Bruselj, 17.5.2018

COM(2018) 286 final

2018/0145(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/... ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2018) 270 final}
{SWD(2018) 190 final}
{SWD(2018) 191 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Tehnološke spremembe vplivajo na vse dele družbe in gospodarstva ter spreminjajo življenja državljanov EU. Promet pri tem ni izjema. Nove tehnologije korenito spreminjajo okolje mobilnosti. Na podlagi tega se morata EU in njena industrija spoprijeti z izzivom, da bi postali vodilni na svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja. Komisija je zato sprejela celosten pristop za zagotovitev, da bi politike mobilnosti EU izražale te politične prednostne naloge, v obliki treh svežnjev mobilnosti „Evropa v gibanju“.

Po uvedbi strategije za nizkoemisijsko mobilnost je Komisija maja in novembra 2017 1 sprejela dva svežnja mobilnosti. Ta dva svežnja določata pozitivno agendo za izvajanje strategije za nizkoemisijsko mobilnost ter zagotovitev nemotenega prehoda na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse. Evropska komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj zagotovita hitro sprejetje teh predlogov.

Ta pobuda je del tretjega svežnja mobilnosti „Evropa v gibanju“, ki zagotavlja izvajanje nove strategije za industrijsko politiko iz septembra 2017, njen namen pa je zaključiti proces, ki bo Evropi omogočil, da v celoti izkoristi ugodnosti posodobitve mobilnosti. Ključno je, da se vsem državljanom EU v prihodnosti zagotovi varen, čist in učinkovit sistem mobilnosti. Cilj so varnejša in dostopnejša evropska mobilnost, konkurenčnejša evropska industrija, varnejša delovna mesta v Evropi ter čistejša mobilnost in boljša prilagojenost nujnosti obravnavanja podnebnih sprememb. V ta namen bo potrebna popolna zavezanost EU, držav članic in zainteresiranih strani, vključno z uvedbo strožjih zahtev glede varnostnih elementov v cestnih vozilih.

Varnost v cestnem prometu je vseevropsko vprašanje, ki se obravnava na podlagi celostnega pristopa. Politike po navadi temeljijo na treh stebrih: na udeležencih v cestnem prometu (voznikih, pešcih in kolesarjih), vozilih in infrastrukturi.

Varnost v cestnem prometu se je v zadnjih desetletjih precej izboljšala, napredek pri zniževanju stopenj smrtnih žrtev v cestnem prometu pa je v zadnjih letih zastal. Glede na statistične podatke EU se število smrtnih žrtev v cestnem prometu v Uniji od leta 2013 ni bistveno zmanjšalo 2 . Čeprav nekatere države članice še vedno vsako leto dosegajo precejšen napredek, druge celo beležijo povečevanje števila smrtnih žrtev, kar povzroča stagnacijo stopenj smrtnih žrtev v cestnem prometu na ravni EU.

Nujno je treba spremeniti okvir, tako da bo bolje prilagojen spremembam v mobilnosti, ki so posledica družbenih trendov (npr. več kolesarjev in pešcev, starajoča se družba) in tehnološkega razvoja. Brez novih pobud o varnosti v cestnem prometu na splošno je mogoče pričakovati, da vplivi sedanjega pristopa na varnost ne bodo več mogli izravnati vedno večjega obsega prometa. Za obravnavanje zapletenih razmer je potrebno dinamično prilagajanje politike, ki dosledno in učinkovito upošteva glavne izzive celotnega spektra politik varnosti v cestnem prometu. Kar zadeva varnost vozil, to pomeni določitev številnih naprednih varnostnih ukrepov za standardno opremo zadevnih kategorij vozil in večjo zaščito izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, kot so pešci, kolesarji ter osebe nižje rasti in ostareli.

Ta predlog obravnava glavno težavo stalno visokega števila prometnih nesreč, zaradi česar je visoko tudi število smrtnih žrtev in hudih poškodb, ter zagotavlja ukrepe za povečanje varnosti na ravni vozil, da bi se bodisi preprečile nesreče in zmanjšalo njihovo število bodisi zmanjšala resnost nesreč, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, in s tem omejilo število smrtnih žrtev in hudih poškodb. Ta predlog je treba obravnavati v tesni povezavi z drugimi pobudami v okviru tretjega svežnja mobilnosti, kot so predlagane spremembe direktive o upravljanju varnosti cestne infrastrukture 3 . Cilj teh pobud je tudi prispevati k zmanjšanju števila smrtnih žrtev in poškodb na cestah v EU, torej imajo skupni okvir in so medsebojno povezane. Poleg tega so nekateri sistemi, ki so vgrajeni v vozila, na primer sistem za ohranjanje voznega pasu in inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti, odvisni od dobro vzdrževane cestne infrastrukture (talne označbe, znaki in kamere). Zato se predlogi o cestni infrastrukturi in varnosti vozil na nekaterih področjih dopolnjujejo ter sistemom, vgrajenim v vozila, omogočajo uresničitev varnostnega potenciala v celoti.

Po drugi strani je treba pri splošnem okviru varnosti vozil in infrastrukture upoštevati razvoj povezane in avtomatizirane vožnje, ki napreduje z veliko hitrostjo. Zato je ta predlog tesno povezan tudi s strategijo Komisije za kooperativne inteligentne prometne sisteme (C-ITS) 4 in s predlogom za strategijo EU za mobilnost prihodnosti 5 . Da bi bila vozila kos izzivom prihodnosti, morajo biti pripravljena na nov tehnološki razvoj infrastrukture, poleg tega pa bodo morala tudi prevzeti vodilno vlogo in utreti pot do možnosti popolnoma avtomatizirane vožnje. Zato bo določitev zahteve glede naprednih varnostnih elementov v obstoječih vozilih voznikom pomagala pri postopnem privajanju novim elementom ter bo okrepila zaupanje javnosti in sprejemanje prehoda na avtomatizirano vožnjo.

Predlog je tudi v celoti v skladu s sklepi Sveta na podlagi izjave iz Vallette, v kateri so ministri za promet ponovno potrdili svojo zavezo izboljšanju varnosti v cestnem prometu 6 in zlasti pozvali Komisijo, naj izboljša zaščito udeležencev v cestnem prometu, zlasti izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, tako da zagotovi uporabo novih varnostnih elementov za vozila.

Skladnost z veljavnimi določbami politike na tem področju

V Direktivi 2007/46/ES 7 (ki jo bo nadomestila Uredba, ki se bo uporabljala od 1. septembra 2020 8 ) so določene usklajene varnostne in okoljske zahteve, ki jih morajo motorna vozila izpolnjevati, preden so dana na notranji trg, s čimer se olajša prosti pretok vozil. Zagotavlja okvir, na podlagi katerega delujejo številni posamični regulativni akti s posebnimi tehničnimi zahtevami za različne vrste vozil.

V zvezi s tem so uredba o splošni varnosti vozil 9 , uredba o varnosti pešcev 10 in uredba o varnosti vozil s pogonom na vodik 11 posamični regulativni akti v okviru postopka EU-homologacije. Tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil glede številnih varnostnih in okoljskih prvin so bile usklajene na ravni Unije, da se prepreči sprejemanje zahtev, ki se med državami članicami razlikujejo, ter zagotovi visoka raven zdravstvenih in varnostnih standardov po vsej Uniji.

V skladu s členom 17 uredbe o splošni varnosti vozil in členom 12 uredbe o varnosti pešcev mora Komisija spremljati tehnični razvoj tehnologij za večjo varnost ter proučiti morebitno razširitev področja uporabe varnostnih elementov vozil, ki se trenutno uporabljajo, na druge/vse kategorije vozil z vključitvijo zahtev glede novih naprednih varnostnih elementov v posodobljeno zakonodajo Unije in izboljšanjem zaščite izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu.

