804 135 EUR iz odstavka 1.“;

(d)    oddelki od 2 do 6, ki zajemajo člene od 29 do 60, se črtajo;

(5)v členu 63 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.Države članice vsako leto dajo na razpolago dovoljenja za nove nasade, ki predstavljajo:

(a)1 % skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija prejšnjega leta, ali

(b)1 % površine, ki zajema površino, dejansko zasajeno z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija 2015, in površino, za katero so bile pridelovalcem dodeljene pravice do zasaditve na ozemlju teh držav članic v skladu s členom 85h, 85i ali 85k Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se lahko 1. januarja 2016 pretvorijo v dovoljenja v skladu s členom 68 te uredbe.“;

(6)v členu 81 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti sorte vinske trte, kadar:

(a)zadevna sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali Vitis Labrusca, ali

(b)je zadevna sorta pridobljena s križanjem vrst Vitis vinifera in Vitis Labrusca z drugimi vrstami rodu Vitis.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, se izkrči v 15 letih po izločitvi.“;

(7)v členu 90 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, se ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 predloži:

(a) potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga v državi porekla izda pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija;

(b) analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.“;

(8)v oddelku 1 poglavja 1 naslova II dela II se vstavi naslednji pododdelek 4a:

„Pododdelek 4a

Pregledi in kazni

Člen 90a
Pregledi in kazni v zvezi s pravili trženja

1.Ne glede na akte v zvezi z vinskim sektorjem, ki so bili sprejeti v skladu s členom 57 Uredbe (EU) […/…] (horizontalna uredba), države članice v primeru kršitve pravil Unije v vinskem sektorju uporabijo sorazmerne, učinkovite in odvračilne upravne kazni v skladu z naslovom IV poglavja I navedene uredbe (horizontalna uredba).

2.Da se zavarujejo sredstva Unije ter zaščitijo poreklo, izvor in kakovost vina Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z:

(a)vzpostavitvijo banke podatkov izotopskih analiz, ki bo v pomoč pri odkrivanju goljufij in se bo oblikovala na podlagi vzorcev, ki jih zberejo države članice;

(b)pravili o kontrolnih organih in vzajemni pomoči med njimi;

(c)pravili o skupni uporabi ugotovitev držav članic.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vse potrebne ukrepe za vzpostavitev:

(a)postopkov v zvezi z zbirkami podatkov držav članic in bankami podatkov izotopskih analiz, ki so v pomoč pri odkrivanju goljufij;

(b)postopkov v zvezi s sodelovanjem in pomočjo med kontrolnimi organi in telesi;

(c)v povezavi z obveznostjo iz odstavka 3, pravil za izvajanje pregledov skladnosti s tržnimi standardi, pravil za organe, pristojne za izvajanje teh pregledov, ter pregledov vsebine, pogostosti in faze trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

(9)člen 93 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)‚označba porekla‘ pomeni ime, ki opredeljuje proizvod iz člena 92(1):

(i)katerega kakovost ali značilnosti so pretežno ali izključno posledica določenega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in, če ti obstajajo, človeškimi dejavniki;

(ii)s poreklom iz specifičnega kraja, regije ali izjemoma države;

(iii)ki je proizveden iz grozdja s poreklom izključno s tega geografskega območja;

(iv)ki je proizveden na tem geografskem območju in

(v)ki je pridobljen iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.“;

(b)v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)izpolnjujejo zahteve iz točk od (a)(i) do (v) odstavka 1 ter“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.Pridelava iz točk (a)(iv) in (b)(iii) odstavka 1 obsega vse zadevne postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, razen poproizvodnih postopkov.“;

(10)v členu 94(1) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo:“;

(11)v členu 96 se dodata odstavka 6 in 7:

„6. V primeru, da je bil začet kakršen koli postopek pred nacionalnim sodiščem ali drugim nacionalnim organom v zvezi z vlogo za zaščito, ki jo je država članica že posredovala Komisiji v skladu z odstavkom 5, država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo.

7.Kadar je to primerno, lahko Komisija sprejme izvedbene akte za odložitev pregleda vloge iz člena 97(2), dokler nacionalno sodišče ali drug nacionalni organ ne odloči v zvezi z ugovorom zoper vlogo za zaščito, kadar je država članica menila, da so v predhodnem nacionalnem postopku v skladu z odstavkom 5 zahteve izpolnjene.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).“;

(12)v členu 97 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

„2.Komisija pregleda vloge za zaščito, ki jih prejme v skladu s členoma 94 in 96(5). Posebej preveri, da vloge ne vsebujejo očitnih napak, pri tem pa upošteva rezultate predhodnega nacionalnega postopka, ki ga je izvedla zadevna država članica.

Pregled, ki ga opravi Komisija, ne traja več kot šest mesecev po datumu prejema vloge od države članice. Kadar pregled traja dlje, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.

3.Kadar Komisija po opravljenem pregledu v skladu z odstavkom 2 tega člena meni, da so pogoji iz členov 93, 100 in 101 izpolnjeni, sprejme izvedbene akte o objavi v Uradnem listu Evropske unije enotnega dokumenta iz točke (d) člena 94(1) in napotila na objavo specifikacije proizvoda, ki je bila opravljena v okviru predhodnega nacionalnega postopka.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

4.Kadar Komisija po opravljenem pregledu v skladu z odstavkom 2 tega člena meni, da pogoji iz členov 93, 100 in 101 niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte o zavrnitvi take vloge.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

(13)člena 98 in 99 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 98
Postopek ugovora

V treh mesecih od datuma objave enotnega dokumenta iz točke (d) člena 94(1) v Uradnem listu Evropske unije lahko organi države članice ali tretje države oziroma katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem v tretji državi vložijo ugovor pri Komisiji, s katerim izrazijo nasprotovanje predlagani zaščiti. Ugovor mora biti ustrezno utemeljen.

Vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki ni država, iz katere je bila vloga za zaščito poslana, lahko vloži ugovor prek organov države članice, v kateri biva ali ima sedež, v roku, ki omogoča vložitev ugovora v roku iz prvega odstavka.

Člen 99
Odločitev o zaščiti

1.Če Komisija ni prejela dopustnega ugovora v skladu s členom 98, sprejme izvedbeni akt o podelitvi zaščite. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda iz člena 229(2) ali (3).

2. Če je Komisija prejela dopusten ugovor, sprejme izvedbene akte o podelitvi zaščite ali zavrnitvi vloge. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

3. Zaščita, podeljena v skladu s tem členom, ne vpliva na skladnosti zadevnih proizvodov z drugimi pravili Unije v zvezi zlasti z dajanjem proizvodov na trg, trženjem in označevanjem živil.“;

(14)v členu 103 se doda naslednji odstavek 4:

„4.Zaščita iz odstavka 2 se uporablja tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, brez da bi bilo sproščeno v prosti promet na carinskem območju Unije, in za blago, prodano prek elektronskega trgovanja v Uniji.“;

(15)člen 106 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 106
Preklic

Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito označbe porekla ali geografske označbe v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)kadar skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena;

(b)kadar najmanj sedem zaporednih let ni bil na trg dan noben proizvod z zadevno označbo porekla ali geografsko označbo;

(c)kadar vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 95, izjavi, da ne želi ohraniti zaščite označbe porekla ali geografske označbe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

(16)člen 111 se črta;

(17)v oddelku 2 poglavja 1 naslova II dela II se vstavi naslednji pododdelek 4:

„Pododdelek 4

Pregledi v zvezi z označbami porekla, geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi

Člen 116a
Pregledi

1.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov iz te uredbe.

2.Države članice imenujejo pristojni organ, ki bo odgovoren za izvajanje pregledov v zvezi z obveznostmi iz tega oddelka. V ta namen se uporabljajo členi 4(2), 4(4), 5(1), 5(4) in 5(5) Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta*.

3.Znotraj Unije pristojni organ iz odstavka 2 ali eden ali več delegiranih organov v smislu točke 5 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625, ki delujejo kot certifikacijski organ za proizvode v skladu z merili iz poglavja III naslova II navedene uredbe, vsako leto zagotovijo preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem.

4.Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

(a)obvestili, ki jih morajo države članice poslati Komisiji;

(b)pravili v zvezi z organom, pristojnim za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda, tudi kadar je geografsko območje v tretji državi;

(c)ukrepi, ki jih morajo države članice izvesti, da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov;

(d)pregledi in preverjanji, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

*Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter Sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).“;

(18)člen 119 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15, 16, 18 in 19 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe:“;

(b)doda se naslednji odstavek 4:

„4. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvodi, navedeni v odstavku 1, ki niso označeni v skladu z določbami iz te uredbe, ne dajo na trg, če pa so že na trgu, se z njega umaknejo.“;

(19)v členu 120(1) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15, 16, 18 in 19 dela II Priloge VII lahko vsebujeta zlasti naslednje neobvezne navedbe:“;

(20)v členu 122 se spremeni odstavek 1:

(a)v točki (b) se črta točka (ii);

(b)v točki (c) se doda naslednja točka (iii):

„(iii)izrazih, ki se nanašajo na kmetijsko gospodarstvo, in pogojih za njihovo uporabo.“;

(c)v točki (d) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)pogoji uporabe nekaterih oblik steklenic in zapiral ter seznamom nekaterih posebnih oblik steklenic;“;

(21)Oddelek 1 poglavja II naslova II dela II se spremeni:

(a)člen 124 se črta;

(b)razdelek „Pododdelek 1“ in njegov naslov se črtata;

(c)pododdelka 2 in 3, ki zajemata člene od 127 do 144, se črtata;

(22)v členu 145(3) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki v svojih strateških načrtih SKP predvidijo prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s točko (a) člena 52(1) Uredbe (EU) .../... [uredba o strateškem načrtu SKP], pripravijo na podlagi registra vinogradov posodobljeno preglednico svoje pridelovalne zmogljivosti in jo predložijo Komisiji vsako leto do 1. marca.“;

(23)člen 189 se črta;

(24)člena 192 in 193 se črtata;

(25)v poglavju IV se doda naslednji člen 193a:

„Člen 193a
Opustitev uvoznih dajatev za melase

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uvozne dajatve za melase, ki se uvrščajo pod oznako KN 1703.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).“;

(26)v delu III se poglavje VI, ki zajema člene od 196 do 204, črta;

(27)v členu 225 se točke od (a) do (d) črtajo;

(28)v delu V se poglavje III, ki zajema člen 226, črta;

(29)del II Priloge II se spremeni:

(a)v točki 4 oddelka A se drugi stavek črta;

(b)oddelek B se črta;

(30)Priloga III se spremeni:

(a)    naslov se nadomesti z naslednjim:

„STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENA 1a UREDBE (EU) št. 1370/2013*

*Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (UL L 346, 20.12.2013, str. 12)“;

(b)    v delu B se oddelek I črta;

(31)Priloga VI se črta;

(32)v delu II Priloge VII se dodata naslednji točki 18 in 19:

„(18)Izraz ‚dealkoholizirano‘ se lahko uporablja v kombinaciji z imenom proizvodov vinske trte iz točk 1 in 4 do 9, kadar:

(a)je proizvod pridobljen iz vina, kot je opredeljeno v točki 1, penečega vina, kot je opredeljeno v točki 4, kakovostnega penečega vina, kot je opredeljeno v točki 5, kakovostnega aromatičnega penečega vina, kot je opredeljeno v točki 6, gaziranega penečega vina, kot je opredeljeno v točki 7, biser vina, kot je opredeljeno v točki 8, ali gaziranega biser vina, kot je opredeljeno v točki 9;

(b)je bila na proizvodu izvedena dealkoholizacija v skladu s postopki iz oddelka E dela I Priloge VIII; in

(c)ima proizvod skupni delež alkohola največ 0,5 vol. %.

(19)Izraz ‚delno dealkoholizirano‘ se lahko uporablja v kombinaciji z imenom proizvodov vinske trte iz točk 1 in 4 do 9, kadar:

(a)je proizvod pridobljen iz vina, kot je opredeljeno v točki 1, penečega vina, kot je opredeljeno v točki 4, kakovostnega penečega vina, kot je opredeljeno v točki 5, kakovostnega aromatičnega penečega vina, kot je opredeljeno v točki 6, gaziranega penečega vina, kot je opredeljeno v točki 7, biser vina, kot je opredeljeno v točki 8, ali gaziranega biser vina, kot je opredeljeno v točki 9;

(b)je bila na proizvodu izvedena dealkoholizacija v skladu s postopki iz oddelka E dela I Priloge VIII; in

(c)ima proizvod skupni delež alkohola več kot 0,5 vol. % in je njegov skupni delež alkohola po postopkih iz oddelka E dela I Priloge VIII zmanjšan za več kot 20 % vol. v primerjavi z njegovim začetnim skupnim deležem alkohola.“;

(33)v delu I Priloge VIII se doda naslednji oddelek E:

„E.Postopki dealkoholizacije

Za zmanjšanje dela vsebnosti ali odstranitev skoraj vse vsebnosti etanola v proizvodih vinske trte iz točk 1 in 4 do 9 dela II Priloge VII se dovolijo naslednji postopki dealkoholizacije, bodisi izvedeni posamično bodisi v kombinaciji več takih postopkov:

(a)delno vakuumsko izhlapevanje;

(b)membranske tehnike;

(c)destilacija.

Postopek dealkoholizacije ne sme povzročiti organoleptičnih napak proizvoda vinske trte. Odstranitev etanola proizvoda vinske trte se ne sme izvesti istočasno z naraščanjem vsebnosti sladkorja v grozdnem moštu.“.

Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) št. 1151/2012

Uredba (EU) št. 1151/2012 se spremeni:

(1)odstavka 2 in 3 člena 2 se nadomestita z naslednjim:

„2.Ta uredba se ne uporablja za žgane pijače ali proizvode vinske trte, kot so opredeljeni v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen za vinski kis.

3.Ta uredba in zlasti registracije, opravljene v skladu s členom 52, ne vplivajo na skladnosti zadevnih proizvodov z drugimi pravili Unije v zvezi zlasti z dajanjem proizvodov na trg, trženjem in označevanjem živil.“;

(2)v odstavku 1 člena 5 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)katerega kakovost ali značilnosti so pretežno ali izključno posledica določenega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in, če ti obstajajo, človeškimi dejavniki;“;

(3)v odstavku 1 člena 7 se točka (d) črta;

(4)v odstavku 1 člena 10 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Utemeljen ugovor, kot je naveden v členu 51(1), je dopusten le, če ga Komisija prejme v roku, določenem v navedenem odstavku, in če:“;

(5)v členu 13 se doda naslednji odstavek 4:

„4.Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, brez da bi bilo sproščeno v prosti promet na carinskem območju Unije, in za blago, prodano prek elektronskega trgovanja.“;

(6)člen 15 se spremeni:

(a)drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda iz člena 57(2).“;

(b)v odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

Komisija lahko brez poseganja v člen 14 sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša prehodno obdobje iz odstavka 1 tega člena, in sicer v utemeljenih primerih, v katerih je dokazano, da:“;

(7)vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a
Obstoječe geografske označbe za aromatizirane vinske proizvode

Imena, vpisana v register iz člena 21 Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*, se samodejno prenesejo v register iz člena 11 te uredbe. Kot ustrezne specifikacije se obravnavajo specifikacije za namene iz člena 7 te uredbe.

*Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).“;

(8)v odstavku 1 člena 21 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Utemeljen ugovor iz člena 51(1) je dopusten le, če ga Komisija prejme pred iztekom določenega roka in če:“;

(9)vstavi se naslednji člen 24a:

„Člen 24a
Prehodna obdobja za uporabo zajamčenih tradicionalnih posebnosti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za odobritev prehodnega obdobja do pet let, da se za proizvode, katerih označba zajema ali vsebuje ime, ki je v nasprotju s členom 24(1), omogoči, da še naprej uporabljajo označbo, pod katero so bili trženi, pod pogojem, da dopusten ugovor v skladu s členom 49(3) ali členom 51 dokazuje, da se je tako ime na trgu Unije zakonito uporabljalo že najmanj pet let pred datumom objave iz točke (a) člena 50(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda iz člena 57(2).“;

(10)v členu 49 se dodata odstavka 8 in 9:

„8.V primeru, da je bil začet kakršen koli postopek pred nacionalnim sodiščem ali drugim nacionalnim organom v zvezi z zahtevkom, ki je že bil posredovan Komisiji, država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo v skladu z odstavkom 4.

9.Kadar je to primerno, lahko Komisija sprejme izvedbene akte za odložitev pregleda zahtevka za registracijo iz člena 50, dokler nacionalno sodišče ali drug nacionalni organ ne odloči v zvezi z ugovorom zoper zahtevek za registracijo, kadar je država članica sprejela pozitivno odločitev v nacionalnem postopku v skladu z odstavkom 4.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda iz člena 57(2).“;

(11)člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50
Pregled s strani Komisije in objava za ugovor

1.Komisija pregleda zahtevke za registracijo, ki jih prejme v skladu s členom 49(4) in (5). Komisija preveri, da zahtevki ne vsebujejo očitnih napak, pri tem pa upošteva rezultate postopka pregleda in postopka ugovora, ki ga je izvedla zadevna država članica.

Pregled, ki ga opravi Komisija, ne traja dlje kot šest mesecev po datumu prejema zahtevka od države članice. Kadar pregled traja dlje, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.

Komisija vsak mesec ali pogosteje objavi seznam imen, za katera je prejela zahtevke za registracijo, in datum njihove predložitve.

2.Kadar Komisija na podlagi pregleda, izvedenega v skladu z odstavkom 1, meni, da so pogoji iz členov 5 in 6 izpolnjeni, kar zadeva zahtevke za registracijo v okviru sheme iz naslova II, ali da so pogoji iz člena 18(1) in (2) izpolnjeni, kar zadeva zahtevke v okviru sheme iz naslova III, v Uradnem listu Evropske unije objavi:

(a)enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda za zahtevke v okviru sheme iz naslova II;

(b)specifikacijo za zahtevke v okviru sheme iz naslova III.“;

(12)člen 51 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.V treh mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem v tretji državi vložijo utemeljen ugovor pri Komisiji.

Fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki ni država, iz katere je bil zahtevek posredovan, lahko vloži utemeljen ugovor pri državi članici, v kateri biva ali ima sedež, v roku, ki omogoča vložitev ugovora v skladu s prvim pododstavkom.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.Komisija preveri dopustnost tega utemeljenega ugovora, zlasti na podlagi razlogov za ugovor iz člena 10, kar zadeva zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe, za zajamčene tradicionalne posebnosti pa zlasti na podlagi razlogov za ugovor iz člena 21.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.Če Komisija meni, da je utemeljeni ugovor dopusten, v petih mesecih od datuma objave zahtevka v Uradnem listu Evropske unije povabi organ ali osebo, ki je utemeljeni ugovor vložila, in organ, ki je pri Komisiji vložil zahtevek, k ustreznim posvetovanjem za razumno obdobje, ki ne sme biti daljše od treh mesecev.

Organ ali oseba, ki je utemeljeni ugovor vložila, in organ, ki je vložil zahtevek, takšna ustrezna posvetovanja začneta brez nepotrebnega odlašanja. Drug drugemu zagotovita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali je zahtevek za registracijo skladen s pogoji iz te uredbe. Če ne dosežeta dogovora, se te informacije predložijo Komisiji.

Komisija lahko kadar koli v obdobju posvetovanj na zahtevo vložnika zahtevka podaljša rok za posvetovanja za največ tri mesece.“;

(d)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Utemeljen ugovor in drugi dokumenti, ki se pošljejo Komisiji v skladu z odstavki 1, 2 in 3, se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.“;

(13)v členu 52 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.Če Komisija ne prejme nobenega dopustnega utemeljenega ugovora v skladu s členom 51, brez uporabe postopka pregleda iz člena 57(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi registrira ime.“;

(14)odstavka 2 in 3 člena 53 se nadomestita z naslednjim:

„2.Spremembe specifikacije proizvoda so razvrščene v dve kategoriji glede na njihov pomen: spremembe Unije, ki zahtevajo postopke ugovora na ravni Unije, in standardne spremembe, ki se jih obravnava na ravni države članice ali tretje države.

Sprememba šteje kot sprememba Unije, kadar:

(a)vključuje spremembo imena zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe ali zajamčene tradicionalne posebnosti;

(b)bi lahko izničila povezave iz točke (b) člena 5(1) za zaščitene označbe porekla in člena 5(2) za zaščitene geografske označbe;

(c)uvaja spremembe metode proizvodnje ali uporabe surovin in sestavin, ki se razlikujejo od tradicionalnih praks in rab za zajamčene tradicionalne posebnosti;

(d)predvideva nove omejitve trženja proizvoda.

Vse druge spremembe specifikacij proizvoda štejejo kot standardne spremembe. Začasna sprememba, ki zadeva začasno spremenjeno specifikacijo proizvoda zaradi uvedbe obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov, ali začasna sprememba, potrebna zaradi naravne nesreče ali slabih vremenskih razmer, uradno priznanih s strani pristojnih organov, tudi štejeta kot standardni spremembi.

Spremembe Unije odobri Komisija. Za postopek odobritve se smiselno uporablja postopek iz členov od 49 do 52.

Standardne spremembe odobri država članica, na ozemlju katere se nahaja geografsko območje zadevnega proizvoda, o njih pa se uradno obvesti Komisijo. Tretje države odobrijo standardne spremembe v skladu s pravom, ki velja v zadevni tretji državi, in o njih uradno obvestijo Komisijo.

Pri pregledu sprememb se upoštevajo drugi elementi specifikacij proizvoda. Če je to ustrezno, lahko Komisija ali zadevna država članica vložnika pozove, naj spremeni druge elemente specifikacij proizvoda.

3.Da bi se pospešil upravni postopek sprememb Unije in standardnih sprememb specifikacije proizvoda, tudi če sprememba ne pomeni nobene spremembe enotnega dokumenta, se na Komisijo v skladu s členom 56 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo pravila postopka vložitve zahtevkov za spremembo.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna pravila o postopkih, obliki in predložitvi zahtevka za spremembo ter priglasitvi standardnih sprememb Komisiji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 57(2).“;

(15)v točki I Priloge I se dodata naslednji alinei:

„–aromatizirana vina, kot so opredeljena v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 251/2014;

–druge alkoholne pijače, razen žganih pijač ali proizvodov vinske trte, kot so opredeljeni v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.“.

Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) št. 251/2014

(1)Naslov se nadomesti z naslednjim:

„Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91“;

(2)v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.Ta uredba določa pravila o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov.“;

(3)v členu 2 se črta točka 3;

(4)v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.Prodajna poimenovanja se lahko dopolnijo ali nadomestijo z geografskimi označbami aromatiziranih vinskih proizvodov, zaščitenimi po Uredbi (EU) št. 1151/2012.“;

(5)v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.Ime geografske označbe aromatiziranih vinskih proizvodov, zaščiteno po Uredbi (EU) št. 1151/2012, se na etiketi navede v jeziku ali jezikih, v katerih je registrirano, tudi kadar geografska označba nadomesti prodajno poimenovanje v skladu s členom 5(4) te uredbe.

Če je ime geografske označbe aromatiziranega vinskega proizvoda, zaščiteno po Uredbi (EU) št. 1151/2012, zapisano v nelatinični pisavi, se lahko navede tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.“;

(6)člen 9 se črta;

(7)poglavje III se črta.

Člen 4
Sprememba Uredbe (EU) št. 228/2013

V členu 30 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Unija v vsakem proračunskem letu financira ukrepe iz poglavij III in IV, in sicer letno največ do naslednjih zneskov:

–za francoske čezmorske departmaje: 267 580 000 EUR,

–za Azore in Madeiro:102 080 000 EUR,

–za Kanarske otoke:257 970 000 EUR.

3. Zneski za posamezno proračunsko leto za financiranje ukrepov iz poglavja III ne smejo presegati naslednjih zneskov:

–za francoske čezmorske departmaje: 25 900 000 EUR,

–za Azore in Madeiro:20 400 000 EUR,

–za Kanarske otoke:69 900 000 EUR.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zahteve, v skladu s katerimi države članice lahko spremenijo namembnost sredstev, ki se dodelijo vsako leto za različne proizvode, deležne ugodnosti režima preskrbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).“.

Člen 5
Sprememba Uredbe (EU) št. 229/2013

V členu 18 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Unija financira ukrepe iz poglavij III in IV do zneska največ 23 000 000 EUR.

3. Znesek za financiranje posebnega režima preskrbe iz poglavja III ne presega 6 830 000 EUR.“.

Člen 6
Prehodne določbe

1.Pravila, ki se uporabljajo pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se uporabljajo še naprej za vloge za zaščito označb porekla ali geografskih označb, ki jih Komisija prejme v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, in za zahtevke za registracijo zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb ali zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki jih Komisija prejme v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

2.Pravila, ki se uporabljajo pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se uporabljajo še naprej za vloge za zaščito imen aromatiziranih vin kot geografskih označb, ki jih Komisija prejme v skladu z Uredbo (EU) št. 251/2014 pred datumom začetka veljavnosti te uredbe. Vendar se odločitev v zvezi z registracijo sprejme v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1151/2012, kot je bil spremenjen s točko 13 člena 2 te uredbe.

3.Členi od 29 do 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se še naprej uporabljajo po 1. januarju 2021, kar zadeva odhodke, nastale pred 1. januarjem 2021, v okviru shem pomoči iz navedenih členov.

Člen 7
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati [X] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točke 1(b), 4, 8, 17, 22, 27, 28 in 31 člena 1 ter člena 4 in 5 se uporabljajo od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA

1.1.Naslov predloga

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 22 . 

☒ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☒ Časovno omejeno

–☒     trajanje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027

–☒    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2027 za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov.

–Izvajanje od leta 2021 (proračunsko leto).

1.6.Načrtovani načini upravljanja 23  

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒    z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije;

–☒    prek izvajalskih agencij.

☒ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predhodni seznam predlaganih novih odhodkovnih proračunskih vrstic 24  

Seznam proračunskih postavk v zgornji tabeli je predhoden in ne prejudicira konkretne proračunske nomenklature, ki jo bo Komisija predlagala v okviru letnega proračunskega postopka.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☒    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☒    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–☒    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ☒    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    [COM(2018) 322 final – uredba o večletnem finančnem okviru].

(2)    Vzpostavljen je bil s členom 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 ter z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 834/2014 z dne 22. julija 2014 o določitvi predpisov za uporabo skupnega okvira spremljanja in vrednotenja skupne kmetijske politike .

(3)    Evropska komisija (2017), Evaluation and studies plan 2017-2021 (Načrt ocen in študij za obdobje 2017–2021)), Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.

(4)    Glej: https://ec.europa.eu/agriculture/statistics/facts-and-figures_sl; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/eco_background_final_en.pdf; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/env_background_final_en.pdf; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/soc_background_final_en.pdf.

(5)    Poročilo Projektne skupine za kmetijske trge (2016) z naslovom Improving market outcomes enhancing the position of farmers in the supply chain (Izboljšanje tržnih rezultatov: izboljšanje položaja kmetov v dobavni verigi).

(6)    Evropska komisija (2016), Cork 2.0: Evropska konferenca o razvoju podeželja , spletišče: https://ec.europa.eu/agriculture/events/rural-development-2016_sl.

(7)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.

(8)    UL C , , str. .

(9)    UL C , , str. .

(10)    Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(11)    Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L ..., ....., str. ...).

(12)    Urugvajski krog večstranskih trgovinskih pogajanj (1986–1994) – Priloga 1 – Priloga 1C – Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (STO) (UL L 336, 23.12.1994, str. 214). 

(13)    Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(14)    Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(15)    Urugvajski krog večstranskih trgovinskih pogajanj (1986–1994) – Priloga 1 – Priloga 1A – Splošni sporazum o tarifah in trgovini (STO) (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(16)    WT/MIN(15)/45, WT/L//980.

(17)    Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(18)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o financiranju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L …, ......, str. …).

(19)    Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(20)    Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL 78, 20.3.2013, str. 23).

(21)    Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(22)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(23)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(24)    Več obstoječih proračunskih vrstic se ohrani, števičenje pa prilagodi novi proračunski nomenklaturi (itd. zdajšnji vrstici 05 07 in 05 08). Po pripravi predloga SKP bi se nomenklaturo lahko prilagodilo.

(25)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(26)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(27)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(28)    Povečanje pri vrstah sektorskih intervencij v okviru načrta SKP je posledica predlagane dodelitve podpore za čebelarski sektor v višini 60 milijonov EUR ter razvoja izdatkov v sektorju sadja in zelenjave, ki ni omejen na sredstva EU, ob upoštevanju pretekle stopnje izvrševanja.

(29)    Vključno z zneski, ki jih trenutno financira poglavje 05 07 (Revizija odhodkov za kmetijstvo) in 05 08 (Strategija in usklajevanje politike na področju kmetijstva in razvoja podeželja).

(30)    Zaradi poenostavitve se odobritve za EKJS tu upoštevajo kot nedifirencirane. Znesek neporavnanih obveznosti je zanemarljiv v primerjavi z vsemi zneski, ki jih zadeva ta ocena finančnih posledic.

(31)    Vključno z zneski, ki se trenutno financirajo v okviru postavke 05 01 04 01 – Odhodki za podporo Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) – Neoperativna tehnična pomoč in 05 01 06 01 – Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano – Prispevek iz programa za spodbujanje kmetijstva

(32)    Zaradi poenostavitve se odobritve za EKSRP tu upoštevajo kot nedifirencirane. Znesek neporavnanih obveznosti je zanemarljiv v primerjavi z vsemi zneski, ki jih zadeva ta ocena finančnih posledic.

(33)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(34)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(35)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).