EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.6.2018

COM(2018) 390 final

2018/0210(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

{SEC(2018) 276 final}
{SWD(2018) 295 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen tega predloga je ustanovitev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) za obdobje 2021–2027. Namen navedenega sklada je ciljno financiranje iz proračuna Unije za podpiranje skupne ribiške politike (SRP), pomorske politike Unije in mednarodnih obveznosti Unije na področju upravljanja oceanov, zlasti v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Tako financiranje je ključni dejavnik trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov, prehranske varnosti, ki jo omogoča oskrba s proizvodi morske hrane, rasti trajnostnega modrega gospodarstva ter zdravja, varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov.

Unija je kot globalna akterka na področju oceanov in peta največja svetovna proizvajalka morske hrane v veliki meri odgovorna za zaščito, ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov ter njihovih virov. Ohranjanje morij in oceanov je vsekakor bistvenega pomena za hitro rastoče svetovno prebivalstvo. Prav tako je to za Unijo socialno-ekonomski interes: trajnostno modro gospodarstvo spodbuja naložbe, ustvarjanje delovnih mest in rast, raziskave in inovacije ter prispeva k energetski varnosti z oceansko energijo. Poleg tega so varna in zaščitena morja in oceani bistvenega pomena za učinkovit nadzor meja in preprečevanje pomorskega kriminala na globalni ravni, s čimer se obravnavajo varnostni pomisleki državljanov. Za te prednostne naloge je potrebna finančna podpora, ki jo omogoča ESPR.

Taka podpora bo dopolnjena s posebnimi finančnimi sredstvi za Evropsko agencijo za nadzor ribištva, sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ter članstvo Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in drugih mednarodnih organizacijah, ki prav tako prispevajo k izvrševanju politik Unije v ribiškem in pomorskem sektorju.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Namen tega predloga je podpreti doseganje ciljev SRP, spodbuditi izvajanje pomorske politike Unije in okrepiti mednarodno upravljanje oceanov. Ker so izzivi in priložnosti oceanskega prostora medsebojno povezani in jih je treba obravnavati kot celoto, bi bilo treba navedena področja tesno povezati.

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, sprejet 2. maja 2018, določa proračunski okvir za financiranje SRP in pomorske politike. Komisija je poleg tega 29. maja 2018 sprejela predlog uredbe o „skupnih določbah“ za izboljšanje usklajevanja in za uskladitev izvajanja podpore iz skladov v okviru deljenega upravljanja („skladi“), njegov glavni namen pa je poenostavitev izvajanja politike na usklajen način. Navedene skupne določbe se uporabljajo za del ESPR v okviru deljenega upravljanja.

Skladi imajo dopolnjujoče se cilje in enak način upravljanja. Uredba o skupnih določbah zato določa vrsto skupnih splošnih ciljev in splošnih načel, kot sta partnerstvo in upravljanje na več ravneh. Vsebuje tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno z določbami o partnerskem sporazumu, ki ga je treba skleniti z vsako državo članico, ter določa skupen pristop k usmerjenosti v smotrnost skladov. V skladu s tem vsebuje pogoje omogočanja, pregled rezultatov ter ureditev spremljanja, poročanja in ocenjevanja. Določene so tudi skupne določbe glede pravil o upravičenosti ter posebne ureditve za finančne instrumente, uporabo sklada InvestEU, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in finančno poslovodenje. Nekatere ureditve upravljanja in nadzora so prav tako skupne vsem skladom.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog in njegovi cilji so skladni s politikami Unije, zlasti z okoljsko, podnebno, kohezijsko, socialno, tržno in trgovinsko politiko.

V skladu z uredbo o skupnih določbah bo v partnerskem sporazumu opisano dopolnjevanje med skladi, vključno z ESPR, in drugimi programi Unije.

V okviru neposrednega upravljanja bo ESPR razvil sinergije in dopolnjevanje z drugimi relevantnimi skladi in programi Unije. Omogočil bo tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja, ki se izvajajo v skladu z uredbo o skladu InvestEU.

Podporo iz ESPR bi bilo treba uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, pri tem pa ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja in imeti bi morali jasno evropsko dodano vrednost. To bo zagotovilo skladnost med ukrepi ESPR in pravili Unije o državni pomoči, s čimer se bo preprečilo nepotrebno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 42, člen 43(2), člen 91(1), člen 100(2), člen 173(3), člen 175, člen 188, člen 192(1), člen 194(2), člen 195(2) in člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Določbe predloga se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, neposrednega upravljanja in posrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo.

•Sorazmernost

Predlagane določbe so skladne z načelom sorazmernosti, saj so ustrezne in nujne, za dosego želenih ciljev politike pa ni na voljo drugih manj omejevalnih ukrepov.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba Evropskega parlamenta in Sveta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Rezultati naknadne ocene Evropskega sklada za ribištvo (ESR) 2007–2013 so se kot ključni element ocene učinka upoštevali pri ocenjevanju možnosti, da se finančna podpora za ribiški sektor nadaljuje po letu 2020. Naknadna ocena temelji na posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, ki je potekalo med februarjem in majem 2016 z namenom raziskati mnenje javnosti o uspešnosti in učinkovitosti ESR.

Glavna priporočila za obdobje po letu 2020 so bila izboljšati povezavo med financiranjem in cilji politike, trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov ter varstvo in izboljšanje okolja in naravnih virov z zmanjšanjem negativnih učinkov na morsko okolje. Poudarjeni sta bili tudi potreba po bolj strateškem pristopu, ki bi omogočil konkurenčnejšo akvakulturo in povečal proizvodnjo, ter potreba po večjem upoštevanju posebnih izzivov, s katerimi se spoprijema malo priobalno ribištvo.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Glavno posvetovanje za programsko obdobje po letu 2020 je bila konferenca ESPR z zainteresiranimi stranmi z naslovom „Beyond 2020: Supporting Europe's Coastal Communities“ („Po letu 2020: podpora za evropske obalne skupnosti“), ki je potekala oktobra 2017 v Talinu. Dogodek, na katerem je sodelovalo 70 govornikov in več kot 300 udeležencev, je zainteresiranim stranem omogočil sodelovanje pri oceni finančne podpore, ki jo ESPR zagotavlja SRP in pomorski politiki Unije v programskem obdobju 2014–2020. Imele so tudi priložnost predvideti obliko, ki bi jo ta podpora lahko imela po letu 2020. Na konferenci ESPR so sodelovale najrazličnejše zainteresirane strani. Od 300 udeležencev je bilo več kot 50 % udeležencev predstavnikov javnih organov, 12 % predstavnikov gospodarskih panog, 11 % predstavnikov nevladnih organizacij, 14 % predstavnikov ribiških združenj in organizacij ter 7 % akademikov.

Člani strokovne skupine ESPR (uprave držav članic) so imeli dvakrat priložnost sodelovati v razpravi in prispevati k razmisleku. Sestanka sta potekala 6. novembra 2017 in 15. januarja 2018. Razprave v strokovni skupini ESPR so temeljile na dokumentih za razpravo in orientacijskih vprašanjih, ki jih je pred sestanki zagotovila Komisija. Prejeti so bili tudi pisni prispevki držav članic.

Poleg tega so bili svetovalnim svetom, nevladnim organizacijam in evropskim socialnim partnerjem poslani dopisi s prošnjo za njihovo mnenje o sredstvih Unije za ribiški in pomorski sektor v obdobju po letu 2020. Za namene posvetovanja so bili organizirani posamezni sestanki s socialnimi partnerji.

Prejeti so bili tudi prispevki Konference obrobnih obmorskih regij, kot so tehnični dokument iz decembra 2017 z naslovom „Future of the EMFF post-2020: Elements of analysis and possible scenarios“ („Prihodnost ESPR po letu 2020: Elementi analize in možni scenariji“) in zapisi s Konference obrobnih obmorskih regij v zvezi z ESPR po letu 2020 iz oktobra in marca 2017. Končno politično stališče o prihodnosti ESPR je marca 2018 sprejelo politično predsedstvo Konference obrobnih obmorskih regij.

Ko oceni so prispevale številne druge delavnice in poročila, npr. politična seja na konferenci Evropskega združenja ribiških gospodarstvenikov (aprila 2017) in delavnica zainteresiranih strani o podpori pomorski politiki na evropskih dnevih pomorstva (maja 2017).

Rezultat posvetovanja je povzet v nadaljevanju:

–Skoraj vse zainteresirane strani so odločno pozvale h kontinuiteti in poudarile očitno potrebo po namenskem instrumentu financiranja za ribiško in pomorsko politiko v prihodnosti, nadaljnjem uresničevanju ciljev SRP in izkoriščanju priložnosti v modrem gospodarstvu.

–Države članice so se strinjale, da bi morali cilji sklada po letu 2020 spodbujati okoljsko, ekonomsko in socialno trajnostnost. Zainteresirane strani so kot prednostno nalogo naslednjega sklada navedle uresničevanje ciljev SRP.

–Po posvetovanjih so se zainteresirane strani strinjale, da je ena od največjih pomanjkljivosti ESPR v obdobju 2014–2020 počasno uvajanje in pozno izvajanje operativnih programov, do česar je pravzaprav prišlo zaradi poznega sprejetja zakonodajnega okvira. To je skupaj s preveč predpisovalno zakonodajo na ravni Unije, togostjo in neprilagodljivostjo pri interpretaciji ter preveliko osredotočenostjo na upravičenost namesto na doseganje ciljev in ciljnih vrednosti izziv, s katerim se morajo spoprijeti države članice. V zvezi s tem je večina zainteresiranih strani odločno pozvala k manj zapleteni zakonodaji s preprostejšim pravnim okvirom.

–Zainteresirane strani so si bile v veliki meri enotne v zahtevi po določeni meri stabilnosti, predvsem na podlagi večje poenostavitve izvajanja ESPR na vseh ravneh (na ravni Unije in nacionalni ravni). Opaziti pa je bilo mogoče različna mnenja o tem, kako najti pravo ravnovesje med večjim poudarkom na usmerjenosti k rezultatom in zmanjšanjem upravnega bremena za upravičence in uprave ter hkrati zagotavljati pravilno porabo sredstev.

–Države članice so v svojih prispevkih navedle, da ima sistem spremljanja in ocenjevanja ključno vlogo pri dokazovanju učinkovitosti sklada, saj zagotavlja informacije o vzročnih povezavah v ozadju razvoja ribiškega sektorja in sektorja modrega gospodarstva.

–Opaziti je bilo mogoče polarizacijo mnenj o podpori ribiškim flotam, pri čemer so zainteresirane strani skoraj enakovredno razdeljene na tiste, ki podpirajo nadaljevanje ukrepov v zvezi z ribiškimi flotami, in tiste, ki so proti njihovemu nadaljevanju.

–V zvezi s sektorjem akvakulture so se vse zainteresirane strani strinjale, da je treba narediti več za upravno in pravno poenostavitev, da bi se skrajšali postopki za izdajo dovoljenj, ne da bi to ogrozilo visoke okoljske standarde, standarde varstva potrošnikov in standarde zdravja živali, ki jih vsebuje pravo Unije. Ponovno so potrdile, da upravna bremena in postopkovne zahteve (tako za izdajo dovoljenj kot za dostop do financiranja), ki so prezapletene, ostajajo glavna ovira za razvoj sektorja. Poleg tega je skupina 11 držav članic močno podprla nadaljevanje sedanje podpore Unije za akvakulturo v naslednjem skladu, in sicer zlasti za sladkovodno akvakulturo.

–V zvezi z malim priobalnim ribištvom in ribištvom v najbolj oddaljenih regijah so bile države članice naklonjene uporabi bolj ciljno usmerjene in prilagojene podpore ter nadaljnji višji stopnji podpore in možnosti za ugodnejšo obravnavo s predplačili. Po mnenju nekaterih držav članic bi se morala prednostna finančna obravnava malega priobalnega ribištva, vključno z ribištvom v celinskih vodah, po letu 2020 ohraniti. Zainteresirane strani so potrdile tudi potrebo po prožnosti, da bi se odražale lokalne posebnosti, in omogočanju generacijske pomladitve starajoče se delovne sile.

–Vse države članice in zainteresirane strani so menile, da bi morali podpora za zbiranje podatkov, nadzor ribištva in izvrševanje ter podpora za organizacije proizvajalcev ostati del sklada za ribištvo v okviru deljenega upravljanja.

–Številne zainteresirane strani so menile, da je krepitev ukrepanja Unije na različnih področjih v okviru pomorske politike (usposabljanje, pomorsko prostorsko načrtovanje, pomorska varnost in nadzor, financiranje inovativnih projektov itd.) s pomočjo ESPR dodana vrednost za Evropo in regije. Ob upoštevanju dejstva, da se modro gospodarstvo razvija v zelo kompleksnem okolju, bi bilo treba še naprej zagotavljati dopolnjevanje različnih instrumentov, da se prepreči podvajanje in razdrobljenost.

–Večina zainteresiranih strani je potrdila tudi pomembno vlogo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za obalne skupnosti pri iskanju lokalnih rešitev za lokalne težave ter menila, da je dragocena priložnost za sektor ribištva in akvakulture za aktivno sodelovanje pri vprašanjih lokalne uprave in upravljanja. Številne zainteresirane strani si želijo, da bi imel lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, večjo vlogo pri razvoju modrega gospodarstva na lokalni ravni.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Oceno učinka so pripravile službe Komisije. V oceno učinkovitosti spremljanja in vrednotenja je bilo vključeno zunanje strokovno mnenje. To zunanje strokovno mnenje zajema predlog za okvir spremljanja in ocenjevanja za obdobje po letu 2020, ki temelji na sistemu, pripravljenem za obdobje 2014–2020, in omejeno število kazalnikov rezultatov, vključno z oceno potreb po zbiranju podatkov, virov in razpoložljivosti.

•Ocena učinka

Ocena učinka določa glavne skupne splošne cilje programa in posebne cilje. Cilji vključujejo medsektorske cilje večletnega finančnega okvira, tj. cilje prožnosti, skladnosti in sinergij, poenostavitve in osredotočenosti na smotrnost.

Ocena učinka opredeljuje in pojasnjuje glavne izzive in težave, ki jih bo moral obravnavati prihodnji program na podlagi ugotovitev ocen preteklih programskih obdobij in dejavnosti posvetovanja, medsektorskih ciljev novega večletnega finančnega okvira ter novih političnih prednostnih nalog in nastajajočih težav, ki zahtevajo ukrepanje Unije.

Ocena učinka na podlagi izkušenj s preteklimi programi na splošno prednostno razvršča ukrepe, ki bi se lahko financirali (v zvezi z doseganjem navedenih ciljev), proračunska sredstva pa v času priprave ocene učinka še niso bila dodeljena.

Ocenjeni sta bili dimenziji subsidiarnosti (dodana vrednost Unije/potreba po ukrepanju na ravni Unije) in sorazmernosti prednostnih nalog financiranja. Analizirane so bile tudi spremembe področja uporabe in strukture programa.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Čeprav ta predlog ni povezan s programom REFIT, je njegov namen zmanjšati regulativno obremenitev in poenostaviti izvajanje sklada.

Prav tako omogoča prednostno obravnavo malih upravičencev z višjo stopnjo intenzivnosti pomoči in posebne oblike podpore za upravičence iz sektorja malega priobalnega ribištva.

•Temeljne pravice

Spoštovanje načela pravne države je bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije. Pravila so določena v uredbi o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah. Uredba o skupnih določbah uvaja pogoj, ki omogoča, da se zagotovi spoštovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Uporablja se za ESPR.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Večletni finančni okvir določa, da mora proračun Unije še naprej zagotavljati podporo za ribiško in pomorsko politiko. Predlagani proračun ESPR v tekočih cenah znaša 6 140 000 000 EUR. Sredstva ESPR so razdeljena med deljeno, neposredno in posredno upravljanje. 5 311 000 000 EUR je namenjenih podpori v okviru deljenega upravljanja, 829 000 000 EUR pa podpori v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Podrobnosti finančnega vpliva ESPR so navedene v oceni finančnih posledic, ki je priložena predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Predlog je povezan z ureditvijo spremljanja, ocenjevanja in poročanja iz uredbe o skupnih določbah. Ta ureditev se izvaja prek okvira spremljanja in ocenjevanja, ki ga vzpostavlja predlog.

Ocenjevanja se bodo opravila v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016, s katerim so vse tri institucije potrdile, da bi morala biti ocenjevanja obstoječe zakonodaje in politike podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z ocenjevanji bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov in ciljnih vrednosti programa ter podrobne analize stopnje, do katere se program lahko šteje za ustreznega, učinkovitega, uspešnega, zagotavlja zadostno dodano vrednost EU in je usklajen z drugimi politikami EU. Zajemala bodo pridobljene izkušnje za opredeljevanje morebitnih vrzeli in težav ali morebitnega potenciala za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri njihovem čim večjem izkoriščanju in učinku.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Cilji

Namen tega predloga uredbe o ESPR je podpreti doseganje okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP, spodbuditi izvajanje pomorske politike Unije in podpreti mednarodne obveznosti Unije na področju upravljanja oceanov. Temelji na naslednjih štirih prednostnih nalogah, ki odražajo ustrezne cilje politike, določene v uredbi o skupnih določbah, in katerih namen je čim bolj povečati prispevek Unije k razvoju trajnostnega modrega gospodarstva:

(1)spodbujanje trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov;

(2)prispevanje k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo in trgi;

(3)omogočanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujanje uspešnih obalnih skupnosti;

(4)krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov.

Evropski pomorski sektor zajema več kot 5 milijonov delovnih mest in ustvarja skoraj 500 milijard EUR prihodkov na leto ter ima potencial za veliko več novih delovnih mest. Proizvodnja svetovnega oceanskega gospodarstva je trenutno ocenjena na 1,3 bilijona EUR, kar bi se lahko do leta 2030 več kot podvojilo (poročilo OECD z naslovom The Ocean Economy in 2030 (Oceansko gospodarstvo leta 2030)). Potreba, da se dosežejo cilji glede emisij CO2, povečanje učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje okoljskega odtisa modrega gospodarstva je pomembna gonilna sila za inovacije v drugih sektorjih, kot so pomorska oprema, ladjedelništvo, opazovanje oceanov, poglabljanje morskega dna, zaščita obalnih območij in pomorska gradnja. Strukturni skladi Unije, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, so zagotovili naložbe v pomorsko gospodarstvo (ESPR). Da bi dosegli potencial rasti tega sektorja, je treba uporabiti nova naložbena orodja, kot je InvestEU.

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 določa ambicioznejši cilj za vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe Unije s splošnim ciljem, da bi 25 % odhodkov Unije prispevalo k podnebnim ciljem. Prispevek ESPR k doseganju tega splošnega cilja se bo spremljal s sistemom podnebnih označevalcev Unije z ustrezno ravnjo razčlenitve, tudi z uporabo natančnejših metodologij, če so na voljo. Komisija bo informacije še naprej predstavljala vsako leto v smislu odobritev za prevzem obveznosti v okviru letnega predloga proračuna. Komisija si bo prizadevala opredeliti ustrezne ukrepe v postopkih priprave, izvajanja, pregleda in ocenjevanja, da bi podprla popolno uporabo potenciala ESPR za prispevanje k podnebnim ciljem.

ESPR bo prispeval tudi k okoljskim ciljem Unije. Ta prispevek se bo spremljal z uporabo okoljskih označevalcev Unije in o njem se bo redno poročalo v okviru ocenjevanj in v letnem poročilu o rezultatih.

Poenostavitev

Namen predloga je poenostavitev izvajanja ESPR v primerjavi z zelo zapleteno strukturo v obdobju 2014–2020. ESPR v obdobju 2014–2020 dejansko temelji na natančnem in togem opisu možnosti financiranja in pravil o upravičenosti („ukrepi“), zaradi česar je izvajanje za države članice in upravičence zapleteno. Po letu 2020 bo zato ESPR dobil poenostavljeno strukturo na podlagi naslednjih elementov:

–4 prednostne naloge – te prednostne naloge opisujejo področje uporabe podpore ESPR v skladu s cilji SRP, pomorske politike in ukrepov mednarodnega upravljanja oceanov;

–področja podpore – členi uredbe ne določajo predpisovalnih ukrepov, temveč opisujejo različna področja podpore za vsako prednostno nalogo in tako zagotavljajo prožen okvir za izvajanje;

–brez vnaprej določenih ukrepov ali pravil o upravičenosti na ravni Unije – države članice v okviru deljenega upravljanja pripravijo svoj program in v njem navedejo najprimernejše načine za doseganje prednostnih nalog ESPR. Pri določanju pravil o upravičenosti jim bo omogočena prožnost. Po pravilih, določenih v uredbi o ESPR in uredbi o skupnih določbah, je mogoče podpirati različne ukrepe, ki jih v programih določijo države članice, če spadajo na področja podpore;

–pogoji in omejitve za nekatera področja – treba je določiti seznam neupravičenih operacij, da se prepreči škodljivi vplivi za ohranjanje ribolovnih virov, na primer s splošno prepovedjo naložb, ki povečujejo ribolovno zmogljivost. Poleg tega bo strog pogoj za naložbe in nadomestila za ribiške flote (trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti, izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti, pridobitev plovila, nadomestitev motorja) njihova skladnost z ohranitvenimi cilji SRP. To je bistveno za zagotovitev, da je finančna podpora usmerjena v doseganje navedenih ciljev;

–kazalniki rezultatov – učinkovitost podpore ESPR se bo ocenjevala na podlagi kazalnikov. Države članice bodo poročale o napredku pri doseganju zastavljenih mejnikov in ciljnih vrednosti, Komisija pa bo izvajala letne preglede rezultatov na podlagi letnih poročil o rezultatih, ki jih pripravijo države članice, kar omogoča zgodnje odkrivanje morebitnih težav pri izvajanju in uvedbo popravljalnih ukrepov. V ta namen bo vzpostavljen okvir spremljanja in ocenjevanja.

Nacionalni programi bi se morali osredotočiti na strateške prednostne naloge, ki jih izbere vsaka država članica, namesto da navajajo seznam ukrepov, izbranih iz nabora upravičenih ukrepov, kot zdaj. Ta način bo optimiziral izvajanje programa glede na cilje politike na podlagi smotrnosti in v okviru stalnega dialoga med Komisijo in državami članicami o doseganju rezultatov. Prilagodljivost, usmerjenost v rezultate in medsebojno zaupanje med Komisijo in državami članicami so zato tri načela učinkovite poenostavitve.

V okviru deljenega upravljanja bodo programe pripravile države članice, odobrila pa bi jih Komisija. Komisija bo v okviru regionalizacije in z namenom spodbujanja držav članic k bolj strateškemu pristopu pri pripravi programov pripravila analizo za vsak morski bazen, v kateri bodo navedene skupne prednosti in slabosti glede na doseganje ciljev SRP. Navedena analiza bo države članice in Komisijo usmerjala pri pogajanjih o posameznem programu ob upoštevanju regionalnih izzivov in potreb.

Pri ocenjevanju programov bo Komisija upoštevala okoljske in socialno-ekonomske izzive SRP, socialno-ekonomsko uspešnost trajnostnega modrega gospodarstva, izzive na ravni morskih bazenov, ohranjanje in obnavljanje morskih ekosistemov, zmanjševanje količine morskih odpadkov ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Poenostavitev se bo dosegla tudi z uredbo o skupnih določbah, ki vsebuje večino določb, povezanih z izvajanjem, spremljanjem in nadzorom.

Dodeljevanje sredstev

ESPR se bo izvajal po v okviru dveh izvedbenih sistemov:

–izvajale ga bodo države članice s programi ESPR na podlagi nacionalnih strategij v okviru deljenega upravljanja,

–izvajala ga bo neposredno Komisija v okviru neposrednega upravljanja.

Predlog predvideva ohranitev razdelitve sredstev med deljeno in neposredno upravljanje iz obdobja 2014–2020. V zvezi s tem se predlaga, da se 5 311 000 000 EUR dodeli deljenemu upravljanju (86,5 %), 829 000 000 EUR pa neposrednemu upravljanju (13,5 %). Taka dodelitev omogoča ohranitev primernega ravnovesja med sredstvi, ki se upravljajo deljeno, in sredstvi, ki se upravljajo neposredno.

Pri deljenem upravljanju bi države članice, potem ko se odšteje vrednost programa Združenega kraljestva (243 milijonov EUR), nominalno obdržale 96,5 % sredstev, dodeljenih za obdobje 2014–2020. Zaradi zagotavljanja stabilnosti, zlasti glede doseganja ciljev SRP, bo opredelitev nacionalnih dodeljenih sredstev temeljila na deležih za obdobje 2014–2020.

Poleg tega se predlaga, da bi bili zneski za nekatera področja podpore v okviru deljenega upravljanja omejeni, in sicer za:

–nadzor in izvrševanje ter zbiranje in obdelavo podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene (najmanj 15 % finančne podpore, dodeljene na državo članico, razen neobalnih držav),

–najbolj oddaljene regije (namensko omejen znesek, ki pokriva ureditev nadomestil za dodatne stroške in strukturno podporo).

Pogojenost

Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 je ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov opredelila kot enega od 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG 14). Unija je popolnoma zavezana navedenemu cilju in njegovemu izvajanju. V zvezi s tem se je zavezala, da bo spodbujala trajnostno modro gospodarstvo, ki je skladno s pomorskim prostorskim načrtovanjem, ohranjanje bioloških virov in doseganje dobrega okoljskega stanja, prepovedala nekatere oblike subvencij za ribištvo, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu, odpravila subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ter da ne bo uvajala novih takih subvencij. Te rezultate bi bilo treba doseči do leta 2020, temeljiti pa bi morali na pogajanjih o subvencijah za ribištvo v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Poleg tega se je Unija med pogajanji v okviru Svetovne trgovinske organizacije na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 in na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju leta 2012 (Rio+20) zavezala, da bo odpravila subvencije, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu.

Člen 42 uredbe o SRP poleg tega določa, da je pogoj za finančno pomoč Unije iz ESPR skladnost s pravili SRP. Zato vloge upravičencev, ki niso skladne z veljavnimi pravili SRP, ne bodo dopustne. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da ukrepa proti državam članicam, ki ne upoštevajo pravil SRP.

Spodbujanje trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov

SRP zagotavlja, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture okoljsko dolgoročno trajnostne in da se upravljajo na način, ki je skladen s cilji doseganja ekonomskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano. Njen cilj je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Zagotavlja tudi, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem ter da dejavnosti akvakulture in ribolovne dejavnosti ne poslabšujejo morskega okolja (člen 2 uredbe o SRP).

V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek pri prizadevanjih, da bi staleži rib ponovno dosegli zdravo raven, da bi se povečala donosnost ribiške panoge Unije in da bi se ohranili morski ekosistemi. Vendar ostaja še veliko izzivov pri doseganju socialno-ekonomskih in okoljskih ciljev SRP. Za to je potrebna nadaljnja podpora po letu 2020, zlasti za morske bazene, kjer je napredek počasnejši. Ribištvo je bistvenega pomena za preživetje in kulturno dediščino številnih obalnih skupnosti v Uniji, zlasti tistih, v katerih ima pomembno vlogo mali priobalni ribolov. Ker je povprečna starost v številnih ribiških skupnostih več kot 50 let, sta generacijska pomladitev in diverzifikacija dejavnosti še vedno izziv.

Namen podpore v okviru prednostne naloge 1 je doseganje okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP, opredeljenih v členu 2 uredbe o SRP. Taka podpora bi morala zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti okoljsko dolgoročno trajnostne in da se upravljajo na način, ki je skladen s cilji doseganja ekonomskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano.

Cilja podpore iz ESPR bosta zlasti doseganje in ohranjanje trajnostnega ribolova, ki bo temeljil na največjem trajnostnem donosu, in čim večje zmanjšanje negativnih vplivov ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Navedena podpora bo vključevala inovacije in naložbe v nizkoogljične ribolovne prakse in tehnike z majhnim vplivom, ki so odporne proti podnebnim spremembam.

Obveznost iztovarjanja je eden od glavnih izzivov SRP. Prinesla je bistvene spremembe ribolovnih praks za sektor, včasih s pomembnimi finančnimi stroški. ESPR bo zato podpiral inovacije in naložbe, ki prispevajo k izvajanju obveznosti iztovarjanja, z višjo stopnjo intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije, na primer naložbe v selektivno ribolovno orodje, izboljšave pristaniške infrastrukture in trženje nenamernega ulova. Prav tako bo odobril najvišjo, 100-odstotno intenzivnost pomoči za načrtovanje, razvoj, spremljanje, ocenjevanje in upravljanje preglednih sistemov za izmenjavo ribolovnih možnosti med državami članicami („menjava kvot“), da bi se zmanjšal pojav zaviralnih vrst, ki je posledica obveznosti iztovarjanja.

Podpora v okviru prednostne naloge 1 lahko vključuje tudi inovacije in naložbe v ribiška plovila, da se izboljšajo zdravje, varnost, delovni pogoji, energijska učinkovitost in kakovost ulova. Vendar taka podpora ne bi smela privesti do povečanja ribolovne zmogljivosti ali zmožnosti za iskanje rib in se ne bi smela dodeljevati samo zaradi skladnosti z obveznimi zahtevami zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje. Na področju zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih bo dovoljena višja stopnja intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije.

Nadzor ribištva je zelo pomemben za izvajanje SRP. ESPR bo zato v okviru deljenega upravljanja podpiral razvoj in izvajanje sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v uredbi o nadzoru. Nekatere obveznosti, ki so predvidene z revizijo uredbe o nadzoru (sistemi za sledenje plovilom in elektronski sistemi poročanja, elektronski sistemi za daljinsko spremljanje, neprekinjeno merjenje in beleženje pogonske moči motorja), upravičujejo posebno podporo, da jih bodo lahko države članice in ribiči hitro in učinkovito izpolnili. Poleg tega bi bilo mogoče naložbe držav članic v nadzorna sredstva uporabiti tudi za pomorski nadzor in sodelovanje na področju nalog obalne straže.

Uspešnost SRP je odvisna tudi od razpoložljivosti znanstvenega svetovanja za upravljanje ribištva in s tem od razpoložljivosti podatkov o ribištvu. Glede na izzive in stroške pridobivanja zanesljivih in popolnih podatkov je treba podpreti ukrepe držav članic za zbiranje in obdelavo podatkov v skladu z uredbo o okviru za zbiranje podatkov ter prispevati k najboljšemu razpoložljivemu znanstvenemu svetovanju. Navedena podpora bo omogočila sinergije z zbiranjem in obdelavo drugih vrst podatkov o morju.

ESPR bo podpiral tudi učinkovito izvajanje in upravljanje SRP, ki temelji na znanju, v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, in sicer z zagotavljanjem znanstvenega svetovanja, razvojem in izvajanjem sistema Unije za nadzor ribištva, delovanjem svetovalnih svetov in prostovoljnimi prispevki mednarodnim organizacijam.

Usmerjanje upravljanja flot k ohranitvenim ciljem

Glede na izzive pri uresničevanju trajnostnega izkoriščanja morskih bioloških virov v skladu z ohranitvenimi cilji SRP bo ESPR podpiral upravljanje ribištva in ribiških flot. V zvezi s tem je podpora za prilagoditve flot včasih še vedno potrebna za nekatere segmente flot in morske bazene. Taka podpora bi morala biti močno usmerjena v ohranjanje in trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov ter namenjena doseganju ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. ESPR zato lahko podpira trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti v segmentih flot, v katerih ribolovna zmogljivost ni v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Taka podpora bo instrument akcijskih načrtov za prilagoditve segmentov flot, pri katerih je bila ugotovljena strukturna presežna zmogljivost, kot je določeno v členu 22(4) uredbe o SRP, izvajala pa se bo v okviru razreza ribiških plovil ali njihovega umika iz obratovanja in naknadnega opremljanja za druge dejavnosti. Kadar bi naknadno opremljanje plovil privedlo do povečanega pritiska rekreacijskega ribolova na morski ekosistem, se bo podpora dodelila le, če bo v skladu s SRP in cilji ustreznih večletnih načrtov.

V preteklosti podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti ni bila dovolj ciljno usmerjena in ni učinkovito obravnavala strukturnih neravnovesij ribiške flote. Za zagotavljanje skladnosti strukturne prilagoditve flot z ohranitvenimi cilji bo taka podpora strogo pogojena in povezana z doseganjem rezultatov. Zato se predlaga, da se izvaja samo kot „financiranje, ki ni povezano s stroški“, kot ga določa uredba o skupnih določbah. Komisija v okviru navedenega mehanizma državam članicam ne bo izplačala nadomestila za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti na podlagi dejanskih nastalih stroškov, temveč bo to storila na podlagi izpolnjevanja pogojev in doseganja rezultatov. Komisija bo v ta namen v delegiranem aktu določila take pogoje, ki bodo povezani z doseganjem ohranitvenih ciljev SRP.

Nadomestilo za izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti

Izredne okoliščine lahko zaradi velike nepredvidljivosti ribolovnih dejavnosti povzročijo velike gospodarske izgube za ribiče. Za omilitev navedenih posledic ESPR lahko podpira nadomestila za izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki je posledica izvajanja nekaterih ohranitvenih ukrepov (tj. večletnih načrtov, ciljnih vrednosti za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje staležev, ukrepov za prilagoditev ribolovne zmogljivosti ribiških plovil razpoložljivim ribolovnim možnostim in tehničnih ukrepov), nujnih ukrepov (npr. zaprtje ribolova), prekinitve izvajanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu zaradi višje sile, naravne ali okoljske nesreče.

Taka podpora bo dodeljena samo, če je vpliv takih okoliščin na ribiče velik, tj. če se gospodarske dejavnosti zadevnega plovila prekinejo vsaj za 90 zaporednih dni in če gospodarske izgube, ki so posledica prenehanja, znašajo več kot 30 % povprečnega letnega prometa zadevnega podjetja v določenem obdobju.

Prednostna obravnava malega priobalnega ribolova in najbolj oddaljenih regij

Mali priobalni ribolov izvajajo ribiška plovila, krajša od 12 metrov, ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja. Navedeni sektor zajema skoraj 75 % vseh ribiških plovil, registriranih v Uniji, in skoraj polovico vseh delovnih mest v ribiškem sektorju. Izvajalci dejavnosti v sektorju malega priobalnega ribištva so zlasti odvisni od zdravih staležev rib, ki so njihov glavni vir dohodka. ESPR jih bo zato prednostno obravnaval s 100-odstotno stopnjo intenzivnosti pomoči z namenom spodbujanja njihovih trajnostnih ribolovnih praks. Poleg tega bodo nekatera področja podpore rezervirana za mali ribolov v segmentu flote, v katerem je ribolovna zmogljivost v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, na primer podpora za pridobitev rabljenega plovila in nadomestitev ali posodobitev motorja plovila. Države članice bodo v svoj program vključile tudi akcijski načrt za mali priobalni ribolov, ki se bo spremljal na podlagi kazalnikov, za katere bodo določeni mejniki in ciljne vrednosti.

Kot je opisano v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, se najbolj oddaljene regije spoprijemajo s specifičnimi izzivi, povezanimi z njihovo oddaljenostjo, topografijo in podnebjem, ki jih omenja člen 349 Pogodbe, imajo pa tudi posebne vire, na katerih lahko razvijajo trajnostno modro gospodarstvo. Zato bi se moral za vsako od najbolj oddaljenih regij programu zadevne države članice priložiti akcijski načrt za trajnostni razvoj sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva, vključno s trajnostnim izkoriščanjem ribištva in akvakulture, za podporo izvajanju navedenih akcijskih načrtov pa bodo rezervirana finančna sredstva. ESPR lahko podpira tudi nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo najbolj oddaljene regije zaradi svoje lokacije in otoške lege. Navedena podpora bo omejena kot odstotek celotnih dodeljenih finančnih sredstev. Poleg tega bo za najbolj oddaljene regije uporabljena višja stopnja intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije.

Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Varstvo in obnova morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov sta ključni izziv pri prizadevanju za zdrava morja in oceane. V okviru deljenega upravljanja bo ESPR prispeval k temu cilju s podporo ribičem, ki iz morja pobirajo izgubljeno ribolovno orodje in morske odpadke, ter naložbam v pristanišča, da se zagotovi primerna infrastruktura za sprejemanje tega izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov. Podpiral bo tudi ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, kot je določeno v okvirni direktivi o morski strategiji, za izvajanje prostorskih varovalnih ukrepov, vzpostavljenih v skladu z navedeno direktivo, za upravljanje, obnavljanje in spremljanje območij Natura 2000 ter za varstvo vrst v skladu z direktivo o habitatih in direktivo o pticah.

V okviru neposrednega upravljanja bo ESPR prispeval k prizadevanjem za čista in zdrava morja ter izvajanju evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, oblikovane v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 16. januarja 2016, in sicer v skladu s ciljem doseganja ali ohranjanja dobrega okoljskega stanja v morskem okolju.

Prispevanje k prehranski varnosti v Uniji

Ribištvo in akvakultura prispevata k prehranski varnosti in prehrani. Vendar Unija trenutno uvozi več kot 60 % ribiških proizvodov in je tako močno odvisna od tretjih držav. Pomemben izziv je spodbujanje uživanja ribjih beljakovin, proizvedenih v Uniji pri visokih standardih kakovosti, ki so potrošnikom na voljo po sprejemljivih cenah.

V zvezi s tem ima lahko akvakultura pomembno vlogo. ESPR zato lahko podpira spodbujanje in trajnostni razvoj akvakulture, vključno s sladkovodno akvakulturo, za gojenje vodnih živali in rastlin za proizvodnjo hrane in drugih surovin. V nekaterih državah članicah še vedno obstajajo zapleteni upravni postopki, kot so težave pri dostopu do prostora in zapleteni postopki za izdajo dovoljenj, kar sektorju otežuje izboljšanje ugleda in konkurenčnosti gojenih proizvodov. Podpora bi morala biti skladna z večletnimi nacionalnimi strateškimi načrti za akvakulturo, pripravljenimi na podlagi uredbe o SRP. Upravičena bo zlasti podpora za okoljsko trajnostnost, produktivne naložbe, inovacije, pridobivanje strokovnih znanj in spretnosti, izboljšanje delovnih pogojev ter izravnalne ukrepe, ki zagotavljajo ključne storitve upravljanja zemljišč in narave. Upravičeni bodo tudi ukrepi na področju javnega zdravja, sheme za zavarovanje staležev v akvakulturi ter ukrepi za zdravje in dobrobit živali. Vendar se bo podpora v primeru produktivnih naložb zagotavljala samo s finančnimi instrumenti in iz sklada InvestEU, ki omogočajo večji učinek finančnega vzvoda na trge in so zato primernejši za obravnavanje finančnih izzivov v tem sektorju kot nepovratna sredstva.  

Prehranska varnost je odvisna tudi od učinkovitih in dobro organiziranih trgov, ki izboljšujejo preglednost, stabilnost, kakovost in raznolikost dobavne verige ter obveščenost potrošnikov. Zato lahko ESPR podpira trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov v skladu s cilji skupne ureditve trgov (SUT). Podpira lahko zlasti ustanavljanje organizacij proizvajalcev, izvajanje načrtov proizvodnje in trženja, spodbujanje novih prodajnih možnosti ter razvoj in razširjanje informacij o trgu.

Za razpoložljivost in kakovost ribiških in akvakulturnih proizvodov je pomembna tudi predelovalna industrija. ESPR lahko podpira ciljno usmerjene naložbe v navedeno industrijo, če prispevajo k doseganju ciljev SUT. Zadnji podatki kažejo, da je predelovalni sektor v Uniji uspešen, zato se bo podpora zagotavljala samo s finančnimi instrumenti in iz sklada InvestEU, ne pa z nepovratnimi sredstvi. Podpora za obsežne naložbe se lahko zagotavlja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Omogočanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujanje uspešnih obalnih skupnosti

Ustvarjanje delovnih mest v obalnih regijah je odvisno od lokalnega razvoja trajnostnega modrega gospodarstva, ki poživlja družbeno tkivo v navedenih regijah. Pomorska industrija in storitve bodo do leta 2030 verjetno presegle rast svetovnega gospodarstva ter pomembno prispevale k zaposlovanju in rasti. Trajnostnost modre rasti je odvisna od inovacij in naložb v nova pomorska podjetja in v biogospodarstvo, vključno z modeli trajnostnega turizma, oceansko energijo iz obnovljivih virov, inovativnim vrhunskim ladjedelništvom in novimi pristaniškimi storitvami, ki lahko ustvarjajo delovna mesta in hkrati krepijo lokalni razvoj. Medtem ko bi bilo treba javne naložbe v trajnostno modro gospodarstvo vključiti v celoten proračun Unije, se bo ESPR osredotočil predvsem na pogoje omogočanja za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva in odpravljanje ozkih grl, da se spodbudijo naložbe ter razvoj novih trgov in tehnologij ali storitev.

Razvoj trajnostnega modrega gospodarstva je močno odvisen od partnerstev med lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki prispevajo k dinamičnosti obalnih in celinskih skupnosti in gospodarstev. ESPR bo zagotovil instrumente za spodbujanje takih partnerstev. V ta namen bo podpiral lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v okviru deljenega upravljanja. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je v obdobju 2014–2020 zelo uspešen instrument. Z razvojem priobalnega ribištva in ribištva v celinskih vodah, akvakulture in trajnostnega modrega gospodarstva take strategije dejansko spodbujajo gospodarsko diverzifikacijo na lokalni ravni. Zagotoviti bi morale, da bi lokalne skupnosti bolje izkoriščale možnosti in prednosti, ki jih ponuja trajnostno modro gospodarstvo, ter tako izkoristile in okrepile okoljske, kulturne, socialne in človeške vire. V primerjavi z obdobjem 2014–2020 bo področje uporabe strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, podprtih v okviru ESPR, razširjeno: vsako lokalno partnerstvo bi moralo odražati glavni poudarek svoje strategije z zagotavljanjem uravnoteženega vključevanja in zastopanosti vseh pomembnih zainteresiranih strani iz lokalnega trajnostnega modrega gospodarstva.

V okviru deljenega upravljanja bo ESPR podpiral trajnostno modro gospodarstvo tudi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov za boljše poznavanje stanja morskega okolja. Namen navedene podpore bi moral biti izpolnjevanje zahtev iz direktive o habitatih in direktive o pticah, podpiranje pomorskega prostorskega načrtovanja ter povečevanje kakovosti podatkov in njihove izmenjave prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke.

V okviru neposrednega in posrednega upravljanja se bo ESPR osredotočil na pogoje omogočanja za trajnostno modro gospodarstvo s spodbujanjem celostnega upravljanja pomorske politike, spodbujanjem prenosa raziskav, inovacij in tehnologije v trajnostno modro gospodarstvo in njihove uporabe, izboljšanjem pomorskih spretnosti, oceanske pismenosti in izmenjave socialno-ekonomskih podatkov o trajnostnem modrem gospodarstvu, spodbujanjem nizkoogljičnega in proti podnebnim spremembam odpornega trajnostnega modrega gospodarstva ter razvojem portfelja projektov in inovativnih instrumentov financiranja.

Krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov

60 % oceanov je zunaj meja nacionalne jurisdikcije. To pomeni deljeno odgovornost na mednarodni ravni. Večina težav, povezanih z oceani, kot so prekomerno izkoriščanje, podnebne spremembe, zakisljevanje, onesnaženost in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, je po svoji naravi čezmejnih, zato zahtevajo skupen odziv. V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, katere pogodbenica je Unija, so bile vzpostavljene številne sodne pristojnosti, ustanove in posebni okviri za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja, povezanega z oceani. V zadnjih letih je prišlo na svetovni ravni do soglasja o tem, da bi bilo treba morsko okolje in človekove pomorske dejavnosti upravljati učinkoviteje, tako se bo mogoče spopadati z vse večjimi pritiski na oceane.

Unija si kot globalna akterka močno prizadeva za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov v skladu s skupnim sporočilom Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. novembra 2016 z naslovom „Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov“. Politika upravljanja oceanov Unije je nova politika, ki na celosten način obravnava oceane. Mednarodno upravljanje oceanov ni samo bistveno za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in zlasti cilj trajnostnega razvoja št. 14 („ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj“), temveč tudi za zagotavljanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov za prihodnje generacije. Unija mora izpolnjevati navedene mednarodne obveznosti in biti gonilna sila za boljše mednarodno upravljanje oceanov na dvostranski, regionalni in večstranski ravni, kar vključuje preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje, izpopolnjevanje okvira za mednarodno upravljanje oceanov, zmanjševanje pritiskov na oceane in morja, ustvarjanje pogojev za trajnostno modro gospodarstvo in krepitev mednarodnih raziskav in podatkov o oceanih. ESPR bo podpiral navedene mednarodne obveznosti in cilje v okviru neposrednega upravljanja.

Namen ukrepov ESPR za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov je izpopolnitev splošnega okvira mednarodnih in regionalnih postopkov, sporazumov, pravil in ustanov za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja, povezanega z oceani. ESPR bo financiral mednarodne dogovore, ki jih je Unija sklenila na področjih, ki niso zajeta v sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu z različnimi tretjimi državami, in tudi prispevek za pravno članstvo Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in članstvo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva se bodo še naprej financirali iz drugih sklopov proračuna Unije.

Kar zadeva varnost in obrambo, je bistvenega pomena izboljšanje mejne zaščite in pomorskega nadzora. V skladu s strategijo Unije za pomorsko varnost, ki jo je sprejel Svet Evropske unije 24. junija 2014, in njenim akcijskim načrtom, sprejetim 16. decembra 2016, sta izmenjava informacij in sodelovanje v zvezi z evropsko mejno in obalno stražo med Evropsko agencijo za nadzor ribištva, Evropsko agencijo za pomorsko varnost ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ključna za doseganje navedenih ciljev. ESPR bo zato pomorski nadzor in sodelovanje na področju obalne straže podpiral v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, vključno z nakupom sredstev za večnamenske pomorske operacije. Ustreznim agencijam bo prav tako omogočil izvajanje podpore na področju pomorskega nadzora in varnosti v okviru posrednega upravljanja.

2018/0210 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), člena 175, člena 188, člena 192(1), člena 194(2), člena 195(2) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 2 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Treba je ustanoviti Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) za obdobje 2021–2027. Namen sklada bi moral biti ciljno financiranje iz proračuna Unije za podpiranje skupne ribiške politike (SRP), pomorske politike Unije in mednarodnih obveznosti Unije na področju upravljanja oceanov. Tako financiranje je ključni dejavnik trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov, prehranske varnosti, ki jo omogoča oskrba s proizvodi morske hrane, rasti trajnostnega modrega gospodarstva ter zdravja, varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov.

(2)Unija je kot globalna akterka na področju oceanov in peta največja svetovna proizvajalka morske hrane v veliki meri odgovorna za zaščito, ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov ter njihovih virov. Ohranjanje morij in oceanov je vsekakor bistvenega pomena za hitro rastoče svetovno prebivalstvo. Prav tako je to za Unijo socialno-ekonomski interes: trajnostno modro gospodarstvo spodbuja naložbe, ustvarjanje delovnih mest in rast, raziskave in inovacije ter prispeva k energetski varnosti z oceansko energijo. Poleg tega so varna in zaščitena morja in oceani bistvenega pomena za učinkovit nadzor meja in preprečevanje pomorskega kriminala na globalni ravni, s čimer se obravnavajo varnostni pomisleki državljanov.

(3)Za izboljšanje usklajevanja in za uskladitev izvajanja podpore iz skladov v okviru deljenega upravljanja („skladi“) je bila sprejeta Uredba (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah] („uredba o skupnih določbah“) 3 , katere glavni namen je poenostavitev izvajanja politike na usklajen način. Navedene skupne določbe se uporabljajo za del ESPR v okviru deljenega upravljanja. Skladi imajo dopolnjujoče se cilje in enak način upravljanja. Uredba (EU) št. [uredba o skupnih določbah] zato določa vrsto skupnih splošnih ciljev in splošnih načel, kot sta partnerstvo in upravljanje na več ravneh. Vsebuje tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno z določbami o partnerskem sporazumu, ki ga je treba skleniti z vsako državo članico, ter določa skupen pristop k usmerjenosti v smotrnost skladov. V skladu s tem vsebuje pogoje omogočanja, pregled rezultatov ter ureditev spremljanja, poročanja in ocenjevanja. Določene so tudi skupne določbe glede pravil o upravičenosti ter posebne ureditve za finančne instrumente, uporabo sklada InvestEU, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in finančno poslovodenje. Nekatere ureditve upravljanja in nadzora so prav tako skupne vsem skladom. V skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah] bi bilo v partnerskem sporazumu treba opisati dopolnjevanje med skladi, vključno z ESPR, in drugimi programi Unije.

(4)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v Uredbi (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] („finančna uredba“) 4 in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter zagotavljajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela osnovni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.

(5)V okviru neposrednega upravljanja bi ESPR moral razviti sinergije in dopolnjevanje z drugimi relevantnimi skladi in programi Unije. Omogočiti bi moral tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skladu InvestEU] 5 .

(6)Podporo iz ESPR bi bilo treba uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih razmer, pri tem pa ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Podpora bi morala imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(7)Vrste financiranja in metode izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja prednostnih nalog, določenih za ukrepe, in rezultatov, pri čemer bi bilo treba upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovana tveganja neskladnosti. To bi moralo vključevati premislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, iz člena 125(1) Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije].

(8)Večletni finančni okvir, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) xx/xx 6 , določa, da mora proračun Unije še naprej zagotavljati podporo ribiški in pomorski politiki. V tekočih cenah bi moral proračun ESPR znašati 6 140 000 000 EUR. Sredstva ESPR bi morala biti razdeljena med deljeno, neposredno in posredno upravljanje. 5 311 000 000 EUR bi moralo biti namenjenih podpori v okviru deljenega upravljanja, 829 000 000 EUR pa podpori v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Zaradi zagotavljanja stabilnosti, zlasti glede doseganja ciljev SRP, bi morala opredelitev nacionalnih dodeljenih sredstev v okviru deljenega upravljanja za programsko obdobje 2021–2027 temeljiti na deležih ESPR za obdobje 2014–2020. Posebni zneski bi morali biti rezervirani za najbolj oddaljene regije, nadzor in izvrševanje ter zbiranje in obdelavo podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene, medtem ko bi bilo treba zneske za trajno in izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti omejiti.

(9)Evropski pomorski sektor zajema več kot 5 milijonov delovnih mest in ustvarja skoraj 500 milijard EUR prihodkov na leto ter ima potencial za veliko več novih delovnih mest. Proizvodnja svetovnega oceanskega gospodarstva je trenutno ocenjena na 1,3 bilijona EUR, kar bi se lahko do leta 2030 več kot podvojilo. Potreba, da se dosežejo cilji glede emisij CO2, poveča učinkovitost rabe virov in zmanjša okoljski odtis modrega gospodarstva, je pomembna gonilna sila za inovacije v drugih sektorjih, kot so pomorska oprema, ladjedelništvo, opazovanje oceanov, poglabljanje morskega dna, zaščita obalnih območij in pomorska gradnja. Strukturni skladi Unije, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in ESPR, so zagotovili naložbe v pomorsko gospodarstvo. Da bi dosegli potencial rasti tega sektorja, je treba uporabiti nova naložbena orodja, kot je InvestEU.

(10)ESPR bi moral temeljiti na naslednjih štirih prednostnih nalogah, ki so: spodbujanje trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov; prispevanje k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo in trgi; omogočanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujanje uspešnih obalnih skupnosti; krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov. Za uresničevanje navedenih prednostnih nalog bi si bilo treba prizadevati v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja.

(11)ESPR bi moral po letu 2020 temeljiti na poenostavljeni strukturi brez preveč predpisovalnega vnaprejšnjega določanja ukrepov in podrobnih pravil o upravičenosti na ravni Unije. Namesto tega bi bilo treba pri vsaki prednostni nalogi opisati široka področja podpore. Države članice bi zato morale pripraviti svoj program in v njem navesti najprimernejša sredstva za doseganje prednostnih nalog. V skladu s pravili, določenimi v tej uredbi in Uredbi EU št. [uredba o skupnih določbah], je mogoče podpirati različne ukrepe, ki jih v navedenih programih opredelijo države članice, če spadajo na področja podpore, opredeljena v tej uredbi. Vendar je treba določiti seznam neupravičenih operacij, da se preprečijo škodljivi vplivi za ohranjanje ribolovnih virov, na primer s splošno prepovedjo naložb, ki povečujejo ribolovno zmogljivost. Poleg tega bi moral biti strog pogoj za naložbe in nadomestila za flote njihova skladnost z ohranitvenimi cilji SRP.

(12)Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 je ohranjanje in trajnostno uporabo oceanov opredelila kot enega od 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG 14). Unija je popolnoma zavezana navedenemu cilju in njegovemu izvajanju. V zvezi s tem se je zavezala, da bo spodbujala trajnostno modro gospodarstvo, ki bo skladno s pomorskim prostorskim načrtovanjem, ohranjanje bioloških virov in doseganje dobrega okoljskega stanja, prepovedala nekatere oblike subvencij za ribištvo, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu, odpravila subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ter da ne bo uvajala novih takih subvencij. Ti rezultati bi morali temeljiti na pogajanjih o subvencijah za ribištvo v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega se je Unija med pogajanji v okviru Svetovne trgovinske organizacije na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 in na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju leta 2012 (Rio+20) zavezala, da bo odpravila subvencije, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu.

(13)Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bi morala ta uredba prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju splošnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov Unije nameni podpiranju podnebnih ciljev. Pričakuje se, da bodo ukrepi v okviru te uredbe prispevali 30 % celotnih finančnih sredstev ESPR za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem ESPR ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(14)ESPR bi moral prispevati k doseganju okoljskih ciljev Unije. Ta prispevek bi bilo treba spremljati z uporabo okoljskih označevalcev Unije ter o njem redno poročati v okviru ocenjevanj in v letnih poročilih o rezultatih.

(15)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta („uredba o SRP“) 7 bi moral biti pogoj za finančno pomoč Unije iz ESPR skladnost s pravili SRP. Vloge upravičencev, ki niso skladne z veljavnimi pravili SRP, ne bi smele biti dopustne.

(16)Za obravnavanje posebnih pogojev v okviru SRP iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter prispevanje k skladnosti s pravili SRP bi bilo treba pravila o prekinitvi, začasni ustavitvi in finančnih popravkih iz Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] dopolniti z dodatnimi določbami. Kadar država članica ali upravičenec ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze, na podlagi katerih je verjetno takšno neizpolnjevanje obveznosti, bi moralo biti Komisiji kot previdnostni ukrep dovoljeno, da prekine roke plačil. Poleg možnosti prekinitve roka plačila in za preprečitev očitnega tveganja izplačila neupravičenih odhodkov bi morala imeti Komisija možnost, da začasno ustavi plačila in v primeru hude kršitve pravil SRP državi članici naloži finančne popravke.

(17)V zadnjih letih je bil v okviru SRP dosežen velik napredek pri prizadevanjih, da bi staleži rib ponovno dosegli zdravo raven, da bi se povečala donosnost ribiške panoge Unije in da bi se ohranili morski ekosistemi. Vendar ostaja še veliko izzivov pri doseganju socialno-ekonomskih in okoljskih ciljev SRP. Za to je potrebna nadaljnja podpora po letu 2020, zlasti za morske bazene, kjer je napredek počasnejši.

(18)Ribištvo je bistvenega pomena za preživetje in kulturno dediščino številnih obalnih skupnosti v Uniji, zlasti tistih, v katerih ima pomembno vlogo mali priobalni ribolov. Ker je povprečna starost v številnih ribiških skupnostih več kot 50 let, sta generacijska pomladitev in diverzifikacija dejavnosti še vedno izziv.

(19)Namen ESPR bi moral biti doseganje okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP, opredeljenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Taka podpora bi morala zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti okoljsko dolgoročno trajnostne in da se upravljajo na način, ki je skladen s cilji doseganja ekonomskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano.

(20)Cilja podpore iz ESPR bi morala biti doseganje in ohranjanje trajnostnega ribištva, ki bo temeljil na največjem trajnostnem donosu, in čim večje zmanjšanje negativnih vplivov ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Navedena podpora bi morala vključevati inovacije in naložbe v nizkoogljične ribolovne prakse in tehnike z majhnim vplivom, ki so odporne proti podnebnim spremembam.

(21)Obveznost iztovarjanja je eden od glavnih izzivov SRP. Prinesla je bistvene spremembe ribolovnih praks za sektor, včasih s pomembnimi finančnimi stroški. Zato bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati inovacije in naložbe, ki prispevajo k izvajanju obveznosti iztovarjanja, z višjo stopnjo intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije, na primer naložbe v selektivno ribolovno orodje, izboljšave pristaniške infrastrukture in trženje nenamernega ulova. Prav tako bi moral odobriti najvišjo, 100-odstotno stopnjo intenzivnosti pomoči za načrtovanje, razvoj, spremljanje, ocenjevanje in upravljanje preglednih sistemov za izmenjavo ribolovnih možnosti med državami članicami („menjava kvot“), da bi se zmanjšal pojav zaviralnih vrst, ki je posledica obveznosti iztovarjanja.

(22)S sredstvi ESPR bi moralo biti mogoče podpirati inovacije in naložbe v ribiška plovila, da se izboljšajo zdravje, varnost, delovni pogoji, energijska učinkovitost in kakovost ulova. Vendar taka podpora ne bi smela privesti do povečanja ribolovne zmogljivosti ali zmožnosti za iskanje rib in se ne bi smela dodeljevati samo zaradi skladnosti z obveznimi zahtevami zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje. S strukturo brez predpisovalnih ukrepov bi bile za določitev natančnih pravil o upravičenosti za navedene naložbe odgovorne države članice. Na področju zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih bi bilo treba dovoliti višjo stopnjo intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije.

(23)Nadzor ribištva je zelo pomemben za izvajanje SRP. ESPR bi moral zato v okviru deljenega upravljanja podpirati razvoj in izvajanje sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 („uredba o nadzoru“) 8 . Nekatere obveznosti, ki so predvidene z revizijo uredbe o nadzoru, in sicer obvezni sistemi za sledenje plovilom in elektronski sistemi poročanja v primeru plovil za mali priobalni ribolov, obvezni elektronski sistemi za daljinsko spremljanje ter obvezno neprekinjeno merjenje in beleženje pogonske moči motorja, upravičujejo posebno podporo iz ESPR. Poleg tega bi bilo mogoče naložbe držav članic v nadzorna sredstva uporabiti tudi za pomorski nadzor in sodelovanje na področju nalog obalne straže.

(24)Uspešnost SRP je odvisna od razpoložljivosti znanstvenega svetovanja za upravljanje ribištva in s tem od razpoložljivosti podatkov o ribištvu. Glede na izzive in stroške pridobivanja zanesljivih in popolnih podatkov je treba podpreti ukrepe držav članic za zbiranje in obdelavo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta („uredba o okviru za zbiranje podatkov“) 9 ter prispevati k najboljšemu razpoložljivemu znanstvenemu svetovanju. Ta podpora bi morala omogočiti sinergije z zbiranjem in obdelavo drugih vrst podatkov o morju.

(25)ESPR bi moral podpirati učinkovito izvajanje in upravljanje SRP, ki temelji na znanju, v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, in sicer z zagotavljanjem znanstvenega svetovanja, razvojem in izvajanjem sistema Unije za nadzor ribištva, delovanjem svetovalnih svetov in prostovoljnimi prispevki mednarodnim organizacijam.

(26)Glede na izzive pri doseganju ohranitvenih ciljev SRP bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati ukrepe za upravljanje ribištva in ribiških flot. V zvezi s tem je podpora za prilagoditve flot včasih še vedno potrebna za nekatere segmente flot in morske bazene. Taka podpora bi morala biti močno usmerjena v ohranjanje in trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov ter namenjena doseganju ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Zato bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti v segmentih flot, v katerih ribolovna zmogljivost ni v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Taka podpora bi morala biti instrument akcijskih načrtov za prilagoditve segmentov flot, pri katerih je bila ugotovljena strukturna presežna zmogljivost, kot je določeno v členu 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013, izvajati pa bi se morala v okviru razreza ribiških plovil ali njihovega umika iz obratovanja in naknadnega opremljanja za druge dejavnosti. Kadar bi naknadno opremljanje privedlo do povečanega pritiska rekreacijskega ribolova na morski ekosistem, bi se podpora morala dodeliti le, če bo v skladu s SRP in cilji ustreznih večletnih načrtov. Za zagotavljanje skladnosti strukturne prilagoditve flot z ohranitvenimi cilji bi morala biti podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti strogo pogojena in povezana z doseganjem rezultatov. Zato bi se morala izvajati samo kot financiranje, ki ni povezano s stroški, kot ga določa Uredba (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. Komisija v okviru navedenega mehanizma državam članicam ne bi smela izplačati nadomestila za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti na podlagi dejanskih nastalih stroškov, temveč bi to morala storiti na podlagi izpolnjevanja pogojev in doseganja rezultatov. Komisija bi morala v ta namen v delegiranem aktu določiti take pogoje, ki bi bili povezani z doseganjem ohranitvenih ciljev SRP.

(27)Izredne okoliščine lahko zaradi velike nepredvidljivosti ribolovnih dejavnosti povzročijo velike gospodarske izgube za ribiče. Za omilitev navedenih posledic bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati nadomestila za izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki je posledica izvajanja nekaterih ohranitvenih ukrepov, in sicer večletnih načrtov, ciljnih vrednosti za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje staležev, ukrepov za prilagoditev ribolovne zmogljivosti ribiških plovil razpoložljivim ribolovnim možnostim in tehničnih ukrepov, izvajanja nujnih ukrepov, prekinitve izvajanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu zaradi višje sile, naravne ali okoljske nesreče. Podpora bi se morala dodeliti samo, če je vpliv takih okoliščin na ribiče velik, tj. če se gospodarske dejavnosti zadevnega plovila prekinejo vsaj za 90 zaporednih dni in če gospodarske izgube, ki so posledica prenehanja, znašajo več kot 30 % povprečnega letnega prometa zadevnega podjetja v določenem obdobju. Pri pogojih za dodelitev take podpore bi se morale upoštevati posebnosti ribolova jegulje.

(28)Mali priobalni ribolov izvajajo ribiška plovila, krajša od 12 metrov, ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja. Navedeni sektor zajema skoraj 75 % vseh ribiških plovil, registriranih v Uniji, in skoraj polovico vseh delovnih mest v ribiškem sektorju. Izvajalci dejavnosti v sektorju malega priobalnega ribištva so zlasti odvisni od zdravih staležev rib, ki so njihov glavni vir dohodka. ESPR bi jih zato moral prednostno obravnavati s 100-odstotno stopnjo intenzivnosti pomoči, vključno z operacijami, povezanimi z nadzorom in izvrševanjem, z namenom spodbujanja trajnostnih ribolovnih praks. Poleg tega bi morala biti nekatera področja podpore rezervirana za mali ribolov v segmentu flote, v katerem je ribolovna zmogljivost v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, na primer podpora za pridobitev rabljenega plovila in nadomestitev ali posodobitev motorja plovila. Države članice bi morale v svoj program vključiti tudi akcijski načrt za mali priobalni ribolov, ki bi ga bilo treba spremljati na podlagi kazalnikov, za katere bi bilo treba določiti mejnike in ciljne vrednosti.

(29)Kot je opisano v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ 10 , se najbolj oddaljene regije spoprijemajo s specifičnimi izzivi, povezanimi z njihovo oddaljenostjo, topografijo in podnebjem, ki jih omenja člen 349 Pogodbe, imajo pa tudi posebne vire, na katerih lahko razvijajo trajnostno modro gospodarstvo. Zato bi se moral za vsako od najbolj oddaljenih regij programu zadevne države članice priložiti akcijski načrt za razvoj sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva, vključno s trajnostnim izkoriščanjem ribištva in akvakulture, za podporo izvajanju navedenih akcijskih načrtov pa bi bilo treba rezervirati finančna sredstva. S sredstvi ESPR bi moralo biti mogoče podpirati tudi nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo najbolj oddaljene regije zaradi svoje lokacije in otoške lege. Navedena podpora bi morala biti omejena kot odstotek celotnih dodeljenih finančnih sredstev. Poleg tega bi se morala za najbolj oddaljene regije uporabiti višja stopnja intenzivnosti pomoči, kot se uporablja za druge operacije.

(30)V okviru deljenega upravljanja bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati varstvo in obnovo morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov. V ta namen bi morala biti na voljo podpora za nadomestilo ribičem, ki iz morja pobirajo izgubljeno ribolovno orodje in morske odpadke, in za naložbe v pristanišča, da se zagotovi primerna infrastruktura za sprejemanje tega izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov. Podpora bi morala biti na voljo tudi za ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta („okvirna direktiva o morski strategiji“) 11 , za izvajanje prostorskih varovalnih ukrepov, vzpostavljenih v skladu z navedeno direktivo, ter v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja iz Direktive Sveta 92/43/EGS („direktiva o habitatih“) 12 za upravljanje, obnavljanje in spremljanje območij Natura 2000 ter za varstvo vrst v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta („direktiva o pticah“) 13 . V okviru neposrednega upravljanja bi moral ESPR podpirati prizadevanja za čista in zdrava morja ter izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, oblikovane v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 16. januarja 2016 14 , in sicer v skladu s ciljem doseganja ali ohranjanja dobrega okoljskega stanja v morskem okolju.

(31)Ribištvo in akvakultura prispevata k prehranski varnosti in prehrani. Vendar Unija trenutno uvozi več kot 60 % ribiških proizvodov in je tako močno odvisna od tretjih držav. Pomemben izziv je spodbujanje uživanja ribjih beljakovin, proizvedenih v Uniji pri visokih standardih kakovosti, ki so potrošnikom na voljo po sprejemljivih cenah.

(32)S sredstvi ESPR bi moralo biti mogoče podpirati spodbujanje in trajnostni razvoj akvakulture, vključno s sladkovodno akvakulturo, za gojenje vodnih živali in rastlin za proizvodnjo hrane in drugih surovin. V nekaterih državah članicah še vedno obstajajo zapleteni upravni postopki, kot so težave pri dostopu do prostora in zapleteni postopki za izdajo dovoljenj, kar sektorju otežuje izboljšanje ugleda in konkurenčnosti gojenih proizvodov. Podpora bi morala biti skladna z večletnimi nacionalnimi strateškimi načrti za akvakulturo, pripravljenimi na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013. Upravičena bi morala biti zlasti podpora za okoljsko trajnostnost, produktivne naložbe, inovacije, pridobivanje strokovnih znanj in spretnosti, izboljšanje delovnih pogojev ter izravnalne ukrepe, ki zagotavljajo ključne storitve upravljanja zemljišč in narave. Upravičeni bi morali biti tudi ukrepi na področju javnega zdravja, sheme za zavarovanje staležev v akvakulturi ter ukrepi za zdravje in dobrobit živali. Vendar bi se podpora v primeru produktivnih naložb morala zagotavljati samo s finančnimi instrumenti in iz sklada InvestEU, ki omogočajo večji učinek finančnega vzvoda na trge in so zato primernejši za obravnavanje finančnih izzivov v tem sektorju kot nepovratna sredstva.

(33)Prehranska varnost je odvisna od učinkovitih in dobro organiziranih trgov, ki izboljšujejo preglednost, stabilnost, kakovost in raznolikost dobavne verige ter obveščenost potrošnikov. Zato bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta („uredba o SUT“) 15 . Podpora bi morala biti na voljo zlasti za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, izvajanje načrtov proizvodnje in trženja, spodbujanje novih prodajnih možnosti ter razvoj in razširjanje informacij o trgu.

(34)Za razpoložljivost in kakovost ribiških in akvakulturnih proizvodov je pomembna predelovalna industrija. S sredstvi ESPR bi moralo biti mogoče podpirati ciljno usmerjene naložbe v navedeno industrijo, če prispevajo k doseganju ciljev SUT. Taka podpora bi se morala zagotavljati samo s finančnimi instrumenti in iz sklada InvestEU, ne pa z nepovratnimi sredstvi.

(35)Ustvarjanje delovnih mest v obalnih regijah je odvisno od lokalnega razvoja trajnostnega modrega gospodarstva, ki poživlja družbeno tkivo v navedenih regijah. Pomorska industrija in storitve bodo do leta 2030 verjetno presegle rast svetovnega gospodarstva ter pomembno prispevale k zaposlovanju in rasti. Trajnostnost modre rasti je odvisna od inovacij in naložb v nova pomorska podjetja in v biogospodarstvo, vključno z modeli trajnostnega turizma, oceansko energijo iz obnovljivih virov, inovativnim vrhunskim ladjedelništvom in novimi pristaniškimi storitvami, ki lahko ustvarjajo delovna mesta in hkrati krepijo lokalni razvoj. Medtem ko bi bilo treba javne naložbe v trajnostno modro gospodarstvo vključiti v celoten proračun Unije, bi se moral ESPR osredotočiti predvsem na pogoje omogočanja za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva in odpravljanje ozkih grl, da se spodbudijo naložbe ter razvoj novih trgov in tehnologij ali storitev. Podporo za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva bi bilo treba zagotavljati v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja.

(36)Razvoj trajnostnega modrega gospodarstva je močno odvisen od partnerstev med lokalnimi zainteresiranimi stranmi, ki prispevajo k dinamičnosti obalnih in celinskih skupnosti in gospodarstev. ESPR bi moral zagotoviti instrumente za spodbujanje takih partnerstev. V ta namen bi morala biti na voljo podpora za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v okviru deljenega upravljanja. Navedeni pristop bi moral z razvojem priobalnega ribištva in ribištva v celinskih vodah, akvakulture in trajnostnega modrega gospodarstva spodbujati gospodarsko diverzifikacijo na lokalni ravni. Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi morale zagotoviti, da bi lokalne skupnosti bolje izkoriščale možnosti in prednosti, ki jih ponuja trajnostno modro gospodarstvo, ter tako izkoristile in okrepile okoljske, kulturne, socialne in človeške vire. Vsako lokalno partnerstvo bi zato moralo odražati glavni poudarek svoje strategije z zagotavljanjem uravnoteženega vključevanja in zastopanosti vseh pomembnih zainteresiranih strani iz lokalnega trajnostnega modrega gospodarstva.

(37)V okviru deljenega upravljanja bi moralo biti s sredstvi ESPR mogoče podpirati trajnostno modro gospodarstvo z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov za boljše poznavanje stanja morskega okolja. Namen navedene podpore bi moral biti izpolnjevanje zahtev iz Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES, podpiranje pomorskega prostorskega načrtovanja ter povečevanje kakovosti in izmenjave podatkov prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke.

(38)V okviru neposrednega in posrednega upravljanja bi se ESPR moral osredotočiti na pogoje omogočanja za trajnostno modro gospodarstvo s spodbujanjem celostnega upravljanja pomorske politike, spodbujanjem prenosa raziskav, inovacij in tehnologije v trajnostno modro gospodarstvo in njihove uporabe, izboljšanjem pomorskih spretnosti, oceanske pismenosti in izmenjave socialno-ekonomskih podatkov o trajnostnem modrem gospodarstvu, spodbujanjem nizkoogljičnega in proti podnebnim spremembam odpornega trajnostnega modrega gospodarstva ter razvojem portfelja projektov in inovativnih instrumentov financiranja. V zvezi z navedenimi področji bi bilo treba ustrezno upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij.

(39)60 % oceanov je zunaj meja nacionalne jurisdikcije. To pomeni deljeno odgovornost na mednarodni ravni. Večina težav, povezanih z oceani, kot so prekomerno izkoriščanje, podnebne spremembe, zakisljevanje, onesnaženost in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, je po svoji naravi čezmejnih, zato zahtevajo skupen odziv. V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, katere pogodbenica je Unija na podlagi Sklepa Sveta 98/392/ES 16 , so bile vzpostavljene številne sodne pristojnosti, ustanove in posebni okviri za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja, povezanega z oceani. V zadnjih letih je prišlo na svetovni ravni do soglasja o tem, da bi bilo treba morsko okolje in človekove pomorske dejavnosti upravljati učinkoviteje, tako se bo mogoče spopadati z vse večjimi pritiski na oceane.

(40)Unija si kot globalna akterka močno prizadeva za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov v skladu s skupnim sporočilom Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. novembra 2016 z naslovom „Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov“ 17 . Politika upravljanja oceanov Unije je nova politika, ki na celosten način obravnava oceane. Mednarodno upravljanje oceanov ni samo bistveno za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in zlasti cilj trajnostnega razvoja št. 14 („ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj“), temveč tudi za zagotavljanje varnosti, zaščite, čistosti in trajnostnega upravljanja morij in oceanov za prihodnje generacije. Unija mora izpolnjevati navedene mednarodne obveznosti in biti gonilna sila za boljše mednarodno upravljanje oceanov na dvostranski, regionalni in večstranski ravni, kar vključuje preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje, izpopolnjevanje okvira za mednarodno upravljanje oceanov, zmanjševanje pritiskov na oceane in morja, ustvarjanje pogojev za trajnostno modro gospodarstvo in krepitev mednarodnih raziskav in podatkov o oceanih.

(41)Namen ukrepov ESPR za spodbujanje mednarodnega upravljanja oceanov je izpopolnitev splošnega okvira mednarodnih in regionalnih postopkov, sporazumov, pravil in ustanov za zakonsko urejanje in upravljanje človekovega delovanja, povezanega z oceani. ESPR bi moral financirati mednarodne dogovore, ki jih je Unija sklenila na področjih, ki niso zajeta v sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu z različnimi tretjimi državami, in tudi prispevek za pravno članstvo Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva. Sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in članstvo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva se bodo še naprej financirali iz drugih sklopov proračuna Unije.

(42)Kar zadeva varnost in obrambo, sta bistvenega pomena izboljšanje mejne zaščite in pomorske varnosti. V skladu s strategijo Unije za pomorsko varnost, ki jo je sprejel Svet Evropske unije 24. junija 2014, in njenim akcijskim načrtom, sprejetim 16. decembra 2014, sta izmenjava informacij in sodelovanje v zvezi z evropsko mejno in obalno stražo med Evropsko agencijo za nadzor ribištva, Evropsko agencijo za pomorsko varnost ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ključna za doseganje navedenih ciljev. ESPR bi zato moral podpreti pomorski nadzor in sodelovanje na področju obalne straže v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, vključno z nakupom sredstev za večnamenske pomorske operacije. Ustreznim agencijam bi moral prav tako omogočiti izvajanje podpore na področju pomorskega nadzora in varnosti v okviru posrednega upravljanja.

(43)V okviru deljenega upravljanja bi morala vsaka država članica pripraviti en sam program, ki bi ga morala odobriti Komisija. Komisija bi morala v okviru regionalizacije in z namenom spodbujanja držav članic k bolj strateškemu pristopu pri pripravi programov pripraviti analizo za vsak morski bazen, v kateri bi morale biti navedene skupne prednosti in slabosti glede na doseganje ciljev SRP. Ta analiza bi države članice in Komisijo usmerjala pri pogajanjih o posameznem programu ob upoštevanju regionalnih izzivov in potreb. Pri ocenjevanju programov bi morala Komisija upoštevati okoljske in socialno-ekonomske izzive SRP, socialno-ekonomsko uspešnost trajnostnega modrega gospodarstva, izzive na ravni morskih bazenov, ohranjanje in obnavljanje morskih ekosistemov, zmanjševanje količine morskih odpadkov ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

(44)Učinkovitost podpore ESPR v državah članicah bi se morala ocenjevati na podlagi kazalnikov. Države članice bi morale poročati o napredku pri doseganju zastavljenih mejnikov in ciljnih vrednosti, Komisija pa bi morala izvajati preglede rezultatov na podlagi na letnih poročil o rezultatih, ki bi jih pripravile države članice, kar bi omogočalo zgodnje odkrivanje morebitnih težav pri izvajanju in uvedbo popravljalnih ukrepov. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti okvir spremljanja in ocenjevanja.

(45)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 18 je treba izvesti ocenjevanje ESPR na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov ESPR na terenu.

(46)Komisija bi morala izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z ESPR ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena ESPR, bi morala prispevati tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s prednostnimi nalogami ESPR.

(47)V skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije], Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 20 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 21 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 22 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 23 . V skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju ESPR zaščiteni finančni interesi Unije v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] in Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

(48)Za povečanje preglednosti v zvezi s porabo finančnih sredstev Unije in njihovim dobrim finančnim poslovodenjem, zlasti z okrepitvijo javnega nadzora nad porabljenim denarjem, bi bilo treba nekatere informacije o operacijah, financiranih iz ESPR, objaviti na spletišču držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. Kadar država članica objavi informacije o operacijah, financiranih iz ESPR, je treba upoštevati pravila o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 24 .

(49)Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte v zvezi z opredelitvijo praga nedopustnosti in dolžine obdobja nedopustnosti glede na merila dopustnosti vlog, opredelitvijo pogojev glede izvajanja ohranitvenih ukrepov za financiranje, ki ni povezano s stroški, v zvezi s trajnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti, določitvijo meril za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij, določitvijo primerov neizpolnjevanja obveznosti s strani držav članic, ki lahko povzročijo prekinitev roka plačila, določitvijo primerov resnega neizpolnjevanja obveznosti s strani držav članic, ki lahko povzročijo začasno ustavitev plačil, določitvijo meril za opredelitev ravni finančnih popravkov, ki se uporabi, in meril za uporabo pavšalnih ali ekstrapoliranih finančnih popravkov, spremembo Priloge I ter vzpostavitvijo okvira spremljanja in ocenjevanja. Da bi omogočili nemoten prehod s sheme, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , na shemo, vzpostavljeno s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme delegirane akte v zvezi z določitvijo prehodnih pogojev.

(50)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z odobritvijo in spremembo operativnih programov, odobritvijo in spremembo nacionalnih načrtov dela za zbiranje podatkov, začasno ustavitvijo plačil in finančnimi popravki.

(51)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s postopki, obliko in časovnimi razporedi za predložitev nacionalnih načrtov dela za zbiranje podatkov ter strukturo letnih poročil o rezultatih.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I: SPLOŠNI OKVIR

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Določa prednostne naloge ESPR, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in posebna pravila za zagotavljanje takega financiranja, ki dopolnjujejo splošna pravila iz Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], ki veljajo za ESPR.

Člen 2

Območje uporabe

Ta uredba se uporablja za operacije, ki se izvajajo na ozemlju Unije, razen če ni v njej določeno drugače.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.V tej uredbi se brez poseganja v odstavek 2 uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 5 Uredbe (EU) št. 1379/2013, člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

2.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije], ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)„skupno okolje za izmenjavo informacij“ pomeni okolje sistemov, razvitih za podporo medsektorski in čezmejni izmenjavi informacij med organi, vključenimi v pomorski nadzor, da se izboljša njihova ozaveščenost o dejavnostih na morju;

(3)„obalna straža“ pomeni nacionalne organe, ki opravljajo funkcije obalne straže, kar vključuje pomorsko varnost, pomorsko zaščito, pomorsko carino, preprečevanje in onemogočanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja, s tem povezano izvrševanje pomorskega prava, nadzor morskih meja, pomorski nadzor, varstvo morskega okolja, iskanje in reševanje, odzivanje na nesreče, nadzor ribištva in druge dejavnosti, povezane z navedenimi funkcijami;

(4)„evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke“ (EMODnet) pomeni partnerstvo za zbiranje podatkov in metapodatkov o morju, da bodo ti razdrobljeni viri s ponujanjem interoperabilnih in usklajenih morskih podatkov zagotovljene kakovosti bolje dostopni in uporabni za javne in zasebne uporabnike;

(5)„raziskovalni ribolov“ pomeni ribolov staležev, za katere v zadnjih desetih letih ribolov ni potekal ali ni potekal s posamezno vrsto orodja ali tehniko;

(6)„ribič“ pomeni vsako fizično osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava zadevna država članica;

(7)„ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v komercialne namene v celinskih vodah s plovili ali drugimi napravami, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(8)„mednarodno upravljanje oceanov“ pomeni pobudo Unije za izboljšanje splošnega okvira, ki zajema mednarodne in regionalne postopke, sporazume, dogovore, pravila in ustanove z usklajenim medsektorskim pristopom na podlagi pravil, da se zagotovijo zdravje, varnost, zaščita, čistost in trajnostno upravljanje oceanov;

(9)„pomorska politika“ pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje celostnega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija Unije, zlasti obalnih in otoških območij in najbolj oddaljenih regij ter sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva;

(10)„pomorska varnost in nadzor“ pomeni dejavnosti, potrebne za celovito razumevanje, preprečevanje, kadar je to primerno, in upravljanje vseh dogodkov in ukrepov, povezanih s področjem pomorstva, ki bi vplivali na pomorsko varnost in zaščito, izvrševanje prava, obrambo, nadzor meje, varstvo morskega okolja, nadzor ribištva ter trgovinske in gospodarske interese Unije;

(11)„pomorsko prostorsko načrtovanje“ pomeni postopek, s katerim ustrezni organi države članice analizirajo in organizirajo človekove dejavnosti na morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(12)„produktivne naložbe v akvakulturo“ pomenijo naložbe v gradnjo, razširitev, posodobitev ali opremo proizvodnih objektov za akvakulturo;

(13)„strategija morskih bazenov“ pomeni integriran okvir za obravnavo skupnih morskih in pomorskih izzivov, s katerimi se srečujejo države članice in morebitne tretje države, v morskem bazenu ali enem ali več podbazenih ter spodbujanje sodelovanja in usklajevanja, da se doseže ekonomska, socialna in teritorialna kohezija; razvija jo Komisija v sodelovanju z zadevnimi državami, njihovimi regijami in po potrebi z drugimi zainteresiranimi stranmi;

(14)„mali priobalni ribolov“ pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina znaša manj kot 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja iz člena 2(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 26 ;

(15)„trajnostno modro gospodarstvo“ pomeni vse sektorske in medsektorske gospodarske dejavnosti po vsem enotnem trgu, tudi v najbolj oddaljenih regijah Unije in neobalnih državah, povezane z oceani, morji, obalami in celinskimi vodami, ki vključujejo nastajajoče sektorje in netržno blago in storitve ter so skladne z okoljsko zakonodajo Unije.

Člen 4

Prednostne naloge

ESPR prispeva k izvajanju SRP in pomorske politike. Ima naslednje prednostne naloge:

(1)spodbujati trajnostno ribištvo in ohranjanje morskih bioloških virov;

(2)prispevati k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo in trgi;

(3)omogočati rast trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujati uspešne obalne skupnosti;

(4)krepiti mednarodno upravljanje oceanov ter omogočati varnost, zaščito, čistost in trajnostno upravljanje morij in oceanov.

Podpora iz ESPR prispeva k doseganju okoljskih ciljev Unije in ciljev Unije v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Navedeni prispevek se spremlja v skladu z metodologijo, določeno v Prilogi IV.

POGLAVJE II

Finančni okvir

Člen 5

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje ESPR za obdobje 2021–2027 znašajo 6 140 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Del finančnih sredstev, dodeljen ESPR v okviru naslova II, se izvršuje v okviru deljenega upravljanja v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skupnih določbah] in členom 63 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije].

3.Del finančnih sredstev, dodeljen ESPR v okviru naslova III, izvršuje neposredno Komisija v skladu s členom 62(1)(a) Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] ali se izvršuje v okviru posrednega upravljanja v skladu s členom 62(1)(c) navedene uredbe.

Člen 6

Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja

1.Del finančnih sredstev v okviru deljenega upravljanja iz naslova II znaša 5 311 000 000 EUR v tekočih cenah v skladu z letno razdelitvijo, določeno v Prilogi V.

2.Za operacije v najbolj oddaljenih regijah vsaka zadevna država članica v okviru svoje finančne podpore Unije, določene v Prilogi V, dodeli najmanj:

(a)102 000 000 EUR za Azore in Madeiro;

(b)82 000 000 EUR za Kanarske otoke;

(c)131 000 000 EUR za Gvadelup, Francosko Gvajano, Martinik, Mayotte, Reunion in Saint Martin.

3.Nadomestilo iz člena 21 ne presega 50 % posameznih dodeljenih sredstev iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2.

4.Najmanj 15 % finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici, se dodeli področjem podpore iz členov 19 in 20. Za države članice brez dostopa do voda Unije se lahko uporabi nižji odstotek glede na obseg njihovih nadzornih nalog in nalog zbiranja podatkov.

5.Finančna podpora Unije iz ESPR, dodeljena posamezni državi članici za področja podpore iz člena 17(2) in člena 18, ne presega višjega od naslednjih dveh pragov:

(a)6 000 000 EUR ali

(b)10 % finančne podpore Unije, dodeljene posamezni državi članici.

6.V skladu s členi od 30 do 32 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] ESPR lahko podpira tehnično pomoč za učinkovito upravljanje in uporabo tega sklada na pobudo države članice.

Člen 7

Finančna razdelitev za deljeno upravljanje

Razpoložljiva sredstva za obveznosti držav članic iz člena 6(1) za obdobje od leta 2021 do leta 2027 so določena v tabeli v Prilogi V.

Člen 8

Proračunska sredstva v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

1.Del finančnih sredstev v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, opredeljenega v naslovu III, znaša 829 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje ESPR, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Na pobudo Komisije in ob upoštevanju zgornje meje 1,7 % finančnih sredstev iz člena 5(1) lahko ESPR podpira zlasti:

(a)tehnično pomoč za izvajanje te uredbe iz člena 29 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah];

(b)pripravo, spremljanje in ocenjevanje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;

(c)vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin.

3.ESPR zagotavlja podporo za stroške za dejavnosti informiranja in komuniciranja, povezane z izvajanjem te uredbe.

POGLAVJE III

Načrtovanje programov    

Člen 9

Načrtovanje programov za podporo v okviru deljenega upravljanja

1.V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] vsaka država članica pripravi en sam program za izvajanje prednostnih nalog iz člena 4.

2.Podpora iz naslova II se organizira po področjih podpore, določenih v Prilogi II.

3.Program poleg elementov iz člena 17 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] vključuje:

(a)analizo stanja glede na prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter določitev potreb, ki jim je treba zadostiti na zadevnem geografskem območju, vključno z morebitnimi morskimi bazeni v okviru programa;

(b)akcijski načrt za mali priobalni ribolov iz člena 15;

(c)po potrebi akcijske načrte za najbolj oddaljene regije iz odstavka 4.

4.Zadevne države članice kot del svojega programa pripravijo akcijski načrt za vsako od svojih najbolj oddaljenih regij iz člena 6(2), ki določa:

(a)strategijo trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov in razvoja sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva;

(b)opis glavnih predvidenih ukrepov in ustreznih finančnih sredstev, ki vključuje:

i    strukturno podporo sektorju ribištva in akvakulture iz naslova II;

ii    nadomestilo za dodatne stroške iz člena 21;

iii    katero koli drugo naložbo v trajnostno modro gospodarstvo, potrebno za trajnostni razvoj obalnih območij.

5.Komisija pripravi analizo za vsak morski bazen, v kateri so navedene skupne prednosti in slabosti morskega bazena glede na doseganje ciljev SRP iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Analiza po potrebi upošteva obstoječe strategije za morske bazene in makroregionalne strategije.

6.Komisija oceni program v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. Pri oceni upošteva zlasti:

(a)največji možni prispevek programa k prednostnim nalogam iz člena 4;

(b)ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo flot in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, o katerem države članice letno poročajo v skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)morebitne večletne načrte upravljanja, ki se sprejmejo v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013, načrte upravljanja, ki se sprejmejo v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006, in priporočila regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki veljajo za Unijo;

(d)izvajanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)najnovejša dokazila o socialno-ekonomski uspešnosti trajnostnega modrega gospodarstva, zlasti sektorja ribištva in akvakulture;

(f)po potrebi analize iz odstavka 5;

(g)prispevek programa k ohranjanju in obnavljanju morskih ekosistemov, pri čemer je podpora, povezana z območji Natura 2000, skladna s prednostnimi okviri ukrepanja, vzpostavljenimi v skladu s členom 8(4) Direktive 92/43/EGS;

(h)prispevek programa k zmanjševanju količine morskih odpadkov v skladu z Direktivo xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje] 27 ;

(i)prispevek programa k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

7.Komisija v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri program. Komisija odobri predlagani program, če so bile predložene potrebne informacije.

8.Komisija v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri spremembe programa.

Člen 10

Programsko načrtovanje za podporo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Naslov III se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije]. V programih dela je po potrebi določen skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja iz člena 47.

NASLOV II: PODPORA V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I

Splošna načela podpore

Člen 11

Državna pomoč

1.Brez poseganja v odstavek 2 se členi 107, 108 in 109 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture.

2.Vendar se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi te uredbe in spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe.

3.Nacionalne določbe, ki določajo javno financiranje, ki presega določbe te uredbe o plačilih iz odstavka 2, se na podlagi odstavka 1 obravnavajo kot celota.

Člen 12

Dopustnost vlog

1.Vloga, ki jo upravičenec vloži za podporo iz ESPR v obdobju, ki se določi v skladu z odstavkom 4, ni dopustna, če pristojni organ ugotovi, da je zadevni upravičenec:

(a)storil hude kršitve iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 28 ali člena 90 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 ali druge zakonodaje, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet;

(b)bil udeležen pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil IUU Unije iz člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008, ali plovila, ki pluje pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države iz člena 33 navedene uredbe; ali

(c)storil katero koli od kaznivih dejanj zoper okolje iz členov 3 in 4 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta 29 , če je vloga vložena za podporo iz člena 23.

2.Upravičenec mora po vložitvi vloge še naprej izpolnjevati pogoje dopustnosti iz odstavka 1 v celotnem obdobju izvajanja operacije in v obdobju petih let po končnem plačilu navedenemu upravičencu.

3.Brez poseganja v bolj daljnosežna nacionalna pravila v skladu s partnerskim sporazumom z zadevno državo članico je vloga, ki jo vloži upravičenec, nedopustna za opredeljeno obdobje, ki se določi v skladu z odstavkom 4, če pristojni organ ugotovi, da je upravičenec storil goljufijo, kot je opredeljena v členu 3 Direktive 2017/1371/EU Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

4.Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)opredelitvijo praga nedopustnosti in dolžine obdobja nedopustnosti iz odstavkov 1 in 3, ki sta sorazmerna z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem hudih kršitev, kaznivih dejanj ali goljufije, pri čemer navedeno obdobje traja vsaj eno leto;

(b)ustreznimi začetnimi in končnimi datumi obdobja iz odstavkov 1 in 3.

5.Države članice zahtevajo, da upravičenci, ki vložijo vlogo v okviru ESPR, organu upravljanja predložijo podpisano izjavo, s katero potrjujejo, da spoštujejo merila iz odstavkov 1 in 3. Države članice pred odobritvijo operacije preverijo verodostojnost navedene izjave na podlagi podatkov iz nacionalnih registrov kršitev iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ali katerih koli drugih podatkov, ki so na voljo.

Za namene preverjanja iz prvega pododstavka država članica na zahtevo druge države članice predloži podatke iz svojega nacionalnega registra kršitev iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 13

Neupravičene operacije

Naslednje operacije v okviru ESPR niso upravičene:

(a)operacije, ki povečujejo ribolovno zmogljivost ribiškega plovila ali podpirajo pridobitev opreme, ki povečuje zmožnost ribiškega plovila za iskanje rib;

(b)gradnja in pridobitev ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil, razen če ni v tej uredbi določeno drugače;

(c)prenos ribških plovil v tretje države ali sprememba zastave ribiških plovil, tudi z ustanavljanjem skupnih podjetij s partnerji iz navedenih držav;

(d)trajno ali začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, razen če ni v tej uredbi določeno drugače;

(e)raziskovalni ribolov;

(f)prenos lastništva podjetja;

(g)neposredno obnavljanje staleža, razen če ni to s pravnim aktom Unije izrecno določeno kot ohranitveni ukrep ali če ne gre za poskusno obnavljanje staleža;

(h)izgradnja novih pristanišč, novih raztovorišč ali novih dražbenih hal;

(i)mehanizmi intervencij na trgu, katerih namen je začasen ali trajen umik ribških ali akvakulturnih proizvodov s trga, da se zmanjša ponudba in tako prepreči znižanje cen ali doseže zvišanje cen; razširitev operacij skladiščenja v logistični verigi, ki bi imela namerno ali nenamerno enak učinek;

(j)naložbe v ribiška plovila, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, vključno z zahtevami v okviru obveznosti Unije v zvezi z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva;

(k)naložbe v ribiška plovila, ki so dejavnosti na morju izvajala manj kot 60 dni v vsakem od dveh koledarskih let pred letom vložitve vloge za podporo.

POGLAVJE II

Prednostna naloga 1: spodbujati trajnostno ribištvo in ohranjanje morskih bioloških virov

Oddelek 1

Splošni pogoji

Člen 14

Splošno področje uporabe podpore

1.Podpora iz tega poglavja prispeva k doseganju okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP, opredeljenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.Če se podpora iz tega poglavja dodeli za plovilo, navedenega plovila ni dovoljeno prenesti zunaj Unije ali zamenjati njegove zastave za zastavo tretje države najmanj pet let po končnem plačilu za financirano operacijo.

3.Podpora iz tega poglavja se uporablja tudi za ribolov v celinskih vodah, razen členov 15 in 17.

Oddelek 2

Mali priobalni ribolov

Člen 15

Akcijski načrt za mali priobalni ribolov

1.Države članice v okviru svojega programa pripravijo akcijski načrt za mali priobalni ribolov, ki določa strategijo razvoja donosnega in trajnostnega malega priobalnega ribolova. Strategija vsebuje naslednje točke, če je to ustrezno:

(a)prilagoditev in upravljanje ribolovne zmogljivosti;

(b)spodbujanje nizkoogljičnih ribolovnih praks z majhnim vplivom, ki so odporne proti podnebnim spremembam in zmanjšujejo škodo morskemu okolju;

(c)okrepitev vrednostne verige sektorja in spodbujanje strategij trženja;

(d)spodbujanje spretnosti, znanja, inovacij in krepitve zmogljivosti;

(e)izboljševanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih;

(f)povečana skladnost z zahtevami za zbiranje, sledljivost, spremljanje, kontrolo in nadzor podatkov;

(g)udeležba v participativnem upravljanju pomorskega prostora, vključno z morskimi zavarovanimi območji in območji Natura 2000;

(h)diverzifikacija dejavnosti v širšem trajnostnem modrem gospodarstvu;

(i)kolektivna organizacija in udeležba v postopkih odločanja in svetovanja.

2.Akcijski načrt upošteva prostovoljne smernice FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribištva in po potrebi regionalni akcijski načrt za malo ribištvo Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju.

3.Za namene spremljanja izvajanja strategije iz odstavka 1 akcijski načrt določa posebne mejnike in ciljne vrednosti, povezane z ustreznimi kazalniki, določenimi v okviru spremljanja in ocenjevanja iz člena 37.

Člen 16

Naložbe v plovila za mali priobalni ribolov

1.ESPR lahko podpira naslednje naložbe v zvezi s plovili za mali priobalni ribolov, ki spadajo v segment flote, za katerega je iz zadnjega poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidno ravnovesje z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo navedenemu segmentu:

(a)naložbe v ribiško plovilo, ki ga prvič pridobi mladi ribič, ki je v času vložitve vloge mlajši od 40 let in je najmanj pet let delal kot ribič ali je pridobil ustrezno poklicno kvalifikacijo;

(b)nadomestitev ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja.

2.Plovila iz odstavka 1 so opremljena za morski ribolov ter so stara od 5 do 30 let.

3.Podpora iz odstavka 1(b) se lahko dodeli samo pod naslednjimi pogoji:

(a)moč novega ali posodobljenega motorja v kW ni večja kot pri obstoječem motorju;

(b)zmanjšanje ribolovne zmogljivosti v kW, ki je posledica nadomestitve ali posodobitve glavnega ali pomožnega motorja, se trajno črta iz registra ribiške flote Unije;

(c)moč motorja ribiškega plovila je fizično pregledala država članica za zagotovitev, da ne presega moči motorja, navedene v dovoljenju za gospodarski ribolov.

4.Podpora iz tega člena se ne dodeli, če ocena o ravnovesju med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi v zadnjem poročilu iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za segment flote, v katerega spadajo zadevna plovila, ni bila pripravljena na podlagi bioloških in ekonomskih kazalnikov ter kazalnikov uporabe plovil, določenih v skupnih smernicah iz navedene uredbe.

Oddelek 3

Posebna področja podpore

Člen 17

Upravljanje ribištva in ribiških flot

1.ESPR lahko podpira operacije za upravljanje ribištva in ribiških flot.

2.Če se podpora iz odstavka 1 dodeli kot nadomestilo za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)prenehanje je predvideno kot instrument akcijskega načrta iz člena 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)prenehanje se doseže z razrezom ribiškega plovila ali z umikom ribiškega plovila iz obratovanja in naknadnim opremljanjem za dejavnosti, ki niso gospodarski ribolov, v skladu s cilji SRP in večletnimi načrti;

(c)ribiško plovilo je registrirano kot aktivno in je vsaj 120 dni v vsakem od zadnjih treh koledarskih let pred letom vložitve vloge za podporo izvajalo ribolovne dejavnosti na morju;

(d)ustrezna ribolovna zmogljivost se trajno črta iz registra ribiške flote Unije, dovoljenja za gospodarski ribolov in dovoljenja za ribolov pa se prekličejo v skladu s členom 22(5) in členom 22(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter

(e)upravičenec pet let po prejemu podpore ne sme registrirati nobenega ribiškega plovila.

3.Podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti iz odstavka 2 se izvede kot financiranje, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 46(a) in členom 89 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] in temelji na:

(a)izpolnjevanju pogojev v skladu s členom 46(a)(i) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] in

(b)doseganju rezultatov v skladu s členom 46(a)(ii) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pogoje iz točke (a), povezane z izvajanjem ohranitvenih ukrepov iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

4.Podpora iz odstavka 2 se ne dodeli, če ocena o ravnovesju med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi v zadnjem poročilu iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za segment flote, v katerega spadajo zadevna plovila, ni bila pripravljena na podlagi bioloških in ekonomskih kazalnikov ter kazalnikov uporabe plovil, določenih v skupnih smernicah iz navedene uredbe.

Člen 18

Izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti

1.ESPR lahko podpira nadomestilo za izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti, ki je posledica:

(a)ohranitvenih ukrepov iz točk (a), (b), (c) in (j) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali enakovrednih ohranitvenih ukrepov, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva in veljajo za Unijo;

(b)ukrepov Komisije v primeru resne grožnje morskim biološkim virom iz člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)prekinitve izvajanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokolov k tem sporazumom zaradi višje sile ali

(d)naravnih ali okoljskih nesreč, ki jih uradno priznajo pristojni organi ustrezne države članice.

2.Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli samo, če:

(a)se gospodarske dejavnosti zadevnega plovila prekinejo vsaj za 90 zaporednih dni in

(b)gospodarske izgube, ki so posledica prenehanja, znašajo več kot 30 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa navedenega podjetja v predhodnih treh koledarskih letih.

3.Podpora iz odstavka 1 se dodeli samo:

(a)lastnikom ribiških plovil, ki so registrirana kot aktivna in so vsaj 120 dni v vsakem od zadnjih treh koledarskih let pred letom vložitve vloge za podporo izvajala ribolovne dejavnosti na morju, ali

(b)ribičem, ki so vsaj 120 dni v vsakem od zadnjih treh koledarskih let pred letom vložitve vloge za podporo delali na morju na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša izredno prenehanje dejavnosti.

Navedba števila dni na morju v tem odstavku se ne uporablja za ribolov jegulje.

4.Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli za največ šest mesecev na plovilo v obdobju od leta 2021 do leta 2027.

5.V obdobju prenehanja dejavnosti se ustavijo vse ribolovne dejavnosti zadevnih plovil in ribičev. Pristojni organ se prepriča, da zadevno ribiško plovilo v obdobju izrednega prenehanja ne izvaja nobenih ribolovnih dejavnosti in da ne bo prišlo do čezmernih nadomestil, ki bi bila posledica uporabe plovila za druge namene.

Člen 19

Nadzor in izvrševanje

1.ESPR lahko podpira razvoj in izvajanje sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009.

2.Z odstopanjem od člena 13(j) lahko podpora iz odstavka 1 zajema tudi:

(a)nakup potrebnih komponent obveznih sistemov za sledenje plovilom in elektronskih sistemov poročanja, ki se uporabljajo v nadzorne namene, in njihovo vgradnjo v plovila, samo če gre za plovila za mali priobalni ribolov;

(b)nakup potrebnih komponent obveznih elektronskih sistemov za daljinsko spremljanje, ki se uporabljajo za nadziranje izvajanja obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, in njihovo vgradnjo v plovila;

(c)nakup naprav za obvezno neprekinjeno merjenje in beleženje propulzivne moči motorja in njihovo vgradnjo v plovila.

3.Podpora iz odstavka 1 lahko prispeva tudi k pomorskemu nadzoru iz člena 28 in evropskemu sodelovanju na področju nalog obalne straže iz člena 29.

4.Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

Člen 20

Zbiranje in obdelava podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene

1.ESPR lahko podpira zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene, kot je določeno v členu 25(1) in (2) ter členu 27 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljeno v Uredbi (EU) 2017/1004, na podlagi nacionalnih načrtov dela iz člena 6 Uredbe (EU) 2017/1004.

2.Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za postopke, obliko in časovne razporede za predložitev nacionalnih načrtov dela iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 53(2).

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri ali spremeni nacionalne načrte dela iz odstavka 1 do 31. decembra v letu pred letom začetka uporabe delovnega načrta.

Člen 21

Nadomestilo za dodatne stroške za ribiške in akvakulturne proizvode v najbolj oddaljenih regijah

1.ESPR lahko podpira nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo upravičenci pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških in akvakulturnih proizvodov iz najbolj oddaljenih regij iz člena 6(2).

2.Vsaka zadevna država članica za regije iz odstavka 1 določi seznam ribiških in akvakulturnih proizvodov, ki so upravičeni do nadomestila, ter njihovo količino v skladu z merili, določenimi v skladu z odstavkom 7.

3.Pri pripravi seznama in količin iz odstavka 2 države članice upoštevajo vse ustrezne dejavnike, zlasti potrebo po zagotavljanju, da je nadomestilo v skladu s pravili SRP.

4.Nadomestilo se ne dodeli za ribiške in akvakulturne proizvode, ki:

(a)so jih ulovila plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Unije v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1565 31 ;

(b)so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki niso registrirana v pristanišču ene od regij iz odstavka 1;

(c)so uvoženi iz tretjih držav.

5.Točka (b) odstavka 4 se ne uporablja, če obstoječe zmogljivosti predelovalne industrije v zadevni najbolj oddaljeni regiji presegajo količino dobavljenih surovin.

6.Pri nadomestilu, izplačanem upravičencem, ki izvajajo dejavnosti iz odstavka 1 v najbolj oddaljenih regijah ali so lastniki plovila, registriranega v pristanišču teh regij, se z namenom izognitve čezmernim nadomestilom upoštevajo:

(a)za vsak ribiški ali akvakulturni proizvod ali kategorijo zadevnih proizvodov dodatni stroški, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, ter

(b)vsaka druga oblika javne intervencije, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

7.Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij.

Člen 22

Varstvo in obnova morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov

1.ESPR lahko podpira ukrepe za varstvo in obnovo morske in obalne biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno s celinskimi vodami.

2.Podpora iz odstavka 1 lahko obsega:

(a)nadomestila ribičem, ki iz morja pobirajo izgubljeno ribolovno orodje in morske odpadke;

(b)naložbe v pristanišča za zagotavljanje primerne infrastrukture za sprejemanje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov, pobranih iz morja;

(c)ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju iz člena 1(1) Direktive 2008/56/ES;

(d)izvajanje prostorskih varovalnih ukrepov, vzpostavljenih v skladu s členom 13(4) Direktive 2008/56/ES;

(e)upravljanje, obnavljanje in spremljanje območij Natura 2000 v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, vzpostavljenimi na podlagi člena 8 Direktive 92/43/EGS;

(f)varstvo vrst na podlagi Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES, v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, vzpostavljenimi na podlagi člena 8 Direktive 92/43/EGS.

POGLAVJE III

Prednostna naloga 2: prispevati k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo in trgi

Člen 23

Akvakultura

1.ESPR lahko podpira spodbujanje trajnostne akvakulture, kot je določena v členu 34(1) Uredbe (ES) št. 1380/2013. Podpira lahko tudi zdravje in dobrobit živali v akvakulturi v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta 32 ter Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 33 .

2.Podpora iz odstavka 1 je skladna z večletnimi nacionalnimi strateškimi načrti za razvoj akvakulture iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

3.Produktivne naložbe v akvakulturo iz tega člena se lahko podpirajo samo s finančnimi instrumenti, določenimi v členu 52 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], in iz sklada InvestEU v skladu s členom 10 navedene uredbe.

Člen 24

Trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov

ESPR lahko podpira ukrepe, ki prispevajo k doseganju ciljev skupne ureditve trgov za ribiške in akvakulturne proizvode, določene v členu 35 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in podrobneje opredeljene v Uredbi (EU) št. 1379/2013. Podpira lahko tudi ukrepe, ki spodbujajo trženje, kakovost in dodano vrednost ribiških in akvakulturnih proizvodov.

Člen 25

Predelava ribiških in akvakulturnih proizvodov

1.ESPR lahko podpira naložbe v predelavo ribiških in akvakulturnih proizvodov. Taka podpora prispeva k doseganju ciljev skupne ureditve trgov za ribiške in akvakulturne proizvode, določene v členu 35 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in podrobneje opredeljene v Uredbi (ES) št. 1379/2013.

2.Podpora iz tega člena se dodeli samo prek finančnih instrumentov, določenih v členu 52 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], in iz sklada InvestEU v skladu s členom 10 navedene uredbe.

POGLAVJE IV

Prednostna naloga 3: omogočati rast trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujati uspešne obalne skupnosti

Člen 26

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.ESPR lahko podpira trajnostni razvoj lokalnega gospodarstva in skupnosti na podlagi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

2.Za namene podpore iz ESPR strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 26 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] zagotavljajo, da lokalne skupnosti bolje izkoriščajo možnosti in prednosti, ki jih ponuja trajnostno modro gospodarstvo, ter tako izkoristijo in okrepijo okoljske, kulturne, socialne in človeške vire.

Člen 27

Znanje o morju

ESPR lahko podpira zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov za boljše poznavanje stanja morskega okolja z namenom:

(a)izpolnjevanja zahtev za spremljanje, določitev območij in upravljanje iz Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES;

(b)podpiranja pomorskega prostorskega načrtovanja, kot je določeno v Direktivi 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta 34 ;

(c)povečevanja kakovosti in izmenjave podatkov prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet).

POGLAVJE V

Prednostna naloga 4: krepiti mednarodno upravljanje oceanov ter omogočati varnost, zaščito, čistost in trajnostno upravljanje morij in oceanov

Člen 28

Pomorski nadzor

1.ESPR lahko podpira ukrepe, ki prispevajo k doseganju ciljev skupnega okolja za izmenjavo informacij.

2.Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 tega člena dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

Člen 29

Sodelovanje obalnih straž

1.ESPR lahko podpira ukrepe, ki jih izvajajo nacionalni organi in prispevajo k evropskemu sodelovanju na področju nalog obalne straže iz člena 53 Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , člena 2b Uredbe (EU) 2016/1625 Evropskega parlamenta in Sveta 36 in člena 7a Uredbe (EU) 2016/1626 Evropskega parlamenta in Sveta 37 .

2.Podpora za ukrepe iz odstavka 1 lahko prispeva tudi k razvoju in izvajanju sistema Unije za nadzor ribištva v skladu s pogoji iz člena 19.

3.Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz odstavka 1 dodeli tudi za operacije, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

POGLAVJE VI

Pravila za izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Oddelek 1

Podpora iz ESPR

Člen 30

Izračun dodatnih stroškov ali izpada dohodkov

Podpora, ki temelji na dodatnih stroških ali izpadu dohodkov, se dodeli v kateri koli od oblik iz točk (a), (c), (d) in (e) člena 46 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

Člen 31

Določitev stopenj sofinanciranja

Najvišja stopnja sofinanciranja iz ESPR na področje podpore je določena v Prilogi II.

Člen 32

Intenzivnost javne pomoči

1.Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči, ki jo uporabljajo države članice, je 50 % skupnih upravičenih odhodkov za operacijo.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 so v Prilogi III določene posebne najvišje stopnje intenzivnosti pomoči za nekatera področja podpore in nekatere vrste operacij.

3.Če posamezna operacija spada v več vrstic od 2 do 16 Priloge III, se uporabi najvišja stopnja intenzivnosti pomoči, katere odstotek je najvišji.

4.Če posamezna operacija spada v eno ali več vrstic od 2 do 16 Priloge III in hkrati v vrstico 1 navedene priloge, se uporabi najvišja stopnja intenzivnosti pomoči iz vrstice 1.

Oddelek 2

Finančno poslovodenje

Člen 33

Prekinitev roka plačila

1.V skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] lahko Komisija prekine rok plačila za ves zahtevek za plačilo ali njegov del v primeru dokazov o neskladnosti s pravili, ki veljajo v okviru SRP, s strani države članice, če neskladnost lahko vpliva na odhodke iz zahtevka za plačilo, za katere se zahteva vmesno plačilo.

2.Komisija zadevno državo članico pred prekinitvijo iz odstavka 1 obvesti o dokazih o neskladnosti in ji da možnost, da v razumnem roku predloži svoje pripombe.

3.Prekinitev iz odstavka 1 je sorazmerna z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem neskladnosti.

4.Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi primere neskladnosti iz odstavka 1.

Člen 34

Začasna ustavitev plačil

1.V skladu s členom 91(3) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi začasno ustavi vse ali del vmesnih plačil v okviru programa v primeru resne neskladnosti s pravili, ki veljajo v okviru SRP, s strani države članice, če resna neskladnost lahko vpliva na odhodke iz zahtevka za plačilo, za katere se zahteva vmesno plačilo.

2.Komisija državo članico pred začasno ustavitvijo iz odstavka 1 obvesti, da gre po njenem mnenju za resno neskladnost s pravili, ki veljajo v okviru SRP, in ji da možnost, da v razumnem roku predloži svoje pripombe.

3.Začasna ustavitev iz odstavka 1 je sorazmerna z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem resne neskladnosti.

4.Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi primere resne neskladnosti iz odstavka 1.

Člen 35

Finančni popravki držav članic

1.V skladu s členom 97(4) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] države članice uporabijo finančne popravke v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz člena 12(2) te uredbe.

2.Države članice v primerih finančnih popravkov iz odstavka 1 določijo znesek popravka, ki je sorazmeren z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem kršitve ali kaznivega dejanja s strani upravičenca in pomembnostjo prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost upravičenca.

Člen 36

Finančni popravki Komisije

1.V skladu s členom 98(5) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za program, če po izvedbi potrebne preiskave ugotovi, da:

(a)na odhodek v zahtevku za plačilo vplivajo primeri, v katerih upravičenec ne izpolnjuje obveznosti iz člena 12(2) in jih država članica pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka ni popravila;

(b)na odhodek v zahtevku za plačilo vplivajo primeri resne neskladnosti s pravili SRP s strani države članice, ki so povzročili začasno ustavitev plačila na podlagi člena 34, in zadevna država članica še vedno ne more dokazati, da je sprejela potrebne popravne ukrepe, s katerimi bi zagotovila skladnost z veljavnimi pravili in njihovo izvajanje v prihodnje.

2.Komisija se o znesku popravka odloči ob upoštevanju narave, resnosti, trajanja in ponavljanja resne neskladnosti s pravili SRP s strani države članice ali upravičenca ter pomembnosti prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost zadevnega upravičenca.

3.Kadar ni mogoče natančno določiti zneska odhodkov, povezanih z neskladnostjo s pravili SRP s strani države članice, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek v skladu z odstavkom 4.

4.Na Komisijo se v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi merila za določitev ravni finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti, in merila za uporabo pavšalnih ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

Oddelek 3

Spremljanje in poročanje

Člen 37

Okvir spremljanja in ocenjevanja

1.Kazalniki za poročanje o napredku ESPR pri doseganju prednostnih nalog iz člena 4 so določeni v Prilogi I.

2.Za zagotovitev učinkovite ocene napredka ESPR pri doseganju prednostnih nalog se na Komisijo v skladu s členom 52 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih spremeni Prilogo I, da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo kazalniki in da se ta Uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in ocenjevanja.

Člen 38

Letno poročilo o rezultatih

1.V skladu s členom 36(6) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah] vsaka država članica najpozneje en mesec pred letno pregledovalno sejo Komisiji predloži letno poročilo o rezultatih. Prvo poročilo se predloži leta 2023, zadnje pa leta 2029.

2.V poročilu iz odstavka 1 je opisan napredek pri izvajanju programa in doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti iz člena 12 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah]. V njem so opisane tudi težave, ki vplivajo na smotrnost programa, in sprejeti ukrepi za reševanje navedenih težav.

3.Poročilo iz odstavka 1 se pregleda na letni pregledovalni seji v skladu s členom 36 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah].

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za strukturo poročila iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 53(2).

NASLOV III: PODPORA V OKVIRU NEPOSREDNEGA IN POSREDNEGA UPRAVLJANJA

Člen 39

Območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 se lahko podpora iz tega naslova, razen tehnične pomoči, dodeli tudi operacijam, ki se izvajajo zunaj ozemlja Unije.

POGLAVJE I

Prednostna naloga 1: spodbujati trajnostno ribištvo in ohranjanje morskih bioloških virov

Člen 40

Izvajanje SRP

ESPR podpira izvajanje SRP z:

(a)zagotavljanjem znanstvenega svetovanja in znanja z namenom spodbujanja dobrih in učinkovitih odločitev o upravljanju ribištva v okviru SRP, vključno s sodelovanjem strokovnjakov v znanstvenih organih;

(b)razvojem in izvajanjem sistema Unije za nadzor ribištva, kot je določen v členu 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljen v Uredbi (ES) št. 1224/2009;

(c)delovanjem svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013, katerih cilj je del SRP in jo podpira;

(d)prostovoljnimi prispevki za dejavnosti mednarodnih organizacij za ribištvo v skladu s členoma 29 in 30 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 41

Prizadevanja za čista in zdrava morja

1.ESPR podpira prizadevanja za čista in zdrava morja, vključno z ukrepi za podporo izvajanju Direktive 2008/56/ES in ukrepi za zagotavljanje skladnosti s ciljem doseganja dobrega okoljskega stanja v skladu s členom 2(5)(j) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ter izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu.

2.Podpora iz odstavka 1 je skladna z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem doseganja oziroma ohranjanja dobrega okoljskega stanja, kot je določen v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.

POGLAVJE II

Prednostna naloga 2: prispevati k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo in trgi

Člen 42

Informacije o trgu

ESPR podpira razvoj in razširjanje informacij o trgu za ribiške in akvakulturne proizvode s strani Komisije v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1379/2013.

POGLAVJE III

Prednostna naloga 3: omogočati rast trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujati uspešne obalne skupnosti

Člen 43

Pomorska politika in razvoj trajnostnega modrega gospodarstva

ESPR podpira izvajanje pomorske politike s:

(a)spodbujanjem trajnostnega, nizkoogljičnega modrega gospodarstva, ki je odporno proti podnebnim spremembam;

(b)spodbujanjem celostnega upravljanja pomorske politike, vključno s pomorskim prostorskim načrtovanjem, strategijami morskih bazenov in regionalnim pomorskim sodelovanjem;

(c)spodbujanjem prenosa raziskav, inovacij in tehnologije v trajnostno modro gospodarstvo in njihove uporabe, vključno z evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet);

(d)izboljšanjem pomorskih spretnosti, oceanske pismenosti in izmenjave socialno-ekonomskih podatkov o trajnostnem modrem gospodarstvu;

(e)razvojem portfelja projektov in inovativnih instrumentov financiranja.

POGLAVJE IV

Prednostna naloga 4: krepiti mednarodno upravljanje oceanov ter omogočati varnost, zaščito, čistost in trajnostno upravljanje morij in oceanov

Člen 44

Pomorska varnost in nadzor

ESPR podpira spodbujanje pomorske varnosti in nadzora, vključno z izmenjavo podatkov, sodelovanjem obalnih straž in agencij ter bojem proti kriminalnim in nezakonitim dejavnostim na morju.

Člen 45

Mednarodno upravljanje oceanov

ESPR podpira izvajanje politike mednarodnega upravljanja oceanov s:

(a)prostovoljnimi prispevki za mednarodne organizacije, dejavne na področju upravljanja oceanov;

(b)prostovoljnim sodelovanjem in usklajevanjem med mednarodnimi forumi, organizacijami, organi in ustanovami v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih pomembnih mednarodnih sporazumov, dogovorov in partnerstev;

(c)izvajanjem oceanskih partnerstev med Unijo in pomembnimi akterji na področju oceanov;

(d)izvajanjem pomembnih mednarodnih sporazumov, dogovorov in instrumentov, katerih namen je spodbujanje boljšega upravljanja oceanov, ter z razvojem dejavnosti, ukrepov, instrumentov in znanja, ki omogočajo varnost, zaščito, čistost in trajnostnost upravljanja oceanov;

(e)izvajanjem pomembnih mednarodnih sporazumov, ukrepov in instrumentov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje;

(f)mednarodnim sodelovanjem na področju raziskav in podatkov o oceanih ter razvojem takih raziskav in podatkov.

POGLAVJE V

Pravila za izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Člen 46

Oblike financiranja Unije

1.ESPR lahko zagotavlja financiranje v kateri koli od oblik, določenih v Uredbi (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije], zlasti v obliki javnih naročil v skladu z naslovom VII navedene uredbe in nepovratnih sredstev v skladu z naslovom VIII navedene uredbe. Zagotovi lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja iz člena 47.

2.Predloge za nepovratna sredstva lahko ocenjujejo neodvisni strokovnjaki.

Člen 47

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru ESPR se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. [uredba o skladu InvestEU] in naslovom X Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije].

Člen 48

Ocenjevanje

1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena podpore iz naslova III se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju podpore, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja podpore.

3.Na koncu obdobja izvajanja, vendar najpozneje v štirih letih po koncu obdobja, Komisija pripravi končno ocenjevalno poročilo o podpori iz naslova III.

4.Komisija zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 49

Revizije

Revizije uporabe prispevka Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije].

Člen 50

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z ESPR ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena ESPR, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s prednostnimi nalogami iz člena 4.

Člen 51

Upravičeni subjekti

1.Poleg meril iz člena 197 Uredbe (EU) št. [uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije] se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 in 3.

2.Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)pravni subjekti s sedežem v državi članici ali tretji državi, ki je navedena v delovnem programu, pod pogoji iz odstavkov 3 in 4;

(b)vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije;

3.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi morali načeloma nositi stroške svoje udeležbe.

NASLOV IV: POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 52

Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 17, 21, 33, 34, 36, 37 in 55 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.

3.Prenos pooblastila iz členov 12, 17, 21, 33, 34, 36, 37 in 55 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 2, 17, 21, 33, 34, 36, 37 ali 55, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 53

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV V: KONČNE DOLOČBE

Člen 54

Razveljavitev

1.Uredba (EU) št. 508/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

2.Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 55

Prehodne določbe

1.Za lažji prehod s sheme podpore, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 508/2014, na shemo iz te uredbe se v skladu s členom 52 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pogoje, pod katerimi se podpora, ki jo je Komisija odobrila v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, lahko vključi v podporo na podlagi te uredbe.

2.Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

3.Zahtevki, predloženi v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, ostanejo veljavni.

Člen 56

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

X nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa. 39  

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep.

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X Časovno neomejeno:

–X    trajanje predloga/pobude od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

◻ Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 40  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–X    prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–X organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Deljeno upravljanje

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka 3 naravni viri in okolje	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
3	08 04 YY spodbujanje trajnostnega in konkurenčnega ribištva in akvakulture, uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij ter izvajanja skupne ribiške politike /ESPR/	dif.	NE	NE	NE	NE

Neposredno upravljanje

Seznam proračunskih postavk v zgornji tabeli je predhoden in ne prejudicira konkretne proračunske nomenklature, ki jo bo Komisija predlagala v okviru letnega proračunskega postopka.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s preglednico o proračunskih podatkih upravne narave (drugi dokument v prilogi k tej oceni finančnih posledic) in prenesti na DECIDE za namene posvetovanj med službami.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve za poslovanje (razdeljene glede na proračunske vrstice iz naslova 3.1) 41	obveznosti	(1)	819,622	836,053	852,815	869,814	887,157	904,950	918,286		6 088,700
	plačila	(2)	2,956	58,546	87,366	296,509	472,539	552,388	960,586	3 657,807	6 088,700
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa 42	obveznosti = plačila	(3)	6,929	7,029	7,129	7,329	7,529	7,629	7,729		51,300
Odobritve za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	=1+3	826,551	843,082	859,944	877,143	894,686	912,579	926,015		6 140,000
	plačila	=2+3	9,885	65,575	94,495	303,838	480,068	560,017	968,315	3 657,807	6 140,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	10,696	10,696	10,696	10,696	10,696	10,696	10,696	74,872
Drugi upravni odhodki	2,706	2,760	2,815	2,872	2,929	2,988	3,047	20,118
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	13,402	13,456	13,511	13,568	13,625	13,684	13,743	94,990

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 43 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	2,250	2,285	2,321	2,358	2,395	2,434	2,474	16,516
Drugi upravni odhodki 44	4,679	4,744	4,808	4,971	5,133	5,195	5,255	34,784
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	6,929	7,029	7,129	7,329	7,529	7,629	7,729	51,300

SKUPAJ

20,331

20,485

20,640

20,896

21,154

21,312

21,472

146,290

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    UL C […], […], str. […].

(2)    UL C […], […], str. […].

(3)    UL C […], […], str. […].

(4)    UL C […], […], str. […].

(5)    UL C […], […], str. […].

(6)    UL C […], […], str. […].

(7)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(8)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(9)    Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).

(10)    COM(2017) 623.

(11)    Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(12)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(13)    Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(14)    COM(2018) 28.

(15)    Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(16)    Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1).

(17)    JOIN(2016) 49.

(18)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(19)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(20)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(21)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(22)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(23)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(24)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(25)    Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(26)    Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(27)    UL C […], […], str. […].

(28)    Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(29)    Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(30)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(31)    Sklep Sveta (EU) 2015/1565 z dne 14. septembra 2015 o odobritvi, v imenu Evropske unije, Izjave o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (UL L 244, 14.9.2015, str. 55).

(32)    Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(33)    Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).

(34)    Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135).

(35)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(36)    Uredba (EU) 2016/1625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 251, 16.9.2016, str. 77).

(37)    Uredba (EU) 2016/1626 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (UL L 251, 16.9.2016, str. 80).

(38)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(39)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(40)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(41)    Del programa, ki ga upravlja neposredno Komisija, je mogoče prenesti na izvajalsko agencijo, kar je odvisno od rezultata analize stroškov in koristi ter s tem povezanih odločitev, ki jih je treba sprejeti. S tem povezane upravne odobritve za izvajanje programa v Komisiji in izvajalski agenciji se bodo ustrezno prilagodile.

(42)    Upravna tehnična pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov Unije (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(43)    Upravna tehnična pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov Unije (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(44)    Vključuje zneske, povezane z izvajanjem zapuščine ESPR iz obdobja 2014–2020, ki jo trenutno izvaja EASME.

(45)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak v delegaciji.

(46)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(47)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg,12.6.2018

COM(2018) 390 final

PRILOGE

k

Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

{SEC(2018) 276 final}

{SWD(2018) 295 final}

PRILOGA I

SKUPNI KAZALNIKI

PREDNOSTNA NALOGA	KAZALNIK
Spodbujanje trajnostnega ribištva in ohranjanja morskih bioloških virov	Razvoj iztovorjenih količin morskih virov, ki izvirajo iz staležev, ocenjenih na podlagi največjega trajnostnega donosa
	Razvoj donosnosti ribiške flote Unije
	Površina (v ha) območij Natura 2000 in drugih morskih zavarovanih območij iz okvirne direktive o morski strategiji, ki jih zajemajo ukrepi za varstvo, ohranjanje in obnavljanje
	Odstotek ribiških plovil, opremljenih z elektronsko napravo za določanje položaja in poročanje o ulovu
Prispevanje k prehranski varnosti v Uniji s konkurenčnimi in trajnostnimi akvakulturo in trgi	Razvoj vrednosti in obsega akvakulturne proizvodnje v Uniji
	Razvoj vrednosti in količine iztovarjanj
Omogočanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva in spodbujanje uspešnih obalnih skupnosti	Razvoj BDP v pomorskih regijah NUTS 3
	Razvoj števila delovnih mest (v ekvivalentih polnega delovnega časa) v trajnostnem modrem gospodarstvu
Krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih morij in oceanov	Število skupnih operacij, ki prispevajo k evropskemu sodelovanju na področju nalog obalne straže

PRILOGA II

PODROČJA PODPORE V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

PREDNOSTNA NALOGA	PODROČJE PODPORE	VRSTA PODROČJA PODPORE (nomenklatura, ki se uporabi v finančnem načrtu)	NAJVIŠJA STOPNJA SOFINANCIRANJA (% upravičenih javnofinančnih odhodkov)
1	Člen 14(1) Doseganje okoljskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih ciljev SRP	1.1	75 %
1	Člen 16 Naložbe v plovila za mali priobalni ribolov	1.1	75 %
1	Člen 17(1) Upravljanje ribištva in ribiških flot	1.1	75 %
1	Člen 17(2) Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti	1.2	50 %
1	Člen 18 Izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti	1.2	50 %
1	Člen 19 Nadzor in izvrševanje	1.3	85 %
1	Člen 20 Zbiranje in obdelava podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene	1.3	85 %
1	Člen 21 Nadomestilo za dodatne stroške za ribiške in akvakulturne proizvode v najbolj oddaljenih regijah	1.4	100 %
1	Člen 22 Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov	1.5	85 %
2	Člen 23 Akvakultura	2.1	75 %
2	Člen 24 Trženje ribiških in akvakulturnih proizvodov	2.1	75 %
2	Člen 25 Predelava ribiških in akvakulturnih proizvodov	2.1	75 %
3	Člen 26 Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost	3.1	75 %
3	Člen 27 Znanje o morju	3.1	75 %
4	Člen 28 Pomorski nadzor	4.1	75 %
4	Člen 29 Sodelovanje obalnih straž	4.1	75 %
	Tehnična pomoč	5.1	75 %

PRILOGA III

POSEBNE NAJVIŠJE STOPNJE INTENZIVNOSTI POMOČI V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

ŠTEVILKA VRSTICE	PODROČJE PODPORE ALI VRSTA OPERACIJE	NAJVIŠJA STOPNJA INTENZIVNOSTI POMOČI
1	Člen 16 Naložbe v plovila za mali priobalni ribolov	30 %
2	Operacije, ki prispevajo k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013: – operacije, ki izboljšujejo selektivnost ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste; – operacije, ki izboljšujejo infrastrukturo ribiških pristanišč, dražbenih hal, raztovorišč in zavetij, da se olajša iztovarjanje in skladiščenje nenamernega ulova; – operacije, ki olajšujejo trženje iztovorjenega nenamernega ulova komercialnih staležev v skladu s členom 8(2)(b) Uredbe (EU) št. 1379/2013.	75 %
3	Operacije za izboljšanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih	75 %
4	Operacije v najbolj oddaljenih regijah	85 %
5	Operacije na oddaljenih grških otokih in hrvaških otokih Dugi Otok, Vis, Mljet in Lastovo	85 %
6	Člen 19 Nadzor in izvrševanje	85 %
7	Operacije v zvezi z malim priobalnim ribolovom (vključno z nadzorom in izvrševanjem)	100 %
8	Če je upravičenec oseba javnega prava ali podjetje, pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena iz člena 106(2) Pogodbe, kadar se podpora dodeli za opravljanje takih storitev	100 %
9	Člen 17(2) Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti	100 %
10	Člen 18 Izredno prenehanje ribolovnih dejavnosti	100 %
11	Člen 20 Zbiranje in obdelava podatkov za upravljanje ribištva in znanstvene namene	100 %
12	Člen 21 Nadomestilo za dodatne stroške za ribiške in akvakulturne proizvode v najbolj oddaljenih regijah	100 %
13	Člen 27 Znanje o morju	100 %
14	Člen 28 Pomorski nadzor	100 %
15	Člen 29 Sodelovanje obalnih straž	100 %
16	Operacije, povezane z načrtovanjem, razvojem, spremljanjem, ocenjevanjem in upravljanjem preglednih sistemov za izmenjavo ribolovnih možnosti med državami članicami v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013	100 %

PRILOGA IV

KOEFICIENTI ZA IZRAČUN ZNESKOV PODPORE ZA CILJE NA PODROČJU OKOLJA IN PODNEBNIH SPREMEMB

* Država članica lahko v svojem programu predlaga, da se področju podpore iz tabele, označenem z *, dodeli koeficient 40 %, pod pogojem da lahko dokaže pomembnost navedenega področja podpore za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ali za cilje, povezane z okoljem, kot je ustrezno.

PRILOGA V

SKUPNA SREDSTVA PO DRŽAVAH ČLANICAH ZA EVROPSKI SKLAD ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO ZA OBDOBJE 2021–2027