Ta predlog v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami zagotavlja potrebne prilagoditve veljavne zakonodaje Unije tehničnemu napredku, hkrati pa uvaja nove varnostne elemente vozil, ki bi lahko na cestah rešili veliko življenj.

Predlog je skladen tudi z Uredbo (EU) 2015/758 12 , v skladu s katero morajo biti vsi novi tipi osebnih avtomobilov in dostavnih vozil od 31. marca 2018 opremljeni s sistemom eCall, ki v primeru hude nesreče samodejno pokliče enotno evropsko številko za klic v sili 112. Ocenjuje se, da bi se lahko s sistemom eCall skrajšal čas nujnega odziva in na leto rešilo do 2 500 življenj. Sistem eCall prispeva k blaženju posledic hudih prometnih nesreč v EU, cilj tega predloga pa je preprečiti prometne nesreče ali zmanjšati resnost nesreč, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, da bi se zmanjšalo število smrtnih žrtev in hudih poškodb.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Bolj na splošno bo ta predlog prispeval k prednostnim nalogam, povezanim z rastjo, delovnimi mesti in naložbami v Uniji, spodbujal najučinkovitejše inovacije in v Evropi ohranjal kakovostna delovna mesta ter prispeval k digitalizaciji notranjega trga s pospeševanjem varnostnih elementov, ki veljajo za ključne omogočitvene tehnologije, ki spodbujajo in podpirajo široko uporabo avtomatiziranih vozil v Uniji.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pravna podlaga te pobude je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost Unije. Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov:

Tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil glede številnih varnostnih in okoljskih prvin so bile usklajene na ravni Unije, pri čemer bi samostojno ukrepanje držav članic ogrozilo celotni sistem homologacije vozil. Ukrepanje na ravni Unije je nujno zaradi preprečevanja pojavljanja ovir za enotni trg in omogoča lažje doseganje ciljev predloga, ker bo preprečilo razdrobljenost enotnega trga, ki se ji sicer ne bi izognili, ter okrepilo varnostno in okoljsko uspešnost vozil. Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

Sorazmernost

Kot je pokazala ocena učinka, je predlog skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je nujno za zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah Unije ter hkrati za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga in visoke ravni javne varnosti in varstva okolja.

Ta predlog izraža najvišje varnostne standarde za vsa vozila, vključno z lahkimi gospodarskimi vozili (kategorije N1), v zvezi s katerimi stroški za najustreznejšo možnost politike (možnost 3) nekoliko presegajo koristi. Vendar se v tem primeru upoštevajo dodatni premisleki, kot so potreba po skladnosti politike, zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev vsem proizvajalcem avtomobilov na notranjem trgu, preprečevanje izpostavljenosti delavcev višjim tveganjem ter možnost, da proizvajalci znižajo stroške zaradi ekonomij obsega in dejstva, da imajo lahka gospodarska vozila pogosto enako platformo in drugo strojno opremo kot osebni avtomobili. Poleg tega imajo proizvajalci na voljo dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam, zato se ta predlog obravnava kot sorazmeren.

Poleg tega se bo s predlogom poenostavilo regulativno okolje, s tem pa znižali upravni stroški za nacionalne organe in industrijo. V oceni učinka je ugotovljeno tudi, da predvideni ukrepi politike ne bodo pomembno vplivali na mala in srednja podjetja (glej razdelek 6.3).

Izbira instrumenta

Predlog se nanaša na tri medsebojno povezane uredbe – o splošni varnosti vozil, varnosti pešcev in varnosti vozil s pogonom na vodik – zato je tudi izbrani instrument uredba. Glede na predlagane vsebinske spremembe, dejstvo, da so določbe uredbe o varnosti pešcev in uredbe o varnosti vozil s pogonom na vodik v veliki meri zastarele in jih je treba nadomestiti z ustreznima pravilnikoma ZN (št. 127 in 134), ter ob upoštevanju nadaljnjih poenostavitev zakonodaje se zdi primerno predlagati nov pravni akt, s katerim se bodo nadomestile in razveljavile zadevne tri uredbe skupaj z njihovimi zastarelimi izvedbenimi ukrepi.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanje ustreznosti veljavne zakonodaje

V zvezi z uredbo o splošni varnosti ni bila izvedena naknadna ocena.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Uradno javno posvetovanje Komisije v zvezi s predlogom je potekalo od 31. julija do 22. oktobra 2017, pred njim pa so bila organizirana dodatna ciljno usmerjena posvetovanja, in sicer:

splošno sodelovanje z zainteresiranimi stranmi julija 2014 v okviru 124. srečanja delovne skupine za motorna vozila (strokovna skupina Komisije, ki vključuje javne in zasebne zainteresirane strani);

nadaljnje ciljno usmerjeno (osebno) dvodnevno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi oktobra 2014;

na 131. srečanju delovne skupine za motorna vozila, ki je potekalo 16. februarja 2016, je Komisija državam članicam in zainteresiranim stranem predstavila sklop 19 potencialnih ukrepov, ki bi se lahko upoštevali pri reviziji uredbe o splošni varnosti vozil in uredbe o varnosti pešcev;

novembra 2016 je bilo organizirano dodatno intenzivno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi (72 udeležencev, ki so zastopali 32 strokovnjakov/raziskovalnih organizacij, skupin za podporo varnosti, proizvajalcev vozil, industrije za dobavo vozil, lokalnih/nacionalnih vlad in drugih zadevnih strokovnjakov).

Po eni strani so bili ključni cilji teh obsežnih posvetovanj seznaniti zainteresirane strani s stališči Komisije o nadaljnjih ukrepih v zvezi z varnostjo vozil, po drugi strani pa vsem zainteresiranim stranem čim bolj pregledno predstaviti vse podatke, parametre, stališča strokovnjakov in njihove vire, na katerih bo temeljila ocena učinka, zlasti v smislu sklopov podatkov, stopenj prostovoljne uporabe varnostnega sistema vozila, tehnoloških stroškov, tehnološke učinkovitosti in delov populacije, ki so običajno žrtve prometnih nesreč. V okviru teh posvetovanj so lahko zainteresirane strani tudi ocenile in potrdile ključne podatke, ki so se uporabili kot zadostno in ustrezno zanesljivi, pomembni in aktualni. Na podlagi rezultatov posvetovanj sta se nato pripravila predlog in priložena ocena učinka.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je marca 2015 objavila študijo „Koristi in izvedljivost številnih novih tehnologij in nereguliranih ukrepov na področju varnosti potnikov v vozilih in zaščite izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu“ (Benefit and Feasibility of a Range of New Technologies and Unregulated Measures in the fields of Vehicle Occupant Safety and Protection of Vulnerable Road Users in the context of the General Safety and Pedestrian Safety Regulations) 13 v okviru predvidene revizije uredbe o splošni varnosti in uredbe o varnosti pešcev. V študiji je obravnavanih več kot 50 razpoložljivih varnostnih ukrepov, ki bi lahko pomagali dodatno zmanjšati število smrtnih žrtev in poškodb v prometnih nesrečah (vključno z razmerji med koristmi in stroški).

Komisija je decembra 2016 objavila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu „Reševanje življenj: Spodbujanje varnosti vozil v EU“ 14 . V delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu poročilu 15 , je opredeljenih in predlaganih 19 potencialnih regulativnih ukrepov, s katerimi bi se učinkovito dodatno zmanjšalo število prometnih nesreč in smrtnih žrtev.

16 V okviru priprav za oceno učinka k tej pobudi je Komisija maja 2017 objavila drugo študijo „Poglobljena analiza stroškovne učinkovitosti opredeljenih ukrepov in elementov v zvezi z nadaljnjimi ukrepi za varnost vozil v EU“ (In depth cost-effectiveness analysis of the identified measures and features regarding the way forward for EU vehicle safety) s podrobnejšo oceno stroškov in koristi ter stroškovne učinkovitosti za izbranih 19 potencialnih regulativnih ukrepov.

Ocena učinka

Pobuda je podprta z oceno učinka, za katero je Odbor za regulativni nadzor po pregledu 17. januarja 2018 izdal pozitivno mnenje s pridržki. Pridržki Odbora za regulativni nadzor so zadevali tri glavne vidike:

– Odbor za regulativni nadzor je navedel, da v poročilu o oceni učinka ni bil ustrezno opredeljen predvideni prispevek te pobude v okviru celostnega pristopa varnostnega sistema k varnosti v cestnem prometu ter nista bila dobro pojasnjena odnos in dopolnjevanje z vzporedno pobudo o varnosti cestne infrastrukture;

– navedel je tudi, da težava (stagnacija zmanjševanja števila smrtnih žrtev v cestnem prometu), njeni vzroki, cilji pobude in zasnova možnosti niso usklajeni;

– opozoril je na dejstvo, da v poročilu še vedno ni pojasnjeno, niti kako so bili izbrani posamezni ukrepi in kolikšni so njihovi ocenjeni stroški in koristi niti vloga in mnenja zainteresiranih strani v tem procesu.

V mnenju sta bila navedeni tudi pomembnost razsežnosti REFIT v okviru pobude in potreba po natančnejši pojasnitvi, zakaj je možnost politike 3 ustreznejša za lahka gospodarska vozila.

Da bi se obravnavali navedeni pridržki, je bilo v končno oceno učinka dodano naslednje:

   pojasnila o odnosu in dopolnjevanju te pobude z vzporedno pobudo o varnosti cestne infrastrukture so v razdelku 1.4;

   pobude so obravnavane v okviru pristopa na podlagi skupnega izhodišča, pri čemer so pojasnjeni prispevki posamezne pobude k skupnim ciljem in metodologije študij, na katerih temeljijo, da bi se prikazalo preprečevanje dvojnega štetja (podrobnejši podatki so na voljo v razdelku 2.1 in Prilogi 4);

   podrobnejši podatki o pristopu na podlagi varnostnega sistema in več možnih razlogov za stagnacijo zniževanja stopenj smrtnih žrtev v cestnem prometu (v smislu vzrokov nesreč, raznovrstnosti populacije, dejavnikov udeležencev v cestnem prometu in splošnih pomislekov glede načina vožnje) so bili prav tako dodani v razdelek 2.1;

   dodan je nov razdelek 2.2, ki povezuje glavne težave glede varnosti v cestnem prometu s težavami, ki so povezane z vozili in varnostjo delovanja vozil, da bi se omogočilo boljše razumevanje strukture opredelitve težave in razlogov, ki so domnevno manj celoviti, vendar veliko pomembnejši na ravni sistema vozila, hkrati pa še vedno popolnoma relevantni;

   intervencijska logika iz razdelkov od 5.1 do 5.4 je bolj dosledno povezana z glavnimi težavami, cilji in možnostmi. Spremembe poimenovanj ciljev in možnosti pojasnjujejo, da se ta pobuda ne osredotoča na zaščito določenih skupin udeležencev v cestnem prometu in pri tem zanemarja druge, cilji pa so dodatno pojasnjeni na podlagi pojma zaščite v primeru nesreče skupaj z možnostjo, da se nesreča v celoti prepreči;

   v razdelku 5 so zdaj pojasnjeni medsebojno delovanje in vloga zainteresiranih strani v postopku izbire posameznih ukrepov in ocene njihovih koristi in učinkovitosti (z več koraki) ter izvedba končne ocene stroškov in koristi posameznih ukrepov v primerjavi s svežnji ukrepov na podlagi prispevkov zainteresiranih strani;

   razdelek 2.8 je spremenjen, da bi se bolje pojasnili predvidena poenostavitev zakonodajnega okvira in nadaljnji ukrepi v zvezi z morebitnimi zastarelimi regulativnimi določbami, pri čemer so navedene prihodnje posodobitve pravil o varnosti vozil, in

   utemeljitev in pojasnitev odločitve o vključitvi lahkih gospodarskih vozil v možnost politike 3 sta dodani v razdelek 8, pri čemer so poudarjeni dejstvo, da večina evropskih proizvajalcev že zagotavlja varnejša vozila, kot se trenutno zahtevajo, enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce, sinergije z zasnovo vozila, delitev stroškov, mnenja zainteresiranih strani in povišano tveganje za poškodbe omejene kategorije ljudi, tj. delavcev, ki na svojem delovnem mestu uporabljajo lahka gospodarska vozila.

Povzetek poročila o oceni učinka in mnenje Odbora za regulativni nadzor sta objavljena na naslednjih povezavah:

[…]

[…]

V oceni učinka so bile proučene tri splošne možnosti politike:

·možnost 1: „splošna uporaba razvitih in široko dostopnih varnostnih elementov“ pomeni določitev obvezne uporabe varnostnih elementov/sistemov, katerih tehnologija je dovolj razvita. Njihov namen je predvsem zaščita potnikov v avtomobilu. Izvajanje se začne na datum začetka uporabe Uredbe;

·možnost 2: „uvedba široko dostopnih in redkeje dostopnih varnostnih elementov kot standardne opreme“ vključuje možnost 1 in varnostne elemente, ki so trenutno tudi na voljo in so nameščeni v vozni park, vendar so manj pogosti in potrebujejo več časa, da bodo popolnoma razviti za vse kategorije vozil in segmente trga (izvajanje se začne 24 mesecev od datuma začetka uporabe uredbe). Vključuje tudi ukrepe, ki zagotavljajo osredotočenost voznika na vožnjo in splošno zaščito izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu;

·možnost 3: „uvedba celovitega sklopa varnostnih elementov, ki spodbujajo inovacije“, vključuje možnost 2 in dodatne varnostne rešitve, ki so izvedljive in že obstajajo na trgu, čeprav sta njihova stopnja namestitve in uveljavljanje na trgu nizka, vendar bi lahko zagotovili čim večje splošno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v Uniji in spodbudili inovacije na področju varnostnih rešitev v ključnem avtomobilskem sektorju. Edini element s podaljšanim datumom izvajanja v primerjavi s prvima dvema možnostma je zahteva, da so izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu neposredno vidni voznikom tovornjakov (izvajanje se začne 48 mesecev od datuma začetka uporabe uredbe).

Najustreznejša izbira je možnost 3. Ta možnost bo predvidoma preprečila največje število smrtnih žrtev in hudih poškodb potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu pri splošno sprejemljivih stroških. Zagotavlja tudi dosleden in nediskriminativni pristop k vsem kategorijam vozil.

Pričakovane koristi so:

   uvedba novih varnostnih elementov bo predvidoma v naslednjih 16 letih pomagala zmanjšati število smrtnih žrtev za 24 794, število hudih poškodb pa za 140 740;

   sedanja vrednost koristi znaša 72,8 milijarde EUR;

   zaradi preprečenih trkov je mogoče pričakovati tudi zmanjšanje zastojev na cesti, čeprav teh koristi ni bilo mogoče količinsko opredeliti. Vendar pa bi morali zabeležiti manjše izgube časa (državljani), večjo produktivnost (podjetja) in boljšo uporabo obstoječe cestne infrastrukture (uprave);

   nazadnje je zaradi sistemov za uravnavanje hitrosti in nadziranja tlaka v pnevmatikah mogoče pričakovati zmanjšanje emisij vozil in izboljšanje kakovosti zraka, čeprav tudi teh koristi ni bilo mogoče količinsko opredeliti.

Pričakovani stroški so:

   predvideni skupni stroški (enkratni in stalni stroški proizvodnje) proizvajalcev avtomobilov bodo znašali 57,4 milijarde EUR sedanje vrednosti stroškov;

   bistvenih srednje- in dolgoročnih zvišanj maloprodajnih cen vozil zaradi predlaganih novih varnostnih ukrepov za vozila ni mogoče pričakovati, zato v analizi stroškov in koristi ni bil predviden noben večji vpliv na obseg prodaje vozil;

   posebnih dodatnih stroškov za nacionalne uprave ni mogoče pričakovati, saj bodo novi varnostni elementi vozil vključeni v obstoječi okvir za homologacijo.

Splošni kazalniki stroškov in koristi:

   skupne neto koristi znašajo 15,4 milijarde EUR;

   „najboljša ocena“ razmerja med stroški in koristmi najustreznejše možnosti je 1,27.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ta predlog predvidoma ne bo bistveno vplival na regulativno obremenitev proizvajalcev ali nacionalnih organov, saj je homologacija vozil že zajeta v obstoječem zakonodajnem okviru, uvedba kakršnih koli novih varnostnih elementov pa bo vključena v ta okvir.

Čeprav se lahko zadevni postopki preizkušanja in potrjevanja vozil izvedejo v okviru obstoječe infrastrukture za homologacijo, ki je na voljo v državah članicah, bodo nastali dodatni stroški preizkušanja in potrjevanja. Vendar so ti stroški zanemarljivi 17 glede na skupne stroške razvoja novega modela vozila (ki navadno znašajo od več sto milijonov do več milijard evrov).

Z uredbo o splošni varnosti, ki se trenutno uporablja, ni bil samo uveden nabor varnostnih ukrepov za vozila, ampak je bil namen tudi doseči poenostavitev na podlagi priporočil skupine na visoki ravni CARS 21 18 , pri čemer bi 38 direktiv ES nadomestili enakovredni pravilniki ZN, harmonizirani na svetovni ravni. V enakem smislu naj bi ta predlog razveljavil več uredb EU o izvajanju uredbe o splošni varnosti, uredbe o varnosti pešcev in uredbe o varnosti vozil s pogonom na vodik ter jih nadomestil z enakovrednimi pravilniki ZN, ki jih je Unije medtem upoštevala. Poleg tega dodatno poenostavlja zakonodajo z združitvijo teh treh uredb v en sam zakonodajni akt.

Temeljne pravice

Predlog bi lahko vplival na pravice posameznikov iz členov 7 in 8 Listine v zvezi z zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov. Nekateri podatki, pridobljeni z zapisovalnikom podatkov o dogodku ali s sistemi, ki se bodo vgradili v vozila, na primer sistem za spremljanje zaspanosti in pozornosti voznika ali sistem za napredno zaznavanje nepozornosti, so lahko osebni podatki, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo. Določljiva fizična oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, zlasti s pomočjo identifikatorja, kot je ime, identifikacijske številke, lokacijskih podatkov, spletnega identifikatorja ali enega ali več dejavnikov, značilnih za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno istovetnost zadevne fizične osebe. Vsako obdelavo osebnih podatkov je treba izvesti v skladu z zakonodajo EU na področju varstva podatkov, zlasti Splošno uredbo o varstvu podatkov 19 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne bo vplival na proračun Unije.

5.DRUGI ELEMENTI

Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Evropska komisija bo še naprej spremljala tehnološki napredek v avtomobilskem sektorju in po potrebi predlagala spremembo ustrezne zakonodaje, da bi se vključili novi varnostni elementi. Prav tako bo še naprej javno sodelovala pri postopku usklajevanja standardov za vozila na mednarodni ravni in ga vodila (Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo,− UNECE).

Za zagotovitev ustreznosti nove uredbe z vidika prihodnjih izzivov se šteje za primernejše, da se kakršen koli pregled teh pravil o varnosti vozil obravnava bolj dinamično, in sicer ob upoštevanju splošnega tehničnega napredka in pojava novih potreb glede varnosti. V povezavi s tem mednarodni regulativni razvoj v okviru UNECE in tudi pogosta potreba po prilagajanju navedenih pravil navadno samodejno spodbudita ta postopek pregleda.

Komisija je odločena, da bo spodbudila in podprla čim prejšnji razvoj natančnih tehničnih zahtev glede naprednih sistemov vozil na ravni UNECE. Kljub temu je zavezana, da bo te zahteve določila v okviru EU za homologacijo, če priprave na ravni UNECE ne bodo napredovale dovolj hitro. Komisija si bo tudi prizadevala zagotoviti, da so pravilniki ZN, ki so sprejeti ob podpori Unije, oblikovani v skladu z najvišjimi standardi razpoložljive tehnologije varnosti v cestnem prometu, in da se redno posodabljajo.

Po drugi strani je treba uvedbo zapisovalnika podatkov o dogodku (nesreči) (EDR), v katerem so shranjeni številni ključni podatki o vozilu za kratek čas pred in med sprožilnim dogodkom ter po njem (najpogosteje je ta dogodek sprožitev zračne blazine), šteti za pomemben korak v pravo smer pri zagotovitvi natančnih podatkov o nesrečah za celotno EU, ki se danes še ne izvaja dovolj obsežno, vendar je nepogrešljiv za celovito spremljanje varnosti delovanja vozil v cestnem prometu. Informacije iz EDR bodo olajšale poglobljeno analizo varnosti v cestnem prometu in oceno učinkovitosti specifičnih varnostnih ukrepov. Zato bi bilo treba države članice odločno spodbujati k izvajanju bolj poglobljenih analiz nesreč na cestah v Uniji in k pripravi celovitih poročil na nacionalni podlagi. V povezavi s tem bi bilo treba države članice tudi dodatno spodbuditi pri izvajanju analiz in izboljšav varnosti v cestnem prometu na nacionalni ravni, tako da se jim dajo na voljo različne platforme za izmenjavo znanja 20 .

   Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog se na splošno nanaša na Uredbo (EU) 2018/[…] o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, saj sta njuna časovna okvira uporabe združljiva.

Poglavje I (Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov):

Člen 1 – glede na predlagano konsolidacijo uredbe o splošni varnosti in uredbe o varnosti pešcev ta predlog ohranja predmet urejanja uredbe o splošni varnosti, dodani pa so sklici na zahteve glede zaščite potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu.

Člen 2 – področje uporabe uredbe o splošni varnosti je na splošno ohranjeno, na ravni varnostnih elementov vozil, ki se trenutno uporabljajo, in povezanih izjem pa je bilo področje uporabe razširjeno, da bi se vključile tudi druge kategorije vozil (ali vse kategorije) in odpravile ustrezne izjeme (na primer odpravijo se trenutne izjeme v zvezi s športnimi terenskimi vozili in dostavnimi vozili).

Člen 3 – vključene so nove opredelitve pojmov, da bi se zajeli na novo uvedeni varnostni elementi vozil.

Poglavje II (členi od 4 do 11):

V skladu z logiko, podobno uredbi o splošni varnosti, ki se trenutno uporablja, člen 4 določa splošne tehnične zahteve za homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ter vsebuje seznam varnostnih področij, v zvezi s katerimi so v okviru sekundarne zakonodaje nadalje razvita (ali jih je treba razviti) natančnejša pravila. Vključuje sklic na Prilogo I, v kateri so navedeni vsi pravilniki ZN, katerih uporaba v EU je obvezna, in na Prilogo II, ki vsebuje podrobne informacije o ustreznih zahtevah glede varnosti vozil, njihovem področju uporabe in povezani sekundarni zakonodaji, ki morda že obstaja ali jo je treba razviti v okviru pobude.

V tem predlogu je predvidena tudi podelitev pooblastil Komisiji, na podlagi katerih bi lahko spremenila in določila podrobna pravila in tehnične zahteve v delegiranih aktih ter spremenila prilogi I in II, da bi se upoštevala tehnični napredek in regulativni razvoj na ravni Združenih narodov in Unije.

Člen 5 razširja področje uporabe trenutno veljavne zahteve, da se v osebnih avtomobilih namesti sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, na vse kategorije vozil.

Člen 6 določa številne napredne varnostne elemente za vsa vozila (npr. inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti; sistem za spremljanje zaspanosti in pozornosti voznika/sistem za zaznavanje nepozornosti; zaznavanje vzvratne vožnje in pripomoček za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola).

Člen 7 določa posebne zahteve za avtomobile in dostavna vozila, pri čemer zlasti zahteva, da so opremljeni z zapisovalnikom podatkov o dogodku (nesreči) ter zasnovani in izdelani z večjo cono za zaščito pred udarci z glavo za izpostavljene udeležence v cestnem prometu.

Člen 8 določa zahteve glede prednjih zaščitnih sistemov.

Člen 9 določa posebne zahteve za tovornjake in avtobuse, pri čemer zlasti zahteva, da so opremljeni s sistemom za zaznavanje izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, ki so v neposredni bližini prednjega in stranskega dela vozila, in za opozarjanje nanje ter zasnovani in izdelani tako, da se zagotovi boljša vidljivost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu z voznikovega sedeža.

Komisija ne predlaga spremembe naprednih sistemov za zaviranje v sili pri tovornjakih in avtobusih, tako da bi samodejno zavirali, ko bi zaznali izpostavljene udeležence v cestnem prometu, kot je predlagano za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila. Analiza nesreč, na kateri temelji pobuda, opozarja na tveganje, da bi vozilo povozilo pešce ali kolesarje, ki so v neposredni bližini voznikove kabine, tj. v tako imenovanih „slepih conah“, in kadar se težko gospodarsko vozilo premika zelo počasi (naravnost ali v ovinek) ali speljuje z mesta. Vendar delovanje sistemov za zaznavanje, ki so povezani s samodejnim zaviranjem, pri teh nizkih hitrostih morda ni enako učinkovito. Drugače povedano, na voljo niso nobeni sistemi, ki bi vozniku učinkovito preprečevali, da bi pri nizki hitrosti povozil udeleženca v prometu, in ni gotovo, ali in kdaj bodo na voljo. Ocena je pokazala, da to ni le vprašanje sistemskega programiranja. Pripravljalne raziskave so pravzaprav potrdile, da je opozarjanje voznika na prisotnost izpostavljenega udeleženca v prometu učinkovitejše, kadar voznik lahko neposredno opazi njegovo prisotnost v ogledalih ali skozi izboljšana vetrobranska stekla in stranska okna, na katerih ni slepih con. Na podlagi tega je mogoče pričakovati, da se bodo pešci in kolesarji počutili varnejše v prometu, saj bodo lahko z vozniki v izboljšanih kabinah vzpostavili očesni stik. Če pa samodejno zaviranje v teh primerih postane tehnično izvedljivo, se zadevna uredba lahko in bi se morala prilagoditi tehničnemu napredku.

Člen 10 določa posebne zahteve za vozila s pogonom na vodik, Priloga V pa vsebuje zahteve glede ustreznosti materialov za vodikove sisteme in njihove sestavne dele.

Člen 11 določa posebne zahteve za avtomatizirana vozila in zlasti vsebuje seznam področij varnosti, v zvezi s katerimi je treba nadalje razviti podrobna pravila in tehnične določbe kot podlago za uporabo avtomatiziranih vozil.

Poglavje III (Končne določbe):

Predlagana je pooblastitev Komisije za sprejemanje delegiranih aktov, da bi posodabljala priloge glede na tehnični napredek in regulativni razvoj, ter za določitev podrobnih pravil za posebne postopke, preizkuse in tehnične zahteve za homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ob upoštevanju posebnih zahtev iz tega predloga. Člen 12 določa pogoje za prenos pooblastil na Komisijo v zvezi s tem.

Člen 13 določa prehodne določbe.

Člen 14 zadeva datume izvajanja različnih varnostnih zahtev iz Priloge II. Ustrezni datumi izvajanja na novo uvedenih varnostnih zahtev so:

večina varnostnih ukrepov se bo začela uporabljati na datum začetka uporabe uredbe za nove tipe in 24 mesecev od tega datuma za vsa na novo proizvedena vozila;

omejeno število ukrepov (skupaj trije) se bo začelo uporabljati 24 mesecev od datuma začetka uporabe uredbe za nove tipe in 48 mesecev od datuma začetka uporabe za vsa nova vozila;

za zahteve glede boljše neposredne vidljivosti za tovornjake in avtobuse (člen 9(4)) je potreben daljši rok za izvajanje, saj bo potrebna popolnoma nova zasnova kabine – uporabljati se bodo začele 48 mesecev od datuma začetka uporabe uredbe za nove tipe in 84 mesecev od datuma začetka uporabe za vse nove tovornjake in avtobuse.

Člen 15 uvaja potrebne spremembe v Prilogo II k Uredbi (EU) 2018/[…], ki izhajajo iz sprejetja tega predloga.

Člen 16 razveljavlja zadevne tri uredbe (o splošni varnosti vozil, varnosti pešcev in varnosti vozil s pogonom na vodik) in z njimi povezano zastarelo sekundarno zakonodajo 21 .

Člen 17 določa, da se bo ta uredba začela uporabljati 36 mesecev od datuma začetka njene veljavnosti. To bo Komisiji omogočilo, da vnaprej sprejme ustrezne delegirane akte in proizvajalcem zagotovi dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam.

2018/0145 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/... ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, 22  

ob upoštevanju mnenja Odbora regij, 23  

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V Uredbi (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta 24 25 + so določene upravne določbe in tehnične zahteve za homologacijo novih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga ter omogoči visoka raven varnosti in okoljske uspešnosti.

(2)Ta uredba je regulativni akt za namene postopka za EU-homologacijo, določenega v Uredbi (EU) 2018/…+. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo II k navedeni uredbi.

(3)V zadnjih desetletjih je razvoj na področju varnosti vozil znatno prispeval k splošnemu zmanjšanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu in hudih poškodb. Vendar je to zmanjševanje v Uniji v zadnjih letih zaradi različnih dejavnikov, na primer strukturnih in vedenjskih dejavnikov, zastalo in vplivi trenutnega pristopa na varnost brez novih pobud o splošni varnosti v cestnem prometu ne bodo več mogli izravnati vplivov čedalje večjega obsega prometa. Zato je treba dodatno izboljšati varnost delovanja vozil na podlagi celovitega pristopa k varnosti v cestnem prometu, da bi se bolje zaščitili izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu.

(4)Tehnični napredek na področju naprednih varnostnih sistemov vozil nudi nove možnosti za zmanjšanje števila smrtnih žrtev. Za čim večje zmanjšanje števila smrtnih žrtev je treba uvesti nekatere od teh novih tehnologij.

(5)Komisija je na podlagi Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 26 ocenila izvedljivost razširitve obstoječe zahteve iz navedene uredbe glede vgradnje določenih sistemov (na primer naprednih sistemov za zaviranje v sili in sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah) v določene kategorije vozil, tako da bi se uporabljale za vse kategorije vozil. Ocenila je tudi tehnično in ekonomsko izvedljivost ter zrelost trga za uvedbo nove zahteve glede vgradnje drugih naprednih varnostnih elementov. Na podlagi teh ocen je decembra 2016 objavila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu „Reševanje življenj: Spodbujanje varnosti vozil v EU“ 27 . V delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu poročilu, je opredeljenih in predlaganih 19 potencialnih regulativnih ukrepov, s katerimi bi se učinkovito dodatno zmanjšalo število prometnih nesreč ter smrtnih žrtev in poškodb.

(6)Za inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti, sistem za ohranjanje voznega pasu, sistem za spremljanje zaspanosti in pozornosti voznika in sistem za zaznavanje nepozornosti ter sistem za zaznavanje vzvratne vožnje je zelo verjetno, da bodo znatno prispevali k zmanjšanju števila smrtnih žrtev. Poleg tega ti sistemi temeljijo na tehnologijah, ki se bodo uporabile tudi za povezana in avtomatizirana vozila. Zato bi bilo treba na ravni Unije uvesti usklajena pravila in preizkusne postopke za homologacijo vozil v zvezi z navedenimi sistemi in za homologacijo navedenih sistemov kot ločenih tehničnih enot.

(7)Uvedba zapisovalnikov podatkov o dogodku (nesreči), v katerem so shranjeni številni ključni podatki o vozilu za kratek čas pred in med sprožilnim dogodkom ter po njem (na primer sprožitev zračne blazine), je pomemben korak za pridobitev točnejših, bolj poglobljenih podatkov o nesrečah. Zato bi bilo treba uvesti zahtevo, da so motorna vozila opremljena s takimi zapisovalniki. Določiti bi bilo treba tudi zahtevo, da so ti zapisovalniki zmožni beleženja in shranjevanja podatkov na način, ki omogoča državam članicam uporabo teh podatkov pri analizi varnosti v cestnem prometu in pri oceni učinkovitosti določenega sprejetega ukrepa.

(8)Vsako obdelavo osebnih podatkov, na primer podatkov o vozniku, obdelanih v zapisovalnikih podatkov o dogodku (nesreči), ali podatkov o vozniku v zvezi s spremljanjem zaspanosti in pozornosti voznika ali naprednim zaznavanjem nepozornosti, je treba izvesti v skladu z zakonodajo EU na področju varstva podatkov, zlasti Splošno uredbo o varstvu podatkov 28 . Poleg tega za obdelavo osebnih podatkov, zbranih s sistemom eCall, ki je vgrajen v vozilo kot storitev številke 112, veljajo posebni zaščitni ukrepi 29 .

(9)Z Uredbo (ES) št. 661/2009 so bila dostavna vozila, športna terenska vozila in večnamenska vozila izvzeta iz varnostnih zahtev zaradi višine sedežev in značilnosti mase vozila. Glede na zvišano stopnjo prodiranja teh vozil na trg (s samo 3 % leta 1996 na 14 % leta 2016) in tehnološki razvoj pregledov električne varnosti po nesreči so ta izvzetja zastarela in neutemeljena. Zato bi bilo treba ta izvzetja odpraviti in za ta vozila uvesti številne zahteve glede naprednih sistemov vozil.

(10)Z Uredbo (ES) št. 661/2009 se je bistveno poenostavila zakonodaja Unije, saj se je 38 direktiv nadomestilo z enakovrednimi pravilniki Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (v nadaljnjem besedilu: pravilniki ZN), ki so obvezni v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES 30 . Za nadaljnjo poenostavitev bi bilo treba še več pravil na ravni Unije nadomestiti z obstoječimi pravilniki ZN, katerih izvajanje je v Uniji obvezno. Poleg tega bi morala Komisija spodbujati in podpreti delo, ki poteka na ravni Združenih narodov, da bi nemudoma in v skladu z najvišjimi obstoječimi standardi varnosti v cestnem prometu določila tehnične zahteve glede homologacije varnostnih sistemov vozil iz te uredbe.

(11)Pravilnike ZN in njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali ki jih uporablja, v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES, bi bilo treba vključiti v zakonodajo Unije na področju homologacij. Skladno s tem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za spremembo seznama pravilnikov ZN, ki jih je treba obvezno izvajati, za zagotovitev, da je seznam posodobljen.

(12)Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 31 določa zahteve za zaščito pešcev, kolesarjev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu v obliki preizkusov skladnosti in mejnih vrednosti za homologacijo vozil glede njihove sprednje konstrukcije in homologacijo prednjih zaščitnih sistemov (na primer cevne zaščite („bull bar“)). Od sprejetja Uredbe (ES) št. 78/2009 so se tehnične zahteve in preizkusni postopki za vozila na ravni Združenih narodov nadalje razvili, da bi se upošteval tehnični napredek. Trenutno se v Uniji v zvezi s homologacijo motornih vozil uporablja tudi pravilnik ZN št. 127 32 .

(13)Po sprejetju Uredbe (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 33 so bile na ravni Združenih narodov nadalje razvite tehnične zahteve in preizkusni postopki za homologacijo vozil s pogonom na vodik ter vodikovih sistemov in sestavnih delov vodikovih sistemov, da bi se upošteval tehnični napredek. Trenutno se v Uniji v zvezi s homologacijo vodikovih sistemov v motornih vozil uporablja tudi pravilnik ZN št. 134 34 . Poleg navedenih zahtev se uporabljajo tudi merila za kakovost materialov, uporabljenih v sistemih vozil s stisnjenim vodikom, vendar so trenutno določena le na ravni Unije.

(14)Zaradi jasnosti, racionalnosti in poenostavitve bi bilo treba razveljaviti uredbe (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 ter jih nadomestiti s to uredbo.

(15)V preteklosti so pravila Unije omejevala skupno dolžino kombinacij tovornjakov, na podlagi tega pa so bile razvite značilne zasnove trambus, ki omogočajo čim več prostora za tovor. Vendar se je zaradi visokega položaja voznika povečalo območje slepega kota in poslabšala neposredna vidljivost okoli kabine tovornjaka. To je pomemben dejavnik pri prometnih nesrečah tovornjakov, ki vključujejo izpostavljene udeležence v cestnem prometu. Število smrtnih žrtev bi se lahko precej zmanjšalo z izboljšanjem neposredne vidljivosti, zato bi bilo treba uvesti zahteve za izboljšanje te vidljivosti.

(16)Glede na to, kako predpisi EU o varnosti vozil poudarjajo zaščito izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, med drugim z zagotavljanjem zadostne vidljivosti voznikom, javni in zasebni subjekti ne bi smeli zahtevati, da se na kateri koli del prozorne zastekljene površine vozila namesti kakršna koli oznaka, vinjeta ali nalepka, ne glede na njen namen. Poleg tega bi morali nacionalni organi uvesti zahtevo, da se na vetrobransko steklo in stranska okna dejansko ne smejo namestiti oznake, vinjete, nalepke in kakršni koli drugi elementi, ki ovirajo vidno polje, da se ne bi izničila učinkovitost zakonodaje Unije o vidljivosti za voznike.

(17)Avtomatizirana in povezana vozila bi lahko pomembno prispevala k zmanjšanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu, saj se ocenjuje, da je približno 90 % prometnih nesreč posledica človeške napake. Ker bodo avtomatizirana vozila postopno prevzela naloge voznika, bi bilo treba na ravni Unije sprejeti usklajena pravila in tehnične zahteve za sisteme avtomatiziranih vozil.

(18)S samodejno vožnjo vozil v koloni bi se lahko v prihodnosti zagotovil varnejši, čistejši in učinkovitejši promet. Zaradi predvidene uvedbe tehnologije za samodejno vožnjo v koloni in s tem povezanih standardov bo potreben regulativni okvir z usklajenimi pravili in postopki. V zvezi s tem bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi bi vzpostavila usklajen način izmenjave podatkov za samodejno vožnjo vozil različnih znamk v koloni, v skladu z zakonodajo EU na področju varstva podatkov.

(19)Unija bi morala še naprej spodbujati razvoj tehničnih zahtev glede hrupa pnevmatik, kotalnega upora pnevmatik in oprijema pnevmatik na mokri podlagi na ravni Združenih narodov. Pravilnik ZN št. 117 zdaj namreč vsebuje natančne določbe v zvezi s tem. Prav tako bi se moral na ravni Združenih narodov nadaljevati proces prilagajanja zahtev glede pnevmatik, da bi se upošteval tehnični napredek, zlasti za zagotovitev, da se učinkovitost pnevmatike oceni tudi na koncu njene življenjske dobe, ko je izrabljena, ter za spodbujanje zamisli, da bi morale pnevmatike izpolnjevati zahteve v celotni življenjski dobi in se ne bi smele zamenjati prezgodaj. Obstoječe zahteve iz Uredbe (ES) št. 661/2009 v zvezi z učinkovitostjo pnevmatik bi bilo treba nadomestiti z enakovrednimi pravilniki ZN.

(20)Za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z zahtevami za homologacijo, ki se nanašajo na varnost delovanja, splošno konstrukcijo in ustrezno okoljsko uspešnost motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih takim vozilom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 35 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente hkrati s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(21)V okviru prilagoditve zakonodaje Unije v zvezi z regulativnim postopkom s pregledom, s pravnim okvirom, vzpostavljenim s Pogodbo o delovanju Evropske unije, in zaradi nadaljnje poenostavitve zakonodaje Unije na področju varnosti vozil bi bilo treba naslednje uredbe razveljaviti ter jih nadomestiti z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s to uredbo:

Uredba Komisije (ES) št. 631/2009 36 ,

Uredba Komisije (EU) št. 406/2010 37 ,

Uredba Komisije (EU) št. 672/2010 38 ,

Uredba Komisije (EU) št. 1003/2010 39 ,

Uredba Komisije (EU) št. 1005/2010 40 ,

Uredba Komisije (EU) št. 1008/2010 41 ,

Uredba Komisije (EU) št. 1009/2010 42 ,

Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 43 ,

Uredba Komisije (EU) št. 109/2011 44 ,

Uredba Komisije (EU) št. 458/2011 45 ,

Uredba Komisije (EU) št. 65/2012 46 ,

Uredba Komisije (EU) št. 130/2012 47 ,

Uredba Komisije (EU) št. 347/2012 48 ,

Uredba Komisije (EU) št. 351/2012 49 ,

Uredba Komisije (EU) št. 1230/2012 50 ,

Uredba Komisije (EU) 2015/166 51 .

(22)Ker bi bilo treba homologacije, izdane v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009, Uredbo (ES) št. 79/2009, Uredbo (ES) št. 661/2009 in njihovimi izvedbenimi ukrepi, obravnavati kot enakovredne, razen če se s to uredbo spremenijo zadevne zahteve ali dokler niso spremenjene z izvedbeno zakonodajo, bi bilo treba s prehodnimi določbami zagotoviti, da te homologacije niso razveljavljene.

(23)Datume za zavrnitev podelitve homologacije, zavrnitev registracije vozila in prepoved dajanja na trg ali začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot bi bilo treba določiti za vsako postavko posebej.

(24)Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve pravilnega delovanja notranjega trga z uvedbo usklajenih tehničnih zahtev glede varnosti delovanja in okoljske uspešnosti motornih vozil in njihovih priklopnikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči ter ker se ta cilj zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(25)Pred začetkom uporabe te uredbe bi bilo treba v delegiranih aktih določiti podrobne tehnične zahteve in posebne preizkusne postopke za homologacijo motornih in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot. Poleg tega je treba dati proizvajalcem na voljo dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo. Zato bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa zahteve za:

1.homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, zasnovanih in izdelanih za taka vozila, glede njihovih splošnih značilnosti in varnosti ter zaščite potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu;

2.homologacijo vozil glede sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, kar zadeva varnost, učinkovitost pri porabi goriva in zmanjšanje emisij CO2, in

3.homologacijo na novo proizvedenih pnevmatik glede njihove varnosti in okoljske uspešnosti.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za vozila kategorij M, N in O, kot so opredeljene v členu 4 Uredbe (EU) 2018/…, ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, zasnovane in izdelane za taka vozila, v skladu s členi od 4 do 11 te uredbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/….

Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve:

(1)„izpostavljeni udeleženec v cestnem prometu“ pomeni udeleženca v cestnem prometu, ki uporablja vozilo na dvokolesni pogon, ali udeleženca v cestnem prometu brez motornega pogona, kot je kolesar ali pešec;

(2)„sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah“ pomeni sistem, nameščen v vozilo, ki lahko ovrednoti tlak pnevmatik ali spremembo tlaka v času ter prenese ustrezne podatke do uporabnika med delovanjem vozila;

(3)„inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti“ pomeni, sistem v vozilu, ki pomaga vozniku pri ugotavljanju primerne hitrosti glede na cestno okolje, tako da zagotavlja haptične povratne informacije prek pedala za plin, pri čemer informacije o omejitvah hitrosti pridobi z upoštevanjem prometne signalizacije, bodisi na podlagi infrastrukturne signalizacije bodisi na podlagi podatkov iz elektronske karte ali na podlagi obojega;

(4)„pripomoček za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola“ pomeni standardizirani vmesnik, ki olajšuje vgradnjo blokirne naprave v primeru uživanja alkohola kot dodatne opreme v motorna vozila;

(5)„sistem za spremljanje zaspanosti in pozornosti voznika“ pomeni sistem, ki ocenjuje čuječnost voznika na podlagi analize sistemov vozila in po potrebi opozori voznika;

(6)„napredno zaznavanje nepozornosti“ pomeni sistem, ki je zmožen zaznavanja ravni vizualne pozornosti, ki jo voznik namenja prometnim razmeram, in ki po potrebi opozori voznika;

(7)„signal za zaustavitev v sili“ pomeni hitro utripajoče zavorne luči za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za vozilom, da se je uporabila velika sila za zaustavitev vozila glede na prevladujoče razmere na cesti;

(8)„zaznavanje vzvratne vožnje“ pomeni kamero ali ekran, optični sistem ali sistem za zaznavanje, ki voznika opozori na osebe in predmete za vozilom, pri čemer je glavni cilj preprečiti trk pri vzvratni vožnji;

(9)„sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu“ pomeni sistem za opozarjanje voznika o zanosu vozila z njegovega prometnega pasu;

(10)„napredni sistem za zaviranje v sili“ pomeni sistem, ki lahko samodejno zazna možnost trka in aktivira zavorni sistem vozila za zmanjšanje hitrosti vozila z namenom preprečitve ali ublažitve trka;

(11)„sistem za ohranjanje voznega pasu“ pomeni sistem za spremljanje položaja vozila glede na meje voznega pasu, ki uporablja navor na volan ali pritisk na zavore, vsaj kadar vozilo zapusti vozni pas ali je tik pred tem in je trk morda neizogiben;

(12)„glavno nadzorno stikalo vozila“ pomeni napravo, s katero se elektronski sistem, vgrajen v vozilo, iz izključenega stanja, kot je v primeru, ko je vozilo parkirano in je voznik odsoten, preklopi v normalen način delovanja;

(13)„zapisovalnik podatkov o dogodku (nesreči)“ pomeni sistem, ki beleži in shranjuje ključne s trkom povezane parametre in informacije pred in med trkom ter po njem;

(14)„prednji zaščitni sistem“ pomeni samostojno konstrukcijo ali konstrukcije, kot je na primer cevna zaščita (bull bar) ali dodatni odbijač, ki poleg odbijača iz prvotne opreme ščiti zunanjo površino vozila pred poškodbo v primeru trka, razen konstrukcij z največjo maso manj kot 0,5 kg, namenjenih le zaščiti svetil vozila;

(15)„odbijač“ pomeni sprednjo, spodnjo, zunanjo konstrukcijo vozila, vključno z vsemi pritrjenimi deli vozila, namenjenimi zaščiti vozila ob čelnem trku z drugim vozilom pri nizki hitrosti; sem pa ne spada kateri koli prednji zaščitni sistem;

(16)„vozilo s pogonom na vodik“ pomeni vsako motorno vozilo, ki kot gorivo za pogon uporablja vodik;

(17)„vodikov sistem“ pomeni sestav sestavnih delov vodikovega sistema in povezovalnih delov, nameščenih na vozilu s pogonom na vodik, razen vodikovega pogonskega sistema ali pomožne pogonske enote;

(18)„vodikov pogonski sistem“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem ali sistem gorivnih celic, ki se uporablja za pogon vozila;

(19)„sestavni del vodikovega sistema“ pomeni posode za vodik in vse druge dele vozil s pogonom na vodik, ki so v neposrednem stiku z vodikom ali tvorijo del vodikovega sistema;

(20)„posoda za vodik“ pomeni sestavni del vodikovega sistema, v katerem je shranjen glavni del vodikovega goriva;

(21)„avtomatizirano vozilo“ pomeni motorno vozilo, katerega zasnova in izdelava omogočata avtonomno vožnjo za daljša obdobja brez stalnega človeškega nadzora;

(22)„sistem za spremljanje razpoložljivosti voznika“ pomeni sistem, ki oceni, ali voznik v avtomatiziranem vozilu v posebnih okoliščinah lahko prevzame vozno funkcijo, kadar je to primerno;

(23)„samodejna vožnja vozil v koloni“ pomeni povezovanje dveh ali več vozil v konvoj na podlagi tehnologije za povezljivost in sistemov za podporo avtomatizirane vožnje, ki vozilom omogočajo, da samodejno vzdržujejo določeno, kratko medsebojno razdaljo, kadar so v določenih delih potovanja povezana, in se prilagajajo spremembam v premikanju prvega vozila, pri čemer vozniki zelo malo sodelujejo ali sploh ne;

(24)„največja masa“ pomeni največjo tehnično dovoljeno maso po podatkih proizvajalca;

(25)„A-stebriček“ pomeni najbolj sprednjo in najbolj zunanjo oporo strehe, ki poteka od karoserije do strehe vozila;

(26)„vogal čelnega zaščitnega sistema“ je stična točka čelnega zaščitnega sistema z navpično ravnino, ki z navpično vzdolžno ravnino vozila tvori kot 60° in se dotika zunanje površine čelnega zaščitnega sistema;

(27)„spodnja višina prednjega zaščitnega sistema“ je, v vsakem prečnem položaju, navpična razdalja med tlemi in spodnjo referenčno črto prednjega zaščitnega sistema, pri čemer je vozilo v normalnem voznem položaju.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI PROIZVAJALCEV

Člen 4

Splošne obveznosti in tehnične zahteve

1. Proizvajalci dokažejo, da so vsa nova vozila, ki so dana na trg, registrirana ali se začnejo uporabljati, ter vsi novi sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so dani na trg ali se začnejo uporabljati, homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo.  

2. Homologacija v skladu s pravilniki ZN iz Priloge I se šteje za EU-homologacijo v skladu z zahtevami iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo.

3. Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo I z navedbo in posodobitvijo sklicev na pravilnike ZN ter ustrezne spremembe, ki jih je treba obvezno uporabljati.

4. Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je tveganje poškodb potnikov in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu čim manjše.

5. Proizvajalci tudi zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z veljavnimi zahtevami iz Priloge II, ki začnejo veljati na datume iz navedene priloge, ter z natančnimi tehničnimi zahtevami in preizkusnimi postopki iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno z zahtevami glede:

(a)sistemov za zadrževanje potnikov, preizkusa trka, celovitosti sistema za dovajanje goriva in električne varnosti pri visoki napetosti;

(b)pešcev, kolesarjev, vidnega polja in vidljivosti;

(c)šasije vozila, zaviranja, pnevmatik in krmiljenja;

(d)vgrajenih instrumentov, električnega sistema, svetlobnih naprav vozila in zaščite pred nedovoljeno uporabo, vključno s kibernetskimi napadi;

(e)vedenja voznika in sistema;

(f)splošne konstrukcije in značilnosti vozila.

6. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo II, zlasti v zvezi z zadevami iz točk od (a) do (f) odstavka 5 tega člena, in z namenom zagotoviti visoko raven splošne varnosti vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ter visoko raven zaščite potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu.

7. Da bi se zagotovila visoka raven splošne varnosti vozil ter zaščite potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi določila podrobna pravila o posebnih preizkusnih postopkih in tehničnih zahtevah za homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot glede zahtev iz Priloge II.

Člen 5

Posebne določbe v zvezi s sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah in s pnevmatikami

1. Vozila morajo biti opremljena z natančnim sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki voznika s signalom v notranjosti vozila opozori, kadar se tlak v pnevmatiki zmanjša, kar je koristno za učinkovito porabo goriva in varnost na cesti, v širokem razponu cestnih in okoljskih razmer.

2. Sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah so zasnovani tako, da se prepreči ponastavitev ali ponovno umerjanje pri nizkem tlaku v pnevmatikah.

3. Vse pnevmatike, dane na trg, izpolnjujejo zahteve glede varnosti in okoljske uspešnosti, določene v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge II.

4. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi predpisala podrobna pravila glede posebnih preizkusnih postopkov in tehničnih zahtev za:

(a)homologacijo vozil glede sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah;

(b)homologacijo pnevmatik, vključno s tehničnimi zahtevami glede njihove namestitve.

Člen 6

Napredni sistemi vozil za vse kategorije motornih vozil

1. Motorna vozila so opremljena z naslednjimi naprednimi sistemi vozil:

(a)inteligentnim sistemom za uravnavanje hitrosti;

(b)pripomočkom za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola;

(c)sistemom za spremljanje zaspanosti in pozornosti voznika;

(d)sistemom za napredno zaznavanje nepozornosti;

(e)signalom za zaustavitev v sili;

(f)sistemom za zaznavanje vzvratne vožnje.

2. Inteligentni sistemi za uravnavanje hitrosti imajo naslednje minimalne specifikacije:

(a)    voznik lahko prek pedala začