OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen tega predloga je omogočiti na tržnem povpraševanju temelječ razvoj vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami (Sovereign Bond-Backed Securities, v nadaljnjem besedilu: SBBS), ter podpreti nadaljnje povezovanje in razpršenost znotraj evropskega finančnega sektorja, kar bo vodilo do močnejše in odpornejše ekonomske in monetarne unije. Ta pobuda dopolnjuje druge elemente bančne unije in unije kapitalskih trgov s pospeševanjem povezovanja, razpršitve tveganj in zmanjševanja tveganj v finančnem sistemu.

Od svetovne finančne krize in krize državnega dolga v euroobmočju je bil dosežen znaten napredek pri stabilizaciji finančnega sektorja EU in euroobmočja ter ustvarjanju pogojev za nadaljnje povezovanje z izvajanjem skupnih učinkovitih bonitetnih pravil in pravil za reševanje finančnih institucij. Razlog za to so med drugim reforme, kot so direktiva o sanaciji in reševanju bank 1 , vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora 2 in enotnega mehanizma za reševanje ter uredba o kapitalskih zahtevah 3 . Vendar pa lahko nadaljnje povezovanje in razpršenost finančnih trgov prek nacionalnih meja znatno prispevata k odpornejši Evropi ter njeni ekonomski in monetarni uniji na podlagi boljše razpršenosti tveganj in odzivanja na pretrese prek kapitalskih trgov. To je cilj prizadevanj Komisije za poglobitev in vključitev nadaljnjih evropskih kapitalskih trgov v okviru unije kapitalskih trgov. Kljub temu pa zlasti bančni sektor v euroobmočju ostaja še naprej občutljiv na negativne povratne učinke med državami in bankami, tj. močno vzajemno povezavo med kreditno sposobnostjo vlade in bank v njeni jurisdikciji; delno je to posledica tega, da banke svoje portfelje državnih obveznic pogosto osredotočajo v svoji državi (tako imenovana „pristranskost v korist domače države“). Potencial za destabilizacijo, ki ga imata medsebojno širjenje negativnih vplivov in finančna nestabilnost, je postal očiten med krizo državnega dolga v euroobmočju: poslabšanje kreditne sposobnosti države zaradi nižjih vrednosti obveznic obremeni bilance stanja bank v njeni jurisdikciji; po drugi strani težave bank negativno vplivajo na proračun države, in sicer neposredno („reševanje“) ali prek na primer nižjih davčnih prihodkov zaradi oslabljene kreditne in gospodarske dejavnosti. Poleg teh povezav s svojo vlado so banke še naprej močno izpostavljene gospodarskim gibanjem v svoji matični državi (zaradi nezadostne čezmejne razpršenosti).

Poleg tega se je zmanjšala ponudba državnih obveznic v eurih z visoko bonitetno oceno, ki v sodobnem finančnem sistemu delujejo kot „varna sredstva“, kljub temu, da se je splošni javni dolg zaradi svetovne finančne krize do nedavnega povečeval. Istočasno se je povečalo povpraševanje bank in drugih finančnih institucij po takih sredstvih, tudi zaradi novih regulativnih zahtev, da imajo na voljo zadostne blažilnike v obliki visoko likvidnih sredstev (na primer v smislu količnika likvidnostnega kritja).

V okviru prizadevanj Komisije za širjenje bančne unije ter poglobitev ekonomske in monetarne unije, v skladu z razmislekom o poglobitvi ekonomske in monetarne unije iz maja 2017, in kot je bilo napovedano v pismu o nameri iz leta 2017, ki je bilo priloženo govoru predsednika Junckerja o stanju v Uniji, in svežnju za poglobitev EMU iz decembra 2017, je namen tega predloga zagotoviti učinkovit okvir za tržno usmerjen razvoj SBBS.

SBBS bi oblikoval zasebni sektor. Subjekt zasebnega sektorja bi sestavil osnovni portfelj državnih obveznic s trga in jih nato prenesel na pravno ločen, samostojen subjekt, ustanovljen izrecno z namenom, da vlagateljem izdaja vrednostne papirje, ki predstavljajo terjatve do prihodkov iz tega osnovnega portfelja. Z različnimi izdanimi vrednostnimi papirji bi se v določenem zaporedju krile morebitne izgube iz osnovnega portfelja (tj. izgube bi najprej utrpeli lastniki podrejenih vrednostnih papirjev, imetniki nadrejenih terjatev pa bi krili izgube šele potem, ko bi bili ti vrednostni papirji do konca izčrpani).

SBBS ne bi temeljili na kakršni koli delitvi tveganj ali fiskalni vzajemnosti med državami članicami. Le zasebni vlagatelji bi lahko delili tveganja in možne izgube. SBBS se torej zelo razlikujejo od euroobveznic.

Sredi leta 2016 je Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ustanovil projektno skupino na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: projektna skupina ESRB) za ocenjevanje koristnosti in izvedljivosti SBBS. Projektna skupina ESRB je vključevala predstavnike centralnih bank in uradov za nadzor finančnih storitev iz mnogih držav članic, pa tudi predstavnike evropskih institucij (Evropske centralne banke in Evropske komisije) in agencij (Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), uradnike s področja upravljanja z javnim dolgom in akademike.

Projektna skupina ESRB je ugotovila 4 , da se lahko pod določenimi pogoji razvije trg za SBBS. Potencialna uspešnost SBBS se lahko ugotovi le s tržnim preizkusom. Ta predlog postavlja temelje za takšen preizkus na trgu.

Glavna ugotovitev projektne skupine ESRB, ki jo potrjujejo tudi izmenjave z udeleženci na trgu in drugimi deležniki je, da sedanji zakonodajni okvir predstavlja pomembno oviro za razvoj SBBS. V skladu z obstoječim regulativnim okvirom bi SBBS opredelili kot produkte listinjenja, zato bi bili obravnavani dosti manj ugodno kot njihov osnovni portfelj državnih obveznic euroobmočja (npr. z višjimi kapitalskimi zahtevami, omejeno upravičenostjo/brez upravičenosti do likvidnostnega kritja in finančnega zavarovanja, strožjimi omejitvami pri vlaganju za različne razrede vlagateljev itd.). Vendar pa so SBBS zaradi narave sredstev, ki so njihova osnova, ter standardizirane in enostavne narave izpostavljeni tveganjem, ki so primerljiva z osnovnimi državnimi obveznicami in ne z običajnim listinjenjem. Tako na primer ni asimetrije informacij med izdajateljem listinjenja SBBS in končnimi vlagatelji, ker so sredstva, ki so osnova tega listinjenja, dobro poznana in se z njimi trguje na trgu.

Zato je treba regulativni okvir ustrezno prilagoditi, da bo zajemal posebnosti SBBS. Pomembno je, da omogočanje SBBS ne vključuje spreminjanja regulativne obravnave izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev. Kot je določeno v razmisleku o poglobitvi ekonomske in monetarne unije iz maja 2017, bi zadnje imelo resne posledice, tudi v smislu finančne stabilnosti in ustvarjanja enakih konkurenčnih pogojev za banke v EU.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ker SBBS predstavljajo novost in še ne obstajajo v praksi, še niso bili oblikovani primerni predpisi za tovrsten instrument, ki bi upoštevali njihove posebne lastnosti.

V skladu s sedanjim pravnim okvirom, kot je naveden zgoraj, bi se SBBS opredelili kot produkti listinjenja. Tako bi bilo z vzpostavitvijo regulativnega okvira za listinjenje – ki je kot tak primeren za obstoječa listinjenja – vlaganje v SBBS povezano z višjimi regulativnimi stroški kot neposredne naložbe v državne obveznice euroobmočja, ki predstavljajo osnovni portfelj SBSS. Na primer, kar zadeva kapitalske zahteve za banke, se državne obveznice euroobmočja tehtajo z ničnim tveganjem (to pomeni, da banke za kritje naložb v te obveznice ne potrebujejo kapitala), vendar pa so naložbe v tranše listinjenja povezane s pozitivnimi in – glede na nadrejenost – pogosto dokaj visokimi kapitalskimi zahtevami.

Razlog za višje zahteve za produkte listinjenja na splošno (tako imenovana „ne-nevtralnost“ okvira za listinjenja) so tveganja, ki so značilna za listinjenje, predvsem zaradi asimetričnih informacij med originatorjem produktov listinjenja in vlagatelji. K temu običajno prispeva tudi nepregledna narava listinjenih sredstev in zapletenost njihove strukture, kar vključuje agencijska tveganja in pravna tveganja. V tipičnih listinjenjih agencijska tveganja izhajajo iz dejstva, da originatorji takih produktov vedo bistveno več o sredstvih, ki sestavljajo osnovo listinjenja, kot vlagatelji. To je očitno v primeru, ko na primer banka izda hipotekarne kredite, nato pa jih listini. Vlagatelji nimajo dostopa do enakih informacij o hipotekarnih kreditojemalcih kot banka. Tako lahko tudi predvidevajo, da banka morda listini prve/samo najmanj donosne/bolj tvegane hipoteke. Prav zaradi te agencijske težave številni institucionalni vlagatelji in banke ne morejo vlagati v listinjenja, razen če izdajatelj ohrani določeno izpostavljenost do sredstev, ki so osnova.

Vendar pa so SBBS poseben finančni produkt z dvema ključnima značilnostma. Prvič, ne vsebujejo številnih asimetrij informacij in zapletenosti strukture tipičnega listinjenja, ker je skupina sredstev, ki so osnova za SBBS, sestavljena iz obveznic centralne ravni države z euroobmočja. Ta sredstva udeleženci na trgu dobro poznajo in razumejo. Poleg tega je struktura osnovne skupine sredstev za SBBS vnaprej določena (npr. uteži posameznih obveznic centralne ravni države držav članic bi bile v skladu z njihovimi prispevki v kapital Evropske centralne banke, z majhnim odstopanjem). Drugič, z državnimi obveznicami euroobmočja se redno trguje na trgih. To pomeni, da lahko vsakdo pridobi finančno izpostavljenost do teh obveznic brez zatekanja k listinjenju.

Zato regulativne dajatve za listinjenje niso upravičene za SBBS, kot so opredeljeni v tem regulativnem predlogu.

Ta predlog obravnava podobno vprašanje, kot je bilo obravnavano v nedavni uredbi o enostavnem, preglednem in standardiziranem listinjenju (STS). Natančneje, utemeljitev za nedavno uredbo STS (Uredba (EU) 2017/2402) je, da bi v prisotnosti listinjenj, ki so strukturirana na preprost, pregleden in standardiziran način in v skladu s standardi EU, nepriznavanje teh lastnosti s posebno (in v praksi ugodnejšo) regulativno obravnavo po nepotrebnem oviralo njihov razvoj.

Glede na posebno naravo sredstev, ki so osnova za SBBS, to je obveznic centralne ravni države z euroobmočja, je razkol med regulativno obravnavo (tradicionalnih) listinjenj in dejanskim tveganjem/negotovostjo instrumenta pri SBBS še izrazitejši kot v primeru listinjenj STS. Za to obstajata dva razloga: (1) sredstva, ki so osnova (tj. državne obveznice euroobmočja), so še bolj preprosta, pregledna in standardizirana, in (2) državne obveznice euroobmočja so deležne najugodnejše regulativne obravnave zaradi njihovih lastnosti in funkcij v finančnem sektorju.

Poleg tega so naložbene odločitve v zvezi z državnimi obveznicami zelo občutljive na stroške in pristojbine zaradi vpletenih količin, močne konkurence in visoke likvidnosti trga. Z vidika finančne institucije, ki namerava investirati v takšna sredstva, zadevni stroški vključujejo stroške kapitala, povezane z njihovim nakupom. Če se te regulativne ovire ne bodo obravnavale, bo to zato verjetno še toliko bolj zaviralo razvoj na trgu za SBBS kot v primeru listinjenj STS.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Za dokončanje bančne unije je zelo pomemben cilj zmanjšanje tveganj za finančno stabilnost s spodbujanjem razpršenosti bančnih portfeljev državnih obveznic in nadaljnjim zmanjševanjem negativnih povratnih učinkov med državami in bankami.

Ta zakonodajni predlog sodi v okvir prizadevanj Komisije za okrepitev bančne unije in unije kapitalskih trgov. Cilj tega predloga je sčasoma omogočiti razvoj učinkovitega trga za SBBS. Po drugi strani bi lahko SBBS podpirali nadaljnjo razpršenost portfeljev v finančnem sektorju, hkrati pa ustvarjali nov vir visokokakovostnega finančnega zavarovanja, še posebej primernega za uporabo pri čezmejnih finančnih transakcijah. Z njim bi lahko obveznice, izdane na sicer majhnih in manj likvidnih trgih, postale privlačnejše za mednarodne vlagatelje. To bi spodbudilo delitev tveganj in zmanjševanje tveganj v zasebnem sektorju ter spodbujalo učinkovitejšo razporeditev tveganj med vlagatelji. Poleg tega bi omogočanje SBBS povečalo nabor instrumentov, ki so na voljo na finančnih trgih, kar vpliva na prizadevanja Komisije za poglobitev in nadaljnje povezovanje evropskih kapitalskih trgov v okviru unije kapitalskih trgov. SBBS bi s tem, ko bi prispevali k dokončanju bančne unije in širjenju unije kapitalskih trgov, učinkovito prispevali k razvoju finančne unije ter poglobitvi ekonomske in monetarne unije.

Kot je bilo že omenjeno, bodo SBBS tržno usmerjen instrument, ki se bo verjetno postopoma razvijal kot alternativna in dopolnilna naložbena možnost k državnim obveznicam. SBBS predvidoma ne bodo imeli nobenega pomembnega negativnega učinka na obstoječe nacionalne trge obveznic in jih po pričakovanjih ne bodo nadomestili.

SBBS so konceptualno drugačni od evropskega varnega vrednostnega papirja, o katerem se je razpravljalo v razmisleku o poglobitvi ekonomske in monetarne unije iz maja 2017. Evropski varni vrednostni papir bi bil – drugače kot SBBS – nov finančni instrument za skupno izdajanje dolga. Razvoj tega evropskega varnega vrednostnega papirja zastavlja številna zapletena pravna, politična in institucionalna vprašanja, ki bi jih bilo treba zelo podrobno preučiti. Oblikovati bi ga bilo treba v skladu z omejitvami iz Pogodbe v smislu delitve tveganj v javnem sektorju in zlasti s klavzulo o nereševanju iz finančnih težav (člen 125 PDEU). V načrtu, predstavljenem v zgoraj omenjenem razmisleku, je izdaja tega evropskega varnega vrednostnega papirja predvidena kot možni nadaljnji korak do leta 2025. Zato je inovacija za srednjeročne obdobje.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

SBBS so orodje za okrepitev finančne stabilnosti in delitve tveganj v celotnem euroobmočju. Tako lahko še dodatno okrepijo notranji trg. Pravna podlaga tega predloga je člen 114 PDEU, ki evropskim institucijam podeljuje pristojnosti za določitev ustreznih določb, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ugotovljene regulativne ovire za razvoj trgov SBBS vsebujejo različni deli zakonodaje Unije 5 . Posledica tega je, da z ukrepi posameznih držav članic ne bi bilo mogoče doseči ciljev te zakonodajne pobude, tj. odstranitve teh regulativnih ovir, saj je spremembe zakonodaje EU mogoče doseči le na podlagi ukrepanja EU.

Poleg tega pravnega pomisleka ukrepanje na ravni držav članic ne bi bilo optimalno. V različnih državah članicah bi lahko povzročilo „omogočanje“ različnih instrumentov. Zato bi trg postal nepregleden, povpraševanje na trgu pa bi se razdelilo med različne instrumente. Doseganje potrebne likvidnosti bi bilo težko ali celo nemogoče. Tudi če bi se vse države usmerile na isti instrument, bi se nacionalni zakonodajalci lahko znašli sredi tekmovanja v zagotavljanju čim ugodnejše regulativne obravnave za ta instrument. V obeh primerih, tj. tako pri obravnavanju različno opredeljenih produktov kot zagotavljanju različne regulativne obravnave, bi ukrepanje na nacionalni ravni ustvarilo ovire na enotnem trgu. Te ovire bi imele znatne učinke glede na zelo visoko povezanost trgov osnovnih državnih obveznic in enako regulativno obravnavo teh trgov po vsej EU. Zaradi vseh teh razlogov je ukrepanje na ravni EU potrebno in primerno.

•Sorazmernost

Cilj predlagane uredbe je omogočiti nov instrument z odpravo regulativnih ovir za postopno vzpostavitev trga SBBS. Ta ukrep je sorazmeren, ker zagotavlja enake konkurenčne pogoje med novim instrumentom in sredstvi, ki so njegova osnova. Predlog naj ne bi imel pomembnega učinka na obstoječe nacionalne trge državnih obveznic.

Izbira instrumenta

• Cilj tega predloga je omogočiti razvoj trga SBBS na podlagi povpraševanja. V ta namen predlog določa merila, ki jih mora izpolnjevati instrument, da se označi kot SBBS, in zagotavlja potrebni nadzorni okvir.

Zaradi doseganja ciljno usmerjenih koristi je nujno, da je omogočen standardiziran produkt. Ta standardizacija bi morala biti enotna po vsej EU, zato je potrebna popolnoma usklajena opredelitev in regulativna obravnava SBBS na ravni EU. Pravna podlaga za uredbo, ki uvaja enotne določbe za izboljšanje delovanja notranjega trga, je člen 114(1) PDEU. Direktiva ne bi imela enakih rezultatov, saj lahko izvajanje direktive zaradi izvajanja diskrecijske pravice pri njenem prenosu pripelje do razlik, kar bi v primeru trga SBBS lahko povzročilo izkrivljanje konkurence in regulativno arbitražo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Projektna skupina ESRB je v okviru svoje ocene izvedljivosti SBBS konec leta 2016 izvedla javno posvetovanje ter pridobila podatke in povratne informacije iz sektorja, to je od različnih finančnih institucij, in od uradnikov za upravljanja javnega dolga, na številnih dvostranskih srečanjih ter dveh namenskih delavnicah leta 2016 in 2017. Komisija ni organizirala svojega odprtega javnega posvetovanja, da bi se izognila podvajanju. Opozoriti je treba, da predlagana pobuda ni usmerjena k potrošnikom ali malim vlagateljem.

Z zgoraj omenjenim posvetovanjem se je želelo od predstavnikov sektorja pridobiti povratne informacije o več ključnih vprašanjih v zvezi z možnostjo uvedbe SBBS, zlasti glede regulativne obravnave in gospodarskih vidikov SBBS. Povratne informacije so pokazale močno soglasje o vse večjem pomanjkanju „varnih“ (z nizkim tveganjem) sredstev na trgu. Večina anketirancev je bila mnenja, da bi morali biti vsaj nadrejeni SBBS deležni enake regulativne obravnave kot državne obveznice, ki so njihova osnova.

Medtem ko so se udeleženci na trgu na splošno strinjali, da bi bila v Evropi potrebna globlja finančna povezanost in razpršenost bančnih portfeljev državnih obveznic, pa so mnenja glede uspešnosti SBBS različna. Anketiranci so dvomili zlasti o tržljivosti tranše prve izgube produkta. Udeleženci so se na splošno strinjali, da bi bilo za vzpostavitev trga SBBS potrebno zlasti naslednje: (1) usklajevanje izdaj s strani uradnikov za upravljanje z dolgom; (2) regulativni okvir, ki zagotavlja enake konkurenčne pogoje med državnimi obveznicami in SBBS; (3) enostavne in standardizirane značilnosti SBBS, vključno s fiksnimi utežmi portfelja na strani sredstev in največ tremi tranšami na strani obveznosti; (4) zadostna likvidnost trga SBBS; in (5) jasnost postopka v primeru (selektivne) plačilne nesposobnosti države. Podrobna razčlenitev odgovorov na ključna vprašanja in splošne ugotovitve iz raziskave so predstavljene v Zvezku II zgoraj navedenega poročila projektne skupine ESRB.

Na namenski delavnici so uradniki za upravljanje z dolgom izrazili pomisleke glede zasnove in izvajanja SBBS ter zavzeli stališče, da SBBS ne bi niti prekinili začaranega kroga negativnih povratnih učinkov med bankami in državami niti ustvarili sredstva z nizkim tveganjem za euroobmočje. Natančneje, pomisleki uradnikov za upravljanje z dolgom so se nanašali na vpliv SBBS na nacionalne trge državnih obveznic (zlasti na njihovo likvidnost), posledice, povezane z nakupom državnih obveznic na primarnem in/ali sekundarnem trgu s strani izdajateljev SBBS, ter možno regulativno obravnavo SBBS. Izrazili so tudi pomisleke glede tehnične izvedljivosti in ekonomske uspešnosti novega instrumenta.

Poleg zgoraj navedenih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi v okviru ocene izvedljivosti ESRB se je Komisija z državami članicami posvetovala tako, da je 11. aprila 2018 organizirala sestanek strokovne skupine Komisije za bančništvo, plačila in zavarovanje (EGBPI), da bi prejela strokovno mnenje glede specifičnih vprašanj. Udeleženci so opozorili, da je treba najprej razpravljati o potrebi po SBBS, preden se lahko zagotovi strokovno mnenje, saj potreba po SBBS po njihovem mnenju ni bila očitna. Predložili so koristna mnenja o izbranih strokovnih vprašanjih, zlasti pa pozvali k večji prožnosti za udeležence na trgu pri določanju temeljnih značilnosti SBBS (tj. glede na uteži državnih obveznic različnih držav članic v osnovnem portfelju ali ravni tranširanja).

• Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je dejavno prispevala k delu zgoraj omenjene projektne skupine ESRB. Ta regulativni predlog v veliki meri temelji na delu projektne skupine. Komisija se je poleg tega sestala z javnimi organi in predstavniki zasebnega sektorja, da bi izkoristila njihovo strokovno znanje in podprla ugotovitve projektne skupine.

•Ocena učinka

Za pripravo tega predloga je bila pripravljena ocena učinka, o njej pa se je večkrat razpravljalo z medresorsko usmerjevalno skupino. V oceni učinka so obravnavane naslednje izbire politike: (i) področje uporabnosti predlaganega okvira (tj. za vsa listinjenja državnih obveznic euroobmočja ali samo za tista, ki izpolnjujejo nekatere zahteve za standardizacijo); (ii) ali ponovno vzpostaviti „regulativno nevtralnost“, tj. odobriti enako obravnavanje kot za osnovne državne obveznice le za nadrejene tranše izdaje SBBS ali za vse tranše izdaje SBBS; in (iii) kako spremljati in zagotavljati skladnost s predlaganim okvirom (tj. s pristopom samopotrjevanja ali prek predhodnega potrjevanja).

Ocena učinka je izpostavila več pomembnih kompromisov. Na primer, odprava regulativnih ovir za vsa in kakršna koli listinjenja bi udeležencem na trgu omogočila kar največjo prožnost za oblikovanje novega instrumenta za zagotovitev čim večjih donosov in hkrati čim manjšega tveganja. Po drugi strani pa bi lahko določena stopnja predpisane standardizacije bolje zagotovila, da se likvidnost novega instrumenta ne razprši med številne različice. Podobno, ker bi z odobritvijo enake obravnave državnih obveznic le za nadrejene tranše banke lahko spodbudili, da se osredotočijo na nadrejene tranše, takšen pristop ne bi bil skladen z obstoječo regulativno obravnavo izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev (in bi na splošno manj „omogočal“ SBBS, saj bi zmanjšal bazo možnih vlagateljev).

Ocena učinka je ocenila učinke različnih možnosti glede na to, v kolikšnem obsegu bi se odpravile ugotovljene regulativne ovire, v kolikšnem obsegu bi novi instrumenti pomagali pri zmanjševanju tveganj v bilancah stanja bank in pri širjenju ponudbe sredstev z nizkim tveganjem, denominiranih v eurih, ter koristi različnih pristopov zagotavljanja skladnosti in nadzora v smislu vzpostavljenega tržnega zaupanja glede na povezane stroške (javne in zasebne).

Ker predlagani okvir omogoča samo tak razvoj trga SBBS, ki ga vodi zasebni sektor, vendar pa ga ne zagotavlja, sta se v oceni učinka preučila dva različna scenarija za ocenjevanje učinkov: scenarij, v katerem SBBS dosežejo le omejen obseg (100 milijard EUR), in scenarij ustaljenega stanja, v katerem dosežejo 1,5 bilijona EUR, – z makroekonomskega vidika ustrezna količina (čeprav še vedno omejena v primerjavi s celotnim državnim dolžniškim trgom euroobmočja, ki je v drugi polovici leta 2017 znašal 9 bilijonov EUR).

Količinska opredelitev pomena ovir, ki bi jih bilo s tem predlogom mogoče odstraniti, je mogoča s primerjavo npr. kapitalskih zahtev za banke, če bi SBBS kupile danes, in zahtev, ki bi nastale za enake nakupe v okviru regulativnega predloga. Seveda bi bili takšni (virtualni) prihranki odvisni od predpostavk (tudi glede uteži tveganja, ki so primerne za tranše, ki niso nadrejene). V scenariju omejenega obsega, v katerem se predvideva, da banke kupijo vse tranše in da je delež kupljenih tranš bank po standardiziranem pristopu enak njihovemu trenutnemu deležu kupljenih državnih obveznic, bi se skupna tveganju prilagojena aktiva povečala za približno 87 milijard EUR. V scenariju ustaljenega stanja se na podlagi enakega izračuna skupna tveganju prilagojena aktiva poveča na 1,3 bilijona EUR.

Kar zadeva učinek na količino sredstev, denominiranih v eurih in uvrščenih v bonitetni razred AAA, izračun temelji na podatkih Eurostata o dolgu centralne ravni države v euroobmočju iz decembra 2016 6 in bonitetnih ocenah državnih obveznic iz euroobmočja podjetja Standard & Poor's na isti dan 7 . Ta izračun kaže, da bi se ta sredstva, uvrščena v bonitetni razred AAA, v scenariju omejenega obsega (oziroma scenariju ustaljenega stanja) povečala za 2 % (oziroma 30 %).

In končno, glede učinka SBBS na razpršenost državnih portfeljev bank analiza ocene učinka kaže, da bi bil učinek v primeru scenarija omejenega obsega majhen, medtem ko bi bil v primeru scenarija ustaljenega stanja znaten. Na podlagi teh predpostavk bi se pristranskost v korist domače države v primeru bank euroobmočja, zajetih v projekt preverjanja preglednosti Evropskega bančnega organa, zmanjšala za 42 %.

Poročilo o oceni učinka je bilo 19. januarja 2018 predloženo Odboru za regulativni nadzor. Odbor se je sestal 14. februarja 2018. Izrazil je pozitivno mnenje ter pozval k spremembam in dodatnim informacijam na naslednjih področjih: (1) da se pojasni, ali ta pobuda želi zagotoviti okvir za omogočanje in tržni preizkus ali strukturo spodbud za SBBS; (2) da se nadalje razloži morebitna neto javna korist pobude, pa tudi tveganja ali neželene posledice; in (3) da se bolje predstavijo kompromisi med alternativnimi predlogi politike. Ta vprašanja so bila obravnavana in vključena v končno različico, ki je priložena temu predlogu.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ta pobuda ni namenjena za poenostavitev ali zmanjšanje upravnih obremenitev, ki izhajajo iz obstoječe zakonodaje, temveč določa nova pravila, ki omogočajo razvoj instrumentov SBBS na trgu.

Zakonodajni predlog predvidoma ne bo neposredno vplival na male vlagatelje, gospodinjstva, mala in srednja podjetja ali mikropodjetja, saj je malo verjetno, da bi bili aktivni na trgih SBBS. Hkrati bi ti sektorji imeli posredno korist od tega zakonodajnega predloga, saj bi se povečala odpornost finančnega sektorja – v obsegu, v katerem se bodo uresničile pričakovane makroekonomske koristi in koristi finančne stabilnosti.

•Temeljne pravice

Ta predlog je usklajen s temeljnimi pravicami in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem lastninsko pravico in svobodo gospodarske pobude, uporabljati pa ga je treba v skladu z navedenimi pravicami in načeli. Ta uredba še zlasti zagotavlja varstvo pravic vlagateljev v SBBS, tako da zagotavlja integriteto izdaje SBBS in osnovnega portfelja državnega dolga.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta zakonodajni predlog bo imel omejene nove finančne posledice za javne proračune, saj bi mehanizem za zagotavljanje skladnosti temeljil na samopotrjevanju izdajateljev SBBS, nadzorniki pa bi preverjali skladnost naknadno v okviru svojih rednih nadzornih dejavnosti. V luči predvidenih novih nalog in ob upoštevanju morebitnih sinergij z obstoječimi funkcijami so potrebna dodatna sredstva za organ ESMA (glej oceno finančnih posledic). Izdajateljem SBBS bi nastali stroški za samopotrjevanje, ki pa bi morali biti precej majhni glede na enostavnost finančnega produkta (obseg, v katerem se ti prenesejo na vlagatelje, bi bil odvisen od konkurenčnosti na trgu).

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Posebne cilje te pobude – tj. odpraviti regulativne ovire ter prispevati k likvidnosti novih produktov SBBS, vključno z odobritvijo „referenčne“ regulativne obravnave za te produkte – bi bilo mogoče dejansko doseči po tem, ko bo predlagana zakonodaja začela veljati. Tako je, ker bi bil potem samo standardizirani produkt upravičen do predvidene posebne regulativne obravnave, regulativna obravnava SBBS pa bi bila enaka obravnavi državnih obveznic, ki so njihova osnova 8 .

Glede na splošni cilj omogočiti trge za SBBS se bo vpliv zakonodaje ocenjeval s spremljanjem obsega, v katerem bodo takšni novi produkti dejansko sestavljeni in se bo z njimi trgovalo, in obsega, v katerem nastanek SBBS prispeva k širjenju sredstev z nizkim tveganjem in zmanjševanju „pristranskosti v korist domače države“ bank. Prav tako se bo ocenjeval vpliv SBBS na likvidnost nacionalnih trgov državnih obveznic.

Pri razlagi rezultatov teh analiz je treba upoštevati, da je razvoj trgov SBBS in navedenih referenčnih meril odvisen od več drugih dejavnikov, ki niso odvisni od regulativnega okvira ali pa so lahko z njim le malo povezani. Zato bo učinke predlagane zakonodaje verjetno težko ločiti od teh drugih dejavnikov. Ponudba novih produktov bo verjetno prav tako odvisna od pravnih stroškov vzpostavitve izdajateljskega subjekta, enostavnosti nabave obveznic z dovolj enakimi pogoji, stroškov servisiranja strukture itd. Podobno bo povpraševanje odvisno od celotnega okolja obrestnih mer, nagnjenosti k tveganju in od povpraševanja različnih vrst vlagateljev po različnih tranšah. Razvoj trga je lahko tudi nelinearen, saj bo imel predvideni produkt koristi od donosov obsega zaradi velikosti in zunanjih učinkov omrežja. Če se na primer zdi, da je produkt pritegnil zadostno zanimanje vlagateljev, se lahko upravitelj dolga odloči, da bo organiziral namenske avkcije za sestavo SBBS s standardiziranimi obveznicami z različnimi zapadlostmi. Tako bi se zmanjšali stroški sestave produkta, rast trga pa bi se lahko pospešila.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog vsebuje štiri dele. Prvi del določa niz pravil, ki določajo sestavne elemente SBBS. Ta pravila so potrebna za zagotovitev, da se na trgih sestavlja čim bolj standardiziran produkt. To spodbuja njegovo likvidnost in pritegne vlagatelje. Drugi del vsebuje pravila, ki določajo zahteve glede obveščanja in preglednosti izdajateljskega subjekta, da se zagotovi, da se samopotrjevanje izvaja na usklajen in verodostojen način. Tretji del vsebuje pravila v zvezi z nadzorom SBBS in morebitnimi sankcijami v primeru neizpolnjevanja obveznosti in/ali goljufivega vedenja izdajateljskega subjekta. Četrti del vsebuje sklop sprememb obstoječega pravnega okvira, ki so potrebne za odobritev zakonske obravnave SBBS v skladu z njihovo posebno obliko in lastnostmi.

Uvodne določbe (členi 1 do 3)

Določbe pojasnjujejo predmet urejanja, področje uporabe in opredelitve pojmov za namene zagotavljanja splošnega okvira za standardizirane SBBS, ter subjekte, ki sodelujejo pri izdajanju in posedovanju teh instrumentov. Uporabljene opredelitve pojmov so v skladu z opredelitvami pojmov, ki se uporabljajo v drugih predpisih prava Unije.

Upravičenost in sestava osnovnega portfelja ter tranširanje izdaj SBBS (členi 4 do 6)

Osnovni portfelj SBBS bi moral biti sestavljen iz državnih obveznic vseh držav članic EU, katerih valuta je euro. S to omejitvijo se zagotovi, da valutno tveganje ne vpliva na nobeno obveznico v osnovnem portfelju SBBS. Relativna vrednost državnih obveznic vsake države članice bi morala biti tesno povezana z relativno težo sodelovanja posameznih držav članic v kapitalskem ključu ECB. Kapitalski ključ ECB je približek ekonomske velikosti posamezne države članice in njenega prispevka h gospodarski stabilnosti evropskega finančnega sistema. Upoštevani so bili tudi drugi ključi, vendar je bilo ugotovljeno, da so manj pomembni. Na primer, ključ, ki temelji na neporavnanem dolgu posamezne države članice, lahko povzroči moralno tveganje, pri čemer ima lahko država članica več koristi od produkta, če poveča svoj skupni neporavnani dolg.

Zapadlost osnovnih državnih obveznic bi morala biti tesno usklajena z zapadlostjo izdaje SBBS.

Izdaja SBBS bi morala biti sestavljena iz nadrejene tranše, ki ustreza 70 odstotkom nominalne vrednosti izdaje SBBS, in ene ali več podrejenih tranš 9 . Namen podrejenih tranš je zagotoviti varnost za nadrejeno tranšo, zaradi česar je slednja instrument z nizkim tveganjem. Natančna razdelitev podrejenega dela v strukturi izdaje SBBS na različne tranše je prepuščena presoji izdajatelja, ki bo skupno ceno čim bolj povečal, vključno s tem, da bo zadostil povpraševanju različnih vrst vlagateljev po specifičnem razmerju med tveganjem in donosom. Nadrejena tranša znaša 70 odstotkov celotne strukture za zagotavljanje standardizacije te tranše v različnih izdajah. Da bi omejili tveganje tranše prve izgube (tranša, ki krije izgube pred vsemi drugimi tranšami), bi morala biti nominalna vrednost tranše prve izgube vsaj 2 % neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS. Projektna skupina ESRB je z izčrpno analizo pokazala, da 30-odstotna podrejena tranša zadostuje za zagotovitev nizkega tveganja neplačila za ustrezno (to je 70-odstotno) nadrejeno tranšo, tudi v scenarijih izjemnih razmer na trgih.

Člena 4 in 6 predvidevata posebne okoliščine, v katerih se struktura izdaje SBBS (sestava osnovnega portfelja in velikost nadrejene tranše) lahko spremeni za bodoče izdaje, in opisujeta ustrezne postopke. Državne obveznice določene države članice se lahko izključijo iz osnovnega portfelja, če in dokler je izdaja državnih obveznic države članice precej omejena zaradi zmanjšane potrebe po javnem dolgu ali slabšega dostopa do trga. Poleg tega se lahko struktura tranširanja v izjemnih primerih spremeni, kadar neugodne razmere na trgu, ki močno ovirajo delovanje trgov državnih dolgov v državi članici ali v Uniji, zahtevajo manjše nadrejene tranše, da se zagotovi njihova stalna visoka kakovost/nizko tveganje. Naloga organa ESMA je, da spremlja, ali obstajajo pogoji za spremembo sestave osnovnega portfelja ali velikosti nadrejene tranše, in o tem ustrezno obvesti Komisijo. Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, da take okoliščine obstajajo ali prenehajo obstajati. Takšen izvedbeni akt lahko začne veljati šele po glasovanju predstavnikov držav članic v Evropskem odboru za vrednostne papirje v skladu s postopkom pregleda. SBBS, izdani po sprejetju takšnega izvedbenega akta, morajo odražati spremembe v sestavi osnovnega portfelja ali velikosti nadrejene tranše na podlagi izdanega izvedbenega akta.

Izdajanje in upravljanje SBBS (člena 7 in 8)

Zaradi zagotovitve, da so vlagatelji zaščiteni pred tveganjem insolventnosti institucije, ki pridobi državne obveznice (prvotni kupec, običajno banka), bi moral SBBS izdajati subjekt za posebne namene (SPN), ki je namenjen izključno izdajanju in upravljanju SBBS ter ne izvaja drugih tveganih dejavnosti, kot je posojanje.

SPN bi morali izpolnjevati stroge zahteve glede ločevanja sredstev, da bi se zagotovila integriteta izdaje SBBS in pozicij vlagateljev v SBBS. SPN bi morali zagotoviti, da ostane sestava osnovne skupine državnih obveznic nespremenjena v celotnem življenjskem ciklu SBBS. Za upravljanje omejenih neusklajenosti zapadlosti bi moralo biti SBBS dovoljeno vlaganje prihodkov iz osnovnega portfelja samo v denarna sredstva ali visoko likvidne finančne instrumente z nizkim tržnim in kreditnim tveganjem.

Ker bi imeli vlagatelji v tranše izdaj SBBS terjatve do osnovnega portfelja državnih obveznic, ne pa do bilance stanja izdajatelja ali prvotnega kupca, SPN in njegovega osnovnega portfelja ne bi bilo treba konsolidirati v portfelju prvotnega kupca.

Uporaba oznake „vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami“ (člen 9)

Da bi zagotovili standardizacijo SBBS, bi morali biti samo tisti produkti, ki izpolnjujejo zahteve o sestavi in zapadlosti državnih obveznic, ki so osnova, in tranš, deležni enake regulativne obravnave kot državne obveznice, ki so osnova. Sistem za obveščanje ESMA je vzpostavljen, da se zagotovi, da ne prihaja do zlorab. Produkt je zato mogoče opredeliti kot SBBS le, če so izpolnjene vsebinske zahteve in zahteve v zvezi z obveščanjem.

Zahteve glede obveščanja in preglednosti v zvezi s SBBS (členi 10 do 12)

SPN so odgovorni za skladnost z zahtevami glede produktov in obveščanja. ESMA je zadolžen, da objavlja obvestila na svoji spletni strani. To bo zagotovilo, da SPN prevzamejo odgovornost za trditev, da se produkt šteje za SBBS, in da obstaja preglednost na trgu. SPN so odgovorni za kakršno koli izgubo ali škodo, ki bi nastala zaradi napačnih ali zavajajočih obvestil v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji. Vlagatelji bodo morali opraviti skrbni pregled, ki se zahteva za vsako naložbo v finančne produkte, vendar se lahko v ustrezni meri zanesejo na obveščanje o SBBS in informacije, ki jih SPN razkrijejo v zvezi z izpolnjevanjem posebnih zahtev za produkte SBBS. Zahteve po preglednosti, ki veljajo za SBBS in osnovne državne obveznice, morajo vlagateljem omogočati, da razumejo, ocenijo in primerjajo posle v SBBS ter se ne zanašajo samo na tretje osebe, kot so bonitetne agencije. Vlagateljem bi morale omogočati, da ravnajo kot preudarni vlagatelji in opravijo skrbne preglede. Ta predlog zagotavlja, da bodo imeli vlagatelji na voljo vse relevantne informacije o SBBS. Da bi se olajšal postopek za vlagatelje in SPN, bodo informacije, ki se posredujejo organu ESMA, usklajene, organ ESMA pa bo pripravil predlogo za ocenjevanje SBBS. SPN bi morali vlagateljem dati informacije prosto na voljo prek standardiziranih predlog na spletnem mestu, ki izpolnjuje določena merila, kot so nadzor kakovosti podatkov in neprekinjeno poslovanje. Poleg tega bi morali vlagatelji pred prenosom SBBS prejeti informacije o razporeditvi prihodkov in postopku, ki ga je treba upoštevati v pričakovanju neplačila ali po neplačilu pri sredstvu, ki je osnova. Za zagotovitev informiranja nadzornih organov in opravljanja njihovih nalog v zvezi z izdajo SBBS bi moral organ ESMA ustrezne pristojne organe obvestiti o vsakem prejetem obvestilu o SBBS.

Nadzor in sodelovanje med organi (člena 13 in 14)

Za ohranjanje finančne stabilnosti, zagotavljanje zaupanja vlagateljev in spodbujanje likvidnosti je bistvenega pomena ustrezen in učinkovit nadzor trgov SBBS. Zato predlog od držav članic zahteva, da v skladu z obstoječimi pravnimi akti EU imenujejo pristojne organe na področju finančnih storitev. Zagotavljati bi bilo treba skladnost z zahtevami iz uredbe, zlasti da se zagotovi zaščita vlagateljev in, kadar je to primerno, glede bonitetnih vidikov, ki so lahko povezani z izdajo ali posedovanjem SBBS s strani reguliranih oseb. Imenovani nadzorniki bi morali imeti pooblastila, dodeljena v skladu z zadevno zakonodajo o finančnih storitvah.

Glede na čezmejno naravo trga SBBS bi bilo treba zagotoviti sodelovanje med pristojnimi organi in organom ESMA in sicer z izmenjavo informacij, sodelovanjem pri nadzornih dejavnostih in preiskavah ter usklajevanjem pri sprejemanju odločitev.

Da bi se zagotovila enaka razlaga in skupno razumevanje zahtev glede SBBS s strani pristojnih organov, bi moral organ ESMA olajšati usklajevanje dela pristojnih organov in oceniti praktična vprašanja, ki bi se lahko pojavila v zvezi z SBBS.

Sankcije in popravni ukrepi (členi 15 do 18)

Za odvračanje od zlorab in da se ohrani zaupanje v produkt, bi bilo treba zagotoviti ustrezne upravne sankcije in popravne ukrepe v primerih, kadar produkt, za katerega SPN trdi, da je SBBS, ne izpolnjuje zahtev, na podlagi katerih bi se lahko štel za SBBS, ali drugih zahtev glede obveščanja ali preglednosti. Dejstvo, da je produkt, za katerega se trdi, da je SBSS, dejansko SBSS, je zlasti pomembno, da se zagotovi zaščita vlagateljev. Iz tega razloga člen 15 določa poseben postopek, v skladu s katerim se mora pristojni organ odločiti, ali je produkt, za katerega se domneva, da ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, dejansko SBBS ali ne. Če so kazenske sankcije za nekatere kršitve že predvidene v nacionalni zakonodaji, bi morali pristojni organi imeti pooblastila, da organu ESMA in drugim pristojnim organom posredujejo ustrezne informacije o kazenskih preiskavah in postopkih v zvezi s kršitvijo. Sankcije, naložene SPN, se objavijo. Poleg tega bi bilo treba SBBS, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje zahtev iz predlagane uredbe, brez nepotrebnega odlašanja odstraniti s seznama SBBS, ki ga je pripravil organ ESMA.

Makrobonitetno spremljanje (člen 19)

V skladu z analizo, ki je bila opravljena pred izdajo tega predloga, se zdi, da SBSS ne bo imel učinka na likvidnost drugih finančnih produktov na trgu ali na finančno stabilnost. Ker pa so SBBS nov produkt, je primerno, da ESRB v okviru svojih pristojnosti spremlja razvoj na trgu.

Obvestila (člen 20)

Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o zakonih in drugih predpisih v zvezi z izvajanjem obveznosti nadzora in sankcioniranja iz uredbe.

Spremembe drugih pravnih aktov (členi 21 do 24)

Členi 21 do 24 spreminjajo nekatere člene drugih pravnih aktov, zlasti direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), direktive o kapitalskih zahtevah (CRR), direktive o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP II) in direktive o zavarovanju (Solventnost II). Te spremembe so potrebne za zagotovitev, da naložbe v SBBS v vseh finančnih sektorjih, ki se regulirajo na evropski ravni, prejmejo regulativno obravnavo, ki je enaka obravnavi sredstev, ki so njihova osnova, tj. državnih obveznic euroobmočja.

Zlasti morajo KNPVP spoštovati pravila o razpršenosti, ki jim lahko preprečijo posedovanje določenih količin SBBS. Cilj spremembe direktive KNPVP je zagotoviti, da kadar države članice KNPVP pooblastijo, da vloži do 100 % v prenosljive vrednostne papirje, ki jih je izdal ali zanje jamči javni organ, se ta izjema odobri tudi za SBBS. V ta namen se v direktivo vstavi nov člen 54a.

Za zavarovalnice bi se SBBS obravnavali kot listinjenje. V skladu s standardno formulo za izračun v okviru Solventnosti II za vsako listinjenje veljajo kapitalske zahteve, povezane s tveganjem razpona pri izračunu osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala. Za SBBS bi torej veljale kapitalske zahteve za tveganje razpona, kar jih postavlja v slabši položaj v primerjavi z neposrednim posedovanjem obveznic centralne ravni držav članic, denominiranih in financiranih v domači valuti. Člen 104 direktive Solventnost II se zato spremeni tako, da se doda nov odstavek, s katerim se zagotovi, da se SBBS za namene izračuna kapitalskih zahtev obravnavajo kot centralna raven in centralne banke držav članic, denominirane in financirane v njihovi domači valuti.

Podobno se spremeni tudi uredba o kapitalskih zahtevah tako, da se zagotovi, da so kapitalske zahteve in mejne vrednosti izpostavljenosti za institucije, ki posedujejo SBBS, enake kot pri neposrednem posedovanju državnih obveznic držav članic. Ta cilj je dosežen z vključitvijo odstavka k členu 268 (kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU) 2017/2401), tako da se pristop vpogleda, odobren za izpostavljenosti pozicijam v listinjenju pri izračunu kapitalskih zahtev, razširi na vse tranše izdaj SBBS. To zagotavlja, da se za izpostavljenosti vsem tranšam izdaj SBBS uporabi enaka bonitetna obravnava kot za sredstva, ki so osnova. Poleg tega se s spremembo člena 304 za SBBS odobri enaka obravnava kot za državne obveznice pri kapitalskih zahtevah za tržno tveganje. In končno, tudi člen 390 se spremeni, da se zagotovi, da se pri omejitvah izpostavljenosti pristop vpogleda, ki se uporablja za listinjenje, uporablja tudi za izpostavljenosti do SBBS.

Za poklicne pokojninske sklade direktiva IORP II določa meje za tveganje razpona, za katere se lahko države članice odločijo, da jih ne bodo uporabljale za naložbe v državne obveznice. Poleg tega lahko države članice uvedejo količinske omejitve za listinjenja. Za zagotovitev enake obravnave za SBBS se v direktivo IORP II doda nov člen 18a.

Komisija bo po potrebi sprejela potrebne spremembe delegiranih aktov, ki so povezani z zgoraj navedenimi zakonodajnimi akti.

To zlasti velja za uredbo o količniku likvidnostnega kritja (Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 10 ), za katero bi sprememba morala zagotoviti, da se SBBS štejejo za sredstva stopnje 1, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države članice ali za katere jamči enota centralne ravni države članice, in bonitetne zahteve v zvezi z zavarovanjem (Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 11 ), da se zagotovi, da se pravila, ki se uporabljajo za izpostavljenosti zavarovalnic do državnih obveznic euroobmočja, uporabljajo tudi za izpostavljenosti do SBBS.

Dokler zadevne določbe v delegiranih aktih oziroma delegirani akti, ki temeljijo na teh direktivah in uredbah, niso spremenjene, se bodo še naprej uporabljale kot take.

Komisija bo sprejela tudi potrebne spremembe seznamov prospektov in ključnih elementov (Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1129 12 ), da se zagotovi, da je določeno ustrezno razkritje za to novo vrsto finančnega instrumenta, ki je prilagojeno značilnostim produkta. To je treba narediti na sorazmeren način, ob upoštevanju primerljive enostavne narave produkta in s ciljem preprečiti nepotrebne upravne obremenitve.

2018/0171 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 13 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami (Sovereign Bond-Backed Securities, v nadaljnjem besedilu: SBBS), lahko obravnavajo nekatere pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene ali so posledica finančne krize v letih 2007–2008. Natančneje, SBBS lahko bankam in drugim finančnim institucijam pomagajo bolje razpršiti njihove izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev, nadalje zmanjšati negativne povratne učinke med državami in bankami ter razširiti ponudbo sredstev z nizkim tveganjem, denominiranih v eurih. SBBS bi lahko poleg tega povzročili, da bi bile obveznice, izdane na malih in manj likvidnih nacionalnih trgih, bolj privlačne za mednarodne vlagatelje, kar lahko spodbudi delitev in zmanjšanje tveganj v zasebnem sektorju ter podpira učinkovitejšo razporeditev tveganj med finančnimi subjekti.

(2)V obstoječem pravnem okviru bi se SBBS obravnavali kot listinjenja in bi zato zanje veljale dodatne kapitalske zahteve in diskonti v primerjavi s kapitalskimi zahtevami in diskonti za državne obveznice euroobmočja v osnovnem portfelju. Te dodatne kapitalske zahteve in diskonti bi ovirali sestavo in uporabo SBBS s strani zasebnega sektorja kljub dejstvu, da SBBS ne nosijo tveganj, povezanih z listinjenjem, ki upravičujejo take kapitalske zahteve in popuste. Zaradi tega bi bilo treba določiti regulativni okvir za SBBS, ki bolje upošteva posebnosti in lastnosti SBBS, da bi se lahko ta produkt dal na trg. Zato je treba odpraviti regulativne ovire.

(3)Omogočanje tržno usmerjenega razvoja SBBS je del prizadevanj Komisije za zmanjšanje tveganj za finančno stabilnost in dokončanje bančne unije. SBBS bi lahko podprli nadaljnjo razpršenost portfeljev v bančnem sektorju, hkrati pa ustvarjali nov vir visokokakovostnega finančnega zavarovanja, še posebej primernega za uporabo pri čezmejnih finančnih transakcijah. Poleg tega bi omogočanje SBBS povečalo nabor instrumentov, na voljo za čezmejno vlaganje in delitev tveganj, kar prispeva k prizadevanjem Komisije za poglobitev in nadaljnje povezovanje evropskih kapitalskih trgov v okviru unije kapitalskih trgov.

(4)SBBS ne vključujejo vzajemnega prevzemanja tveganj in izgub med državami članicami, ker države članice ne bodo vzajemno jamčile za svoje zadevne obveznosti v portfelju državnih obveznic, ki so osnova za SBBS. Omogočanje SBBS prav tako ne vključuje spremembe sedanje regulativne obravnave izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev.

(5)Za doseganje ciljev geografske razpršenosti tveganj v okviru bančne unije in notranjega trga bi moral biti osnovni portfelj SBBS sestavljen iz državnih obveznic držav članic, katerih valuta je euro. Za preprečevanje valutnega tveganja bi moralo biti v osnovni portfelj SBBS dovoljeno vključiti samo državne obveznice, denominirane v eurih, ki so jih izdale države članice, katerih valuta je euro. Za zagotovitev, da državne obveznice vsake države članice euroobmočja prispevajo k sestavi SBBS v skladu z deležem, ki ga posamezna država članica prispeva k stabilnosti celotnega euroobmočja, bi morala biti sorazmerna utež nacionalnih državnih obveznic v osnovnem portfelju SBBS zelo blizu sorazmerni uteži posameznih držav članic v ključu za vpis kapitala evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank držav članic.

(6)Za zagotovitev visokokakovostnih sredstev z nizkim tveganjem in hkrati zaradi različne ravni nagnjenosti vlagateljev k tveganju bi morala biti izdaja SBBS sestavljena iz nadrejene tranše in ene ali več podrejenih tranš. Nadrejena tranša, ki ustreza sedemdesetim odstotkom nominalne vrednosti izdaje SBBS, bi morala ohraniti stopnjo pričakovanih izgub izdaje SBBS v skladu s stopnjo najvarnejših državnih obveznic euroobmočja ob upoštevanju tveganja in korelacije državnih obveznic v osnovnem portfelju SBBS državnih obveznic. Podrejene tranše bi morale zagotoviti zaščito za nadrejeno tranšo. Stopnja nadrejenosti tranš bi morala določati vrstni red, v katerem bi morali vlagatelji nositi izgube iz osnovnega portfelja državnih obveznic. Da bi se omejilo tveganje tranše prve izgube (tranša, ki krije izgube pred vsemi drugimi tranšami), bi morala biti nominalna vrednost tranše prve izgube najmanj dva odstotka neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS.

(7)Za zagotovitev integritete izdaje SBBS in čim večjo omejitev morebitnih tveganj v zvezi s posedovanjem in upravljanjem osnovnega portfelja državnih obveznic, bi morale biti zapadlosti osnovnih državnih obveznic tesno usklajene z zapadlostjo SBBS, sestava osnovnega portfelja državnih obveznic pa bi morala ostati nespremenjena v celotnem življenjskem ciklu SBBS.

(8)Standardizirana sestava osnovnega portfelja SBBS lahko otežuje ali ovira izdajo SBBS, kadar državne obveznice ene ali več držav članic niso na voljo na trgu. Državne obveznice določene države članice bi moralo biti zato mogoče izključiti iz bodočih izdaj SBBS, če in dokler je izdaja državnih obveznic te države članice precej omejena zaradi zmanjšane potrebe po javnem dolgu ali slabšega dostopa do trgov.

(9)Za zagotovitev, da so SBBS dovolj homogeni, bi moralo biti državne obveznice določene države članice dovoljeno izključiti iz osnovnega portfelja državnih obveznic in jih vanj ponovno vključiti le na podlagi odločitve Komisije, da se zagotovi, da imajo vsi istočasno izdani SBBS isti osnovni portfelj državnih obveznic.

(10)Fiksna vrednost nadrejene tranše za vsako izdajo SBBS se lahko zmanjša za prihodnje izdaje SBBS, kadar mora biti zaradi neugodnih gibanj na trgu, ki močno ovirajo delovanje trgov državnih vrednostnih papirjev v državi članici ali Uniji, velikost manjša, da se zagotovita stalna visoka kreditna kakovost in nizko tveganje za nadrejeno tranšo. Ko se takšna neugodna gibanja na trgu končajo, se mora velikost nadrejene tranše za prihodnje izdaje SBBS vrniti na začetno vrednost sedemdesetih odstotkov. Za zagotovitev, da so SBBS standardizirani, bi morala biti sprememba nadrejene tranše dovoljena le na podlagi odločitve Komisije, da se zagotovi, da so vse istočasno izdane nadrejene tranše izdaj SBBS enako velike.

(11)Vlagatelji bi morali biti zaščiteni pred tveganjem insolventnosti institucije, ki pridobi državne obveznice („prvotni kupec“), da bi sestavila osnovni portfelj SBBS. Zato lahko SBBS izdajajo le subjekti za posebne namene (v nadaljnjem besedilu: SPN), ki so namenjeni izključno izdajanju in upravljanju SBBS ter ne izvajajo drugih dejavnosti, kot je posojanje. Iz istega razloga bi morale za SPN veljati stroge zahteve za ločevanje sredstev.

(12)Za upravljanje omejenih neusklajenosti zapadlosti v času med prejemom prihodkov od servisiranja dolga iz osnovnega portfelja in datumi izplačil vlagateljem SBBS, bi moralo biti SPN dovoljeno, da vlagajo prihodke od servisiranja dolga iz osnovnega portfelja državnih obveznic SBBS le v denarna sredstva in visoko likvidne finančne instrumente z nizkim tržnim in kreditnim tveganjem.

(13)Enako regulativno obravnavo, kot je določena za izpostavljenosti do državnih vrednostnih papirjev v smislu kapitalskih zahtev, mej koncentracije in likvidnosti, bi bilo treba zagotoviti samo produktom, ki izpolnjujejo zahteve o sestavi in zapadlosti osnovnega portfelja ter velikosti nadrejenih in podrejenih tranš iz te uredbe.

(14)Sistem za samopotrjevanje SPN bi moral zagotavljati, da izdaja SBBS izpolnjuje zahteve iz te uredbe. ESMA bi moral zato pripraviti seznam izdanih SBBS in s tem vlagateljem omogočiti, da preverijo, ali je produkt, ki se prodaja kot SBBS, dejansko SBBS. Iz istega razloga bi moral ESMA na tem seznamu navesti, ali je bila naložena kakršna koli sankcija v zvezi s SBBS, in s seznama odstraniti vse produkte, za katere se ugotovi, da kršijo to uredbo.

(15)Vlagatelji bi morali imeti možnost, da se zanesejo na obvestilo o SBBS, ki ga SPN posreduje ESMA, in na informacije, ki jih zagotovi SPN. Informacije o SBBS in državnih obveznicah iz osnovnega portfelja SBBS bi morale vlagatelje omogočiti, da razumejo, ocenjujejo in primerjajo transakcije s SBBS ter se ne zanašajo samo na tretje osebe, vključno z bonitetnimi agencijami. Ta možnost bi morala vlagateljem omogočiti, da ravnajo preudarno in opravijo učinkovit skrbni pregled. Informacije o SBBS bi morale biti zato vlagateljem prosto na voljo, in sicer prek standardiziranih obrazcev na spletnem mestu, ki zagotavlja stalno dostopnost.

(16)Da se preprečijo zlorabe in zagotovi ohranjanje zaupanja v SBBS, bi morale države članice v primerih malomarnosti ali namernih kršitev v zvezi z obvestilom ali zahtevami za produkte SBBS zagotoviti ustrezne upravne sankcije in popravne ukrepe.

(17)Vlagatelji v različnih finančnih sektorjih bi morali imeti možnost vlagati v SBBS pod enakimi pogoji, kot veljajo za vlaganje v državne obveznice euroobmočja, ki so njihova osnova. Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 , Uredbo (EU), št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 16 , Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 17 in Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta 18 bi bilo zato treba spremeniti, da se za SBBS zagotovi enaka regulativna obravnava kot za sredstva, ki so njihova osnova, v različnih reguliranih finančnih sektorjih.

(18)Za ohranjanje finančne stabilnosti, zagotavljanje zaupanja vlagateljev in spodbujanje likvidnosti je bistvenega pomena ustrezen in učinkovit nadzor trgov SBBS. V ta namen bi morali biti pristojni organi obveščeni o izdaji SBBS in od SPN prejeti vse ustrezne informacije, potrebne za opravljanje svojih nadzornih nalog. Zlasti bi bilo treba nadzirati skladnost s to uredbo, da se zagotovi zaščita vlagateljev in, kadar je to primerno, vidike, ki so lahko povezani z izdajo in posedovanjem SBBS s strani reguliranih finančnih subjektov.

(19)Pristojni organi bi morali tesno usklajevati svoje nadzorne dejavnosti in zagotoviti, da so njihove odločitve dosledne. Če se kršitev te uredbe nanaša na izpolnjevanje obveznosti, na podlagi katerih se lahko produkt šteje za SBBS, bi moral pristojni organ, ki ugotovi takšno kršitev, obvestiti ESMA, pa tudi pristojne organe zadevnih držav članic. V primeru nesoglasja med pristojnimi organi bi moral ESMA izvrševati svoja zavezujoča pooblastila za posredovanje v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 19 .

(20)Glede na to, da so SBBS novi produkti, je ustrezno, da Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) ter nacionalni pristojni in imenovani organi za makrobonitetne instrumente nadzorujejo trg SBBS.

(21)Primerno bi bilo, da se ESMA kot visoko specializiranemu organu na področju trgov vrednostnih papirjev zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki se nanašajo na vrste naložb, ki jih SPN lahko izvaja s prihodki od plačil glavnice ali obresti iz osnovnega portfelja SBBS, informacije, ki jih mora SPN predložiti, da ESMA obvesti o izdajah SBBS, informacije, ki jih je treba navesti pred prenosom SBBS, in obveznosti sodelovanja ter izmenjave informacij med pristojnimi organi. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje teh standardov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(22)Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi z zahtevami glede obveščanja za SPN pred izdajo SBBS.

(23)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odločanje o tem, ali bi bilo treba državne obveznice države članice odstraniti iz osnovnega portfelja SBBS ali jih vanj vključiti in ali bi bilo treba spremeniti velikost nadrejene tranše prihodnjih izdaj SBBS. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(24)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, to je določitve okvira za SBBS, ker je nastanek trga SBBS odvisen od odprave ovir, nastalih na podlagi izvajanja zakonodaje Unije, in ker je enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu za vse institucionalne vlagatelje in osebe, ki se ukvarjajo s SBBS, mogoče doseči le na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošni okvir za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami (v nadaljnjem besedilu: SBBS).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za prvotne kupce, subjekte za posebne namene, vlagatelje in vse druge subjekte, vključene v izdajo ali posedovanje SBBS.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„pristojni organ“ pomeni javni organ ali telo, ki je uradno priznan v skladu z nacionalno zakonodajo in v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije pooblaščen za izvajanje nalog, določenih v tej uredbi;

(2)„državna obveznica“ pomeni dolžniški instrument, ki ga izda enota centralne ravni države članice, je denominiran in financiran v domači valuti te države članice in ima originalno zapadlost eno leto ali več;

(3)„vrednostni papir, krit z državnimi obveznicami“ ali „SBBS“ pomeni finančni instrument, denominiran v eurih, katerega kreditno tveganje je povezano z izpostavljenostmi do portfelja državnih obveznic in ki izpolnjuje zahteve iz te uredbe;

(4)„subjekt za posebne namene“ ali „SPN“ pomeni pravno osebo, ki ni prvotni kupec, ki izdaja SBBS in izvaja dejavnosti v zvezi z osnovnim portfeljem državnih obveznic v skladu s členoma 7 in 8 te uredbe;

(5)„prvotni kupec“ pomeni pravno osebo, ki kupi državne obveznice za svoj račun in nato te državne obveznice prenese na SPN za namen izdaje SBBS;

(6)„vlagatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki poseduje SBBS;

(7)„tranša“ pomeni pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan z osnovnim portfeljem državnih obveznic SBBS, ki nosi tveganje kreditne izgube, ki je večja ali manjša kot pri poziciji v istem znesku v drugem segmentu tega kreditnega tveganja;

(8)„nadrejena tranša“ pomeni tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube po tem, ko so to storile vse podrejene tranše tega SBBS;

(9)„podrejena tranša“ pomeni vsako tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube pred nadrejeno tranšo;

(10)„tranša prve izgube“ pomeni tranšo v izdaji SBBS, ki krije izgube pred vsako drugo tranšo.

Poglavje 2

Sestava, zapadlost in struktura SBBS

Člen 4

Sestava osnovnega portfelja

1.Osnovni portfelj izdaje SBBS vsebuje samo naslednje:

(a)državne obveznice držav članic, katerih valuta je euro;

(b)prihodke od odkupa teh državnih obveznic.

2.Utež državnih obveznic vsake države članice v osnovnem portfelju SBBS („izhodiščna utež“) je enaka sorazmerni uteži prispevka v Evropsko centralno banko (ECB) te države članice v skladu s ključem za vpis vplačanega kapitala ECB s strani nacionalnih centralnih bank držav članic v skladu s členom 29 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

SPN lahko odstopajo od nominalne vrednosti državnih obveznic vsake države članice, določene z uporabo izhodiščne uteži, in sicer za največ pet odstotkov.

3.Državne obveznice države članice se izključijo iz osnovnega portfelja SBBS, kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt, s katerim je ugotovila, da obstajajo katere od naslednjih okoliščin:

(a)v predhodnih dvanajstih mesecih („referenčno obdobje“) je država članica izdala manj kot polovico zneska državnih obveznic, ki izhaja iz njene relativne uteži, določene v skladu z odstavkom 1, pomnožene s skupnim zneskom SBBS, izdanih v dvanajstih mesecih pred referenčnim obdobjem;

(b)v predhodnih dvanajstih mesecih je država članica financirala vsaj polovico svojih letnih potreb po financiranju prek uradne finančne pomoči v podporo izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev, kot je določeno v členu 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 21 .

Kadar se uporablja prvi pododstavek, SPN določijo izhodiščne uteži državnih obveznic preostalih držav članic tako, da izključijo državne obveznice države članice iz prvega pododstavka in uporabijo metodo izračuna iz odstavka 1.

4.ESMA spremlja in ocenjuje, ali obstajajo ali so prenehale obstajati okoliščine iz točk (a) ali (b) odstavka 3, in o tem obvesti Komisijo.

5.Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, da okoliščine iz točk (a) ali (b) odstavka 3 obstajajo ali so prenehale obstajati. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 5

Zapadlost sredstev, ki so osnova

1.Tranše SBBS, ki spadajo v isto izdajo, imajo enoten prvotni datum zapadlosti. Ta datum zapadlosti je enak ali največ en dan daljši od preostale zapadlosti državne obveznice z najdaljšo preostalo zapadlostjo v osnovnem portfelju.

2.Preostala zapadlost vsake državne obveznice v osnovnem portfelju SBBS ne sme biti krajša od šestih mesecev od preostale zapadlosti državne obveznice z najdaljšo preostalo zapadlostjo v tem portfelju.

Člen 6

Struktura tranš, plačil in izgub

1.Izdaja SBBS je sestavljena iz ene nadrejene tranše in ene ali več podrejenih tranš. Neporavnana nominalna vrednost nadrejene tranše znaša sedemdeset odstotkov neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS. Število in neporavnane nominalne vrednosti podrejenih tranš določi SPN ob upoštevanju omejitve, da nominalna vrednost tranše prve izgube znaša najmanj dva odstotka neporavnane nominalne vrednosti celotne izdaje SBBS.

2.Kadar neugodne razmere močno ovirajo delovanje trgov državnih dolgov v državi članici ali Uniji in kadar Komisija te motnje potrdi v skladu z odstavkom 4, SPN zniža neporavnano nominalno vrednost nadrejene tranše na šestdeset odstotkov za vsako izdajo SBBS, izdano po tej potrditvi.

Če Komisija v skladu z odstavkom 4 potrdi, da je motnja prenehala obstajati, se odstavek 1 uporablja za vse izdaje SBBS, izdane po tej potrditvi.

3.ESMA spremlja in ocenjuje, ali obstajajo ali so prenehale obstajati okoliščine iz odstavka 2, in o tem obvesti Komisijo.

4.Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim ugotovi, ali motnja iz odstavka 2 obstaja ali je prenehala obstajati. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

5.Plačila v okviru SBBS so odvisna od plačil osnovnega portfelja državnih obveznic.

6.Porazdelitev izgub in vrstni red plačil se določita glede na tranšo izdaje SBBS in ostaneta nespremenjena v celotnem življenjskem ciklu izdaje SBBS.

Izgube se pripoznajo in se razporedijo, ko nastanejo.

Člen 7

Izdaja SBBS in obveznosti SPN

1.SPN izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)imajo sedež v Uniji;

(b)njihove dejavnosti so omejene na izdajanje in servisiranje izdaj SBBS ter upravljanje osnovnega portfelja teh izdaj SBBS v skladu s členi 4, 5, 6 in 8;

(c)odgovorni so izključno za opravljanje storitev in dejavnosti iz točke (b).

2.SPN ima v lasti celoten osnovni portfelj izdaje SBBS.

22 Osnovni portfelj izdaje SBBS predstavlja dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v členu 2(c) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki zavaruje finančne obveznosti SPN do vlagateljev v izdajo SBBS.

Posedovanje SBBS določene izdaje SBBS ne zagotavlja nobenih pravic ali terjatev do sredstev tega SPN, ki izda to izdajo SBBS, ki presegajo osnovni portfelj te izdaje in prihodke od posedovanja tega SBBS.

V primeru zmanjšanja vrednosti ali prihodkov iz osnovnega portfelja državnih obveznic vlagatelji niso upravičeni do odškodninskih zahtevkov.

3.SPN vodi evidence in račune tako, da:

(a)svoja sredstva in finančne vire loči od sredstev in finančnih virov osnovnega portfelja izdaje SBBS in s tem povezanih prihodkov;

(b)loči osnovne portfelje in prihodke od različnih izdaj SBBS;

(c)loči pozicije, ki jih imajo različni vlagatelji ali posredniki;

(d)preveri, da je ob vsakem času število SBBS ene izdaje enako vsoti SBBS, ki jih posedujejo vsi vlagatelji ali posredniki v tej izdaji;

(e)preveri, da je neporavnana nominalna vrednost SBBS ene izdaje enaka neporavnani nominalni vrednosti osnovnega portfelja državnih obveznic te izdaje.

4.SPN hrani državne obveznice iz člena 4(1)(a), kot je to dovoljeno v skladu s točko (1) oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 23 in točko (2) oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 24 , samo v centralnih bankah, centralnih depotnih družbah, kreditnih institucijah z dovoljenjem ali investicijskih podjetjih z dovoljenjem.

Člen 8

Naložbena politika

1.SPN vlaga plačila glavnice ali obresti za državne obveznice iz člena 4(1)(a), ki zapadejo v plačilo pred plačilom glavnice ali obresti za SBBS, samo v denarna sredstva ali visoko likvidne finančne instrumente, denominirane v eurih, z nizkim tržnim in kreditnim tveganjem. Te naložbe se lahko unovčijo v enem dnevu z minimalnim negativnim učinkom na ceno.

SPN hrani plačila iz prvega pododstavka, kot je to dovoljeno v skladu s točko (1) oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in točko (2) oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, samo v centralnih bankah, centralnih depotnih družbah, kreditnih institucijah z dovoljenjem ali investicijskih podjetjih z dovoljenjem.

2.SPN ne spremenijo osnovnega portfelja SBBS do zapadlosti tega SBBS.

3.ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje določajo finančne instrumente, ki se lahko štejejo za visoko likvidne z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, iz odstavka 1. ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [6 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje 3

Uporaba oznake SBBS in zahteve glede obveščanja, preglednosti in informacij

Člen 9

Uporaba oznake „vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami“

Oznaka „vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami“ ali „SBBS“ se uporablja le za finančne produkte, ki izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(a)finančni produkt stalno izpolnjuje zahteve iz členov 4, 5 in 6;

(b)ESMA je bil obveščen o tem finančnem produktu v skladu s členom 10(1) in finančni produkt je bil vključen na seznam iz člena 10(2).

Člen 10

Zahteve za obvestilo o SBBS

1.SPN s predlogo iz odstavka 5 tega člena obvesti ESMA vsaj en teden pred izdajo SBBS, da izdaja SBBS izpolnjuje zahteve iz členov 4, 5 in 6. ESMA o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ SPN.

2.ESMA na svojem uradnem spletnem mestu vzdržuje seznam vseh SBBS, o katerih ga je obvestil SPN. ESMA ta seznam takoj posodobi in odstrani vse izdaje SBBS, ki se na podlagi odločitve pristojnih organov v skladu s členom 15 ne štejejo več za izdaje SBBS.

3.Pristojni organ, ki naloži popravne ukrepe ali upravne sankcije v skladu s členom 15, o tem nemudoma obvesti ESMA. ESMA na seznamu iz odstavka 2 tega člena nemudoma navede, da je pristojni organ naložil upravne sankcije, na katere se ni več mogoče pritožiti, v zvezi z zadevnimi SBBS.

4.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so podrobneje določene informacije iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [6 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka.

5.ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo predloge, ki se uporabijo za posredovanje informacij iz odstavka 1.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [6 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 11

Zahteve glede preglednosti

1.SPN vlagateljem in pristojnim organom brez nepotrebnega odlašanja posreduje naslednje informacije:

(a)informacije o osnovnem portfelju, ki so bistvene za oceno, ali je finančni produkt v skladu s členi 4, 5 in 6;

(b)podroben opis vrstnega reda plačil tranš izdaje SBBS;

(c)kadar se prospekt v primerih iz členov 1(4), 1(5) ali 3(2) Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta 25 ne pripravi, pregled glavnih značilnosti SBBS, po potrebi vključno s podatki v zvezi z značilnostmi izpostavljenosti, denarnimi tokovi in kaskadno ureditvijo za izgube;

(d)obvestilo iz člena 10(1).

Informacije iz točke (a) tega odstavka se dajo na voljo najpozneje en mesec po datumu zapadlosti plačila obresti za SBBS.

2.SPN da informacije iz odstavka 1 na voljo na spletnem mestu, ki:

(a)ima dobro delujoč sistem za nadzor kakovosti podatkov;

(b)je v skladu z ustreznimi standardi upravljanja ter se vzdržuje in deluje v skladu z organizacijsko strukturo, ki zagotavlja neprekinjeno in urejeno delovanje spletnega mesta;

(c)je predmet sistemov, kontrol in postopkov, ki zagotavljajo identifikacijo vseh zadevnih virov operativnega tveganja;

(d)vključuje sisteme, ki zagotavljajo zaščito in celovitost prejetih informacij ter sprotno beleženje teh informacij;

(e)omogoča hranjenje informacij najmanj pet let po datumu zapadlosti vsake izdaje SBBS.

SPN navede informacije iz odstavka 1 in mesto, kjer so informacije na voljo, v dokumentaciji v zvezi s SBBS, ki se zagotovi vlagateljem.

Člen 12

Zahteve glede informacij

1.Pred prenosom SBBS prenosnik prevzemniku zagotovi vse naslednje informacije:

(a)postopek za dodelitev prihodkov iz osnovnega portfelja državnih obveznic različnim tranšam izdaje SBBS, vključno po ali v pričakovanju neplačila v zvezi s sredstvi, ki so osnova;

(b)kako se vlagateljem dodelijo volilne pravice za ponudbo za zamenjavo po ali v pričakovanju neplačila v zvezi s katero koli državno obveznico v osnovnem portfelju in kako se morebitne izgube zaradi neplačila dolga razporedijo na različne tranše izdaje SBBS.

2.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so podrobneje določene informacije iz odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [6 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje 4

Nadzor nad produktom

Člen 13

Nadzor

1.Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za nadzor skladnosti SPN s to uredbo. Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o teh pristojnih organih in, kadar je primerno, o tem, kako so razdeljene njihove naloge in dolžnosti.

Pristojni organ države članice, v kateri je SPN ustanovljen, nadzoruje skladnost z zahtevami iz te uredbe.

2.Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila za opravljanje nalog na podlagi te uredbe.

Pristojni organi so pooblaščeni vsaj, da:

(a)zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki v obsegu, v katerem se nanašajo na SBBS, in da prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b)zahtevajo, da SPN brez odlašanja zagotovijo informacije;

(c)zahtevajo informacije od vsake osebe, ki je povezana z dejavnostmi SPN;

(d)izvajajo inšpekcijske preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(e)izvajajo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da SPN še naprej ravna v skladu z zahtevami te uredbe;

(f)izdajo odredbo za zagotovitev, da SPN ravna v skladu z zahtevami te uredbe in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim krši to uredbo.

3.ESMA na svoji spletni strani objavi in posodablja seznam pristojnih organov.

Člen 14

Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA

1.Pristojni organi in ESMA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjujejo informacije za opravljanje svojih dolžnosti. Zlasti tesno usklajujejo nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvijajo in spodbujajo najboljše prakse, lajšajo sodelovanje, spodbujajo doslednost razlage ter v primeru morebitnih nesoglasij pripravljajo ocene, ki zajemajo več jurisdikcij.

Zaradi lažje uporabe pooblastil za pristojne organe ter zagotavljanja doslednega izvajanja in izvrševanja obveznosti iz te uredbe ESMA deluje v okviru pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.Pristojni organ, ki na podlagi jasnih in dokazljivih razlogov meni, da SPN krši to uredbo, o tem nemudoma podrobno obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima SPN svoj sedež. Pristojni organ države članice, v kateri ima SPN sedež, izvede ustrezne ukrepe, vključno z odločitvijo iz člena 15.

3.Če SPN še naprej deluje na način, ki je jasno v nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ države članice, v kateri ima SPN sedež, ali zato, ker pristojni organ ni sprejel ukrepov v razumnem roku, lahko pristojni organ, ki je odkril kršitev te uredbe, potem, ko o tem obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima SPN sedež, in ESMA, sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito vlagateljev, med drugim lahko SPN prepove kakršno koli nadaljnje trženje SBBS na njegovem ozemlju in sprejme odločitev iz člena 15.

Člen 15

Zloraba oznake SBBS

1.Če obstajajo razlogi za domnevo, da SPN krši člen 9 in je oznako „SBBS“ uporabil za trženje produkta, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega člena, pristojni organ države članice, v kateri ima SPN svoj sedež, uporabi postopek iz odstavka 2.

2.Pristojni organ države članice, v kateri ima SPN, za katerega obstaja sum kršitve, sedež, se v 15 dneh po tem, ko izve za morebitne kršitve iz odstavka 1, odloči, ali je bil kršen člen 9, ter o tem obvesti ESMA in druge ustrezne pristojne organe, vključno s pristojnimi organi vlagateljev, kadar so znani. Pristojni organ, ki ne soglaša z odločitvijo, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti vse druge zadevne pristojne organe. Če tega nesoglasja ni mogoče rešiti v treh mesecih od dneva, ko so obveščeni vsi vpleteni pristojni organi, se zadeva predloži ESMA v skladu s členom 19 in, kadar je ustrezno, členom 20 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Rok za spravo iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 je en mesec.

Če zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz prvega pododstavka ne dosežejo sporazuma, ESMA v enem mesecu sprejme odločitev iz člena 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. Med postopkom, določenim v tem odstavku, se SBBS s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 10(2), še naprej obravnava kot SBBS in ostane na tem seznamu.

Če zadevni pristojni organi soglašajo, da je kršitev s strani SPN povezana z neskladnostjo s členom 9 v dobri veri, se lahko odločijo SPN odobriti obdobje največ treh mesecev za odpravo ugotovljene kršitve, ki začne teči na dan, ko pristojni organ SPN obvesti o kršitvi. V tem obdobju se SBBS s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 10(2), še naprej obravnava kot SBBS in ostane na tem seznamu.

3.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi obveznosti glede sodelovanja in informacije, ki se izmenjajo v skladu z odstavkoma 1 in 2.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [6 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 16

Popravni ukrepi in upravne sankcije

1.Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo kazenske sankcije v skladu s členom 17, pristojni organi odredijo SPN ali fizični osebi, ki upravlja SPN, ustrezne popravne ukrepe, vključno z odločitvijo iz člena 15, in ustrezne upravne kazni iz odstavka 3, kadar SPN:

(a)ne izpolnjujejo obveznosti iz členov 7 in 8;

(b)ne izpolnjujejo zahtev iz člena 9, tudi kadar ESMA ne obvestijo v skladu s členom 10(1) ali posredujejo zavajajoče obvestilo;

(c)ne izpolnjujejo zahtev glede preglednosti iz člena 11.

2.Upravne sankcije iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)javno izjavo, v kateri je navedena identiteta fizične ali pravne osebe, ki je storila kršitev, in narava kršitve;

(b)odredbo, ki od fizične ali pravne osebe, ki je storila kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)začasno prepoved, ki vsakemu članu organa upravljanja SPN ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, preprečuje opravljanje upravljavske funkcije v SPN;

(d)v primeru kršitve iz točke (b) odstavka 1 začasno prepoved za SPN, da posreduje obvestilo iz člena 10(1);

(e)upravno denarno kazen v višini največ 5 000 000 EUR ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na [datum začetka veljavnosti te uredbe], ali največ 10 % celotnega letnega neto prometa SPN, ugotovljenega v zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, ki jih odobri organ upravljanja SPN;

(f)upravno denarno kazen v višini največ dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je slednjo mogoče opredeliti, tudi če ta korist presega najvišja zneska iz točke (e).

3.Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij upoštevajo, v kolikšnem obsegu je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti, in vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)pomembnost, resnost in trajanje kršitve;

(b)stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(c)finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe;

(d)pomembnost dobičkov, ki jih je odgovorna fizična ali pravna oseba pridobila, ali izgub, ki jih je preprečila, če jih je mogoče določiti;

(e)izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe;

(f)stopnjo sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

(g)prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

4.Države članice zagotovijo, da je vsaka odločitev o naložitvi popravnih ukrepov ali upravnih sankcij ustrezno utemeljena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe.

Člen 17

Medsebojno učinkovanje s kazenskimi sankcijami

Države članice, ki so določile kazenske sankcije za kršitev iz člena 16(1), dajo svojim pristojnim organom vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da od drugih pristojnih organov in ESMA prejemajo ter jim zagotavljajo specifične informacije v zvezi s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, ki se začnejo v zvezi s kršitvami iz člena 16(1).

Člen 18

Objava upravnih sankcij

1.Pristojni organi na svoji spletni strani objavijo vse odločitve, s katerimi naložijo upravno sankcijo, na katero se ni več mogoče pritožiti in ki je naložena zaradi kršitve iz člena 16(1), brez nepotrebnega odlašanja in po tem, ko je bila zadevna oseba o tem obveščena.

Objava iz pododstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, kateri je bila naložena upravna sankcija.

2.Pristojni organi upravno sankcijo objavijo na anonimni podlagi in na način, ki je v skladu z nacionalnim pravom, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)kadar se upravna sankcija naloži fizični osebi in se po predhodni oceni izkaže, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna;

(b)kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

(c)kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo SPN ali udeleženim fizičnim osebam.

Alternativno se lahko, kadar je verjetno, da bodo okoliščine iz prvega pododstavka prenehale obstajati v razumnem obdobju, objava v skladu z odstavkom 1 preloži za to obdobje.

3.Pristojni organi zagotovijo, da informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1 ali 2, ostanejo na njihovi uradni spletni strani pet let. Osebni podatki ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa le toliko časa, kot je potrebno.

Člen 19

Makrobonitetni nadzor trga SBBS

ESRB je v mejah svojih pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 26 odgovoren za makrobonitetni nadzor trga SBBS v Uniji in deluje v skladu s pooblastili, določenimi v navedeni uredbi.

Člen 20

Uradna obvestila držav članic

Države članice Komisijo in ESMA uradno obvestijo o zakonih in drugih predpisih iz členov 13 in 16 do [eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh zakonov in drugih predpisov.

Poglavje 4
Izvedbena pooblastila in končne določbe

Člen 21

Sprememba Direktive 2009/65/ES

V Direktivi 2009/65/ES se vstavi naslednji člen 54a:

„Člen 54a

1.V primerih, ko države članice uporabijo odstopanje iz člena 54 ali odobrijo opustitev iz člena 56(3), pristojni organi matične države članice KNPVP:

(a)uporabijo isto odstopanje ali odobrijo isto opustitev za KNPVP, da vloži do 100 % svojih sredstev v SBBS, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], v skladu z načelom razpršitve tveganj, če ti pristojni organi menijo, da imajo imetniki enot premoženja v KNPVP zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki izpolnjujejo omejitve iz člena 52;

(b)opustijo uporabo odstavkov 1 in 2 člena 56.

2.Države članice do [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.“

Člen 22

Sprememba Direktive 2009/138/ES

V členu 104 Direktive 2009/138/ES se doda naslednji odstavek 8:

„8.Pri izračunu osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala se izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank držav članic, ki so denominirane in financirane v njihovih domačih valutah.

Države članice do [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz prvega pododstavka.“

Člen 23

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)v členu 268 se doda naslednji odstavek 5:

„5.Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], vedno obravnavajo v skladu s prvim odstavkom tega člena.“;

(2)v členu 325 se doda naslednji odstavek 4:

„4.Za namene tega naslova institucije obravnavajo izpostavljenosti v obliki vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS], kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države članice.“;

(3)v členu 390(7) se doda naslednji pododstavek:

„Prvi pododstavek se uporablja za izpostavljenosti do vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe [vstaviti sklic na uredbo SBBS].“

Člen 24

Spremembe Direktive (EU) 2016/2341

V Direktivi (EU) 2016/2341 se vstavi naslednji člen 18a:

„Člen 18a

Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami

1. Države članice v svojih nacionalnih pravilih v zvezi z vrednotenjem sredstev institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, izračunavanjem lastnih virov sredstev institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in izračunavanjem minimalnega kapitala za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje obravnavajo vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, kot so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe[vstaviti sklic na uredbo SBBS], na enak način kot državne dolžniške vrednostne papirje v euroobmočju.

2. Države članice do [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe SBBS] sprejmejo, objavijo ter sporočijo Komisiji in ESMA potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.“

Člen 25

Klavzula o oceni

Komisija po ne prej kot petih letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe in potem, ko je na voljo dovolj podatkov, oceni, ali je ta uredba dosegla svoje cilje za odpravo nepotrebnih regulativnih ovir, ki preprečujejo razvoj SBBS.

Člen 26

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES 27 . Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami

1.2.Zadevna področja

zakonodaja o finančnih trgih, bančna unija

1.3.Vrsta predloga/pobude

☑ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 28 .

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog je del prizadevanj Komisije za dokončanje bančne unije, in sicer s spodbujanjem zmanjšanja tveganj in delitve tveganj v zasebnem sektorju. To vključuje učinkovit okvir, ki odpravlja sedanje regulativne ovire za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami (SBBS), ki izhajajo iz razlik v obravnavi med SBBS in državnimi obveznicami, ki sestavljajo osnovni portfelj SBBS. SBBS bi lahko bankam (in drugim institucijam) pomagali pri zagotavljanju razpršenosti njihovih portfeljev državnih obveznic in zmanjševanju negativnih povratnih učinkov med državami in bankami, ki so kljub nedavnemu napredku v nekaterih primerih še vedno veliki.

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj št.

Za „omogočanje“ sredstev, kot so SBBS, kar bi omogočilo preizkus na trgu glede njihove izvedljivosti, bi bilo treba doseči naslednja posebna cilja:

1. Odprava nepotrebnih regulativnih ovir (tj. ponovno vzpostaviti regulativno „nevtralnost“ za SBBS).

2. Spodbujanje likvidnosti in referenčne kakovosti (tj. novi instrument je treba obravnavati tako kot druge referenčne vrednosti v ureditvi (de jure likvidnost) in mora biti sposoben doseči zadostno kritično maso/standardizacijo, da bi bil tudi dejansko likviden).

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Ključne zainteresirane strani, ki bi jih predlagana zakonodaja zajela, vključujejo banke (in druge finančne institucije, za katere velja CRR/CRD), druge upravljavce premoženja, organizatorje/izdajatelje produkta, nadzornike in uradnike za upravljanje dolga (kot približke za učinek zakonodaje in SBBS na nacionalne trge državnega dolga).

Učinek, tako v smislu potencialnih koristi kot potencialnih stroškov, bi bil odvisen od velikosti trga za te nove finančne produkte. Predlagana intervencija je namenjena samo „omogočanju“ tega novega produkta, ki trenutno še ne obstaja. Izvedljivost tega novega produkta, in torej obseg, v katerem se lahko razvije trg za ta nov finančni produkt, pa je odvisna tudi od drugih dejavnikov, in ne samo od njihove regulativne obravnave, zato jo je mogoče preveriti šele s tržnim preizkusom – ki ga omogoča predlagana intervencija.

Na splošno, če se SBBS – potem, ko se omogočijo z regulativnega vidika, na primer z odpravo regulativnih pribitkov za kapitalske zahteve in zahteve glede likvidnostnega kritja – izkažejo za izvedljive, so predvidene tudi naslednje koristi:

– razpoložljivost novega produkta, ki bi bankam, zavarovalnicam, pokojninskim skladom in drugim vlagateljem pomagal, da razpršijo svoje portfelje državnih obveznic;

– okrepljena finančna stabilnost, ker bi SBBS pripomogli k oslabitvi povezave med bankami in državo. Poleg tega bi se lahko tudi izkazalo, da SBBS zagotavljajo stabilnost v času finančnih pretresov na trgu, ker neporavnane državne obveznice v SBBS ne bi bilo mogoče razprodati v nujni prodaji;

– razširjena baza vlagateljev za evropski državni dolg, učinek, ki naj bi bil večji za manjše države članice, katerih državne obveznice morda niso zanimive za mednarodne vlagatelje;

– posredne koristi za male vlagatelje, gospodinjstva ter mala in srednja podjetja v obsegu, v katerem se zgoraj navedene koristi v smislu večje finančne stabilnosti uresničijo.

Kar zadeva stroške, naj bi bili omejeni.

– za državljane/potrošnike se lahko pojavijo posredni omejeni stroški zaradi vpliva SBBS na likvidnost nekaterih trgov državnih obveznic, ki bi lahko povzročil višje stroške financiranja, ki bi jih morali nositi davkoplačevalci. Če se SBBS izkažejo za uspešne, se bodo ti učinki verjetno izravnali z znižanjem splošnega tveganja (in s tem stroškov izposojanja) zaradi večje finančne stabilnosti;

– izdajatelji SBBS bi morali kriti omejene stroške zasnove takega produkta, kot so pravni stroški vzpostavitve izdajateljskega subjekta itd.;

– uprave (Komisija, ESMA, nacionalni nadzorni organi itd.) bi imele razmeroma omejene stroške s pripravo zakonodaje in zakonodajnih ukrepov, kot bodo potrebni v prihodnosti zaradi prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam. Novi instrument bi povzročil tudi stroške, povezane z nadzorom, vendar bodo ti verjetno zanemarljivi (ker bi morali nadzorniki vlagatelje v SBBS nadzorovati v vsakem primeru).

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Učinek zakonodaje bi bilo mogoče oceniti s spremljanjem obsega, v katerem se bodo ti novi produkti dejansko ustvarjali in se bo z njimi trgovalo. Treba pa je upoštevati, da bo zakonodaja omogočala tržni preizkus uspešnosti produkta in da je razvoj tega novega trga odvisen od številnih drugih dejavnikov, ki niso odvisni od regulativnega okvira ali pa so z njim le malo povezani. To bo verjetno otežilo razmejitev učinkov predlagane zakonodaje same po sebi (z drugimi besedami, zakonodaja lahko deluje natanko tako, kot je predvideno, vendar pa lahko razvoj SBBS vseeno spodleti zaradi neodvisnih razlogov). Podobno bo povpraševanje odvisno od splošnega okolja v zvezi z obrestnimi merami, nagnjenosti k tveganju in povpraševanja različnih vrst vlagateljev po različnih tranšah itd. Povedano drugače, medtem ko se SBBS v sedanjih gospodarskih razmerah morda ne bodo razvili, pa to ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnosti, potem ko bodo regulativne ovire uspešno odpravljene.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Kratkoročno bo ESMA moral razviti svoje zmogljivosti za prejemanje obvestil o izdajah SBBS, preverjanje njihove skladnosti z uredbo, obveščanje pristojnih nacionalnih organov in prejemanje informacij od teh organov ter objavo sporočenih izdaj SBBS in pristojnih nacionalnih organov na svoji spletni strani.

Poleg tega bo moral ESMA v XXX mesecih po začetku veljavnosti te pobude pripraviti regulativne in izvedbene tehnične standarde.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

SBBS so orodje za okrepitev finančne stabilnosti in delitve tveganj v celotnem euroobmočju. Tako lahko prispevajo k boljšemu delovanju notranjega trga. Člen 114 PDEU, ki evropskim institucijam podeljuje pristojnosti za določitev ustreznih določb, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje notranjega trga, je torej ustrezna pravna podlaga. Ugotovljene regulativne ovire za razvoj trgov SBBS vsebujejo različni deli zakonodaje EU. Posledica tega je, da z ukrepi posameznih držav članic ne bi bilo mogoče doseči ciljev te zakonodajne pobude, tj. odstranitve teh regulativnih ovir, saj je spremembe zakonodaje EU mogoče doseči le na podlagi ukrepov EU.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Namen zakonodajnega predloga je napredek na področju bančne unije. SBBS bi lahko bankam in drugim institucijam pomagali pri zagotavljanju razpršenosti njihovih portfeljev državnih obveznic in zmanjševanju negativnih povratnih učinkov med državami in bankami, s čimer bi se na splošno povečala finančna stabilnost.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

ESMA je zadolžen za vodenje registrov že za KNPVP, AIS, EuVECA in EuSEF. Izkušnje so bile na splošno pozitivne.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Pobuda je v skladu z okrepljeno vlogo, ki jo ima ESMA v skladu s predlogom za pregled evropskih nadzornih organov. Vendar ne vpliva neposredno na predlog Komisije o pregledu zakonodaje o evropskih nadzornih organih, ker zadeva posebno tehnično vprašanje, ki ni obravnavano v pregledu.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 29

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

n.r.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V skladu z že obstoječimi ureditvami ESMA pripravlja redna poročila o svojih dejavnostih (vključno z notranjim poročanjem višjemu vodstvu, poročanjem odborom in izdelavo letnega poročila), njegovo porabo virov pa revidirata Računsko sodišče in Služba za notranjo revizijo. Spremljanje sedanjih predlaganih ukrepov in poročanje o njih bo skladno z že obstoječimi zahtevami.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

V zvezi z zakonito, gospodarno in učinkovito uporabo odobritev, ki izhajajo iz predloga, se pričakuje, da predlog ne bi prinesel novih tveganj, ki jih obstoječi okvir ESMA za notranji nadzor še ne zajema.

2.2.2.Načrtovani načini kontrole

Upravljavski in kontrolni sistemi, kot so določeni v uredbi o ESMA, se že izvajajo. ESMA tesno sodeluje s Službo Komisije za notranjo revizijo, da bi zagotovil izpolnjevanje ustreznih standardov na vseh področjih notranje kontrole. Te ureditve se bodo uporabljale tudi v zvezi z vlogo ESMA v skladu s tem predlogom. Letna revizijska poročila se pošljejo Komisiji, Parlamentu in Svetu.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Zaradi boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) za ESMA uporabljajo brez omejitev.

Trenutno ima ESMA namensko strategijo za boj proti goljufijam in spremni akcijski načrt. Strategija in akcijski načrt sta bila vzpostavljena leta 2014. Okrepljeni ukrepi ESMA na področju boja proti goljufijam bodo skladni s pravili in navodili iz finančne uredbe (ukrepi za boj proti goljufijam kot del dobrega finančnega poslovodenja), politiko urada OLAF za preprečevanje goljufij, določbami iz strategije Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011) 376) pa tudi iz skupnega pristopa glede decentraliziranih agencij EU (julij 2012) in s tem povezanega časovnega načrta.

Uredba o ustanovitvi ESMA vsebuje določbe o izvajanju in nadzoru proračuna ESMA in veljavna finančna pravila.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	1a: Konkurenčnost za rast in delovna mesta	dif./nedif 30 .	držav Efte 31	držav kandidatk 32	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
1.a	12 02 06 ESMA	dif.	NE	NE	NE	NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
[poimenovanje………………………………………]

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

[XX.YY.YY.YY]

DA/NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

ESMA			Leto N 33	Leto N+1 34	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)	0,419	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225
	plačila	(2)	0,419	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225
Naslov 2:	obveznosti	(1a)
	plačila	(2a)
Naslov 3:	obveznosti	(3a)
	plačila	(3b)
Odobritve za ESMA SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	0,419	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225
	plačila	= 2 + 2a + 3b	0,419	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
GD: <…….>
• Človeški viri
• Drugi upravni odhodki
GD <…….> SKUPAJ	odobritve

Odobritve iz
RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N 35	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	0,419	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225
	plačila	0,419	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225	0,225

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za ESMA

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leto
N

Leto
N+1 36

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 37

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 38 …

– Oblikovanje registra za obveščanje o SBBS, podatkovne zbirke sankcij za SBBS, seznama nacionalnih pristojnih organov za SBBS in modelov za obveščanje o SBBS

0,281

0,097

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 ...

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

STROŠKI SKUPAJ

0,281

0,097

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire ESMA

3.2.3.1.Povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 39

Leto
N+1 40

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ 41

Uradniki (razredi AD)	0,087	0,082	0,082	0,082	0,082	0,082	0,082
Uradniki (razredi AST)
Pogodbeni uslužbenci	0,051	0,046	0, 046	0, 046	0, 046	0, 046	0, 046
Začasni uslužbenci
Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ

0,119

0,128

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt

Funkcionalna skupina in razred	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
AD16
AD15
AD14
AD13
AD12
AD11
AD10
AD9
AD8
AD7	1	1	1	1
AD6
AD5

AD skupaj	1	1	1	1
AST11
AST10
AST9
AST8
AST7
AST6
AST5
AST4
AST3
AST2
AST1
AST skupaj
AST/SC 6
AST/SC 5
AST/SC 4
AST/SC 3
AST/SC 2
AST/SC 1
AST/SC Skupaj
VSE SKUPAJ

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Funkcionalna skupina IV	0,5	1	1	1
Funkcionalna skupina III
Funkcionalna skupina II
Funkcionalna skupina I
Skupaj	0,5	1	1	1

Napoteni nacionalni strokovnjaki	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Skupaj

Navedite predvideni datum zaposlitve in ustrezno prilagodite znesek (če pride do zaposlitve v juliju, se upošteva samo 50 % povprečnih stroškov) ter navedite dodatna pojasnila v prilogi.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–☑ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
·Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)

• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 42
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy 43	– na sedežu 44
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v oddelek 3 Priloge V.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 45 .

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N	Leto N+1 46	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			Skupaj
NPO 47	0,600	0,338	0,338	0,338	0,338	0,338	0,338
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	0,600	0,338	0,338	0,338	0,338	0,338	0,338

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 48
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(2) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(3) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) (št. 648/2012, UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(4) Glejte zvezka I („Main findings“) in II („Technical analysis“) poročila projektne skupine ESRB „Sovereign bond-backed securities: feasibility study“, na voljo na https://www.esrb.europa.eu/pub/task_force_safe_assets/html/index.en.html.

(5) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (CRR) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1); Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1); Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(6) Preneseno s spletišča Eurostata dne 21. decembra 2017 ob 10:42.

(7) Preneseno s spletišča S&P dne 21. decembra 2017.

(8) Nekatere posebne ovire, npr. razlike v upravičenosti do zahtev glede likvidnostnega kritja med SBBS in državnimi obveznicami euroobmočja, bi bilo treba obravnavati v ločenih pravnih predpisih, ker izhajajo iz delegiranih aktov.

(9) V različici, ki jo je analizirala projektna skupina ESRB, sta bili dve podrejeni tranši, vmesna tranša in tranša prve izgube, kar ustreza 20 in 10 odstotkov nominalne vrednosti izdaje SBBS.

(10) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije, UL L 11, 17.1.2015, str. 1.

(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(12) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(13) UL C, , str. .

(14) UL C, , str. .

(15) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(16) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (CRR) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(17) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(18) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(19) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(21) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(22) Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

(23) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(24) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(25) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(26) Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(27) Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

(28) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(29) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(30) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(31) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(32) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(33) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(34) Izdatki za obdobje po letu 2020 so predstavljeni samo za ponazoritev. Finančne posledice za proračun EU po letu 2020 bodo vključene v predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir.

(35) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(36) Izdatki za obdobje po letu 2020 so predstavljeni samo za ponazoritev. Finančne posledice za proračun EU po letu 2020 bodo vključene v predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir.

(37) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(38) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.

(39) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(40) Izdatki za obdobje po letu 2020 so predstavljeni samo za ponazoritev. Finančne posledice za proračun EU po letu 2020 bodo vključene v predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir.

(41) Vključno s stroški zaposlovanja

(42) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(43) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(44) Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

(45) Glej člena 11 in 17 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(46) Izdatki za obdobje po letu 2020 so predstavljeni samo za ponazoritev. Finančne posledice za proračun EU po letu 2020 bodo vključene v predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir.

(47) Stopnja sofinanciranja za evropske nadzorne organe se izračuna glede na sedanji način njihovega upravljanja in financiranja ter ne upošteva predloga Komisije o pregledu evropskih nadzornih organov, ki še ni sprejet.

(48) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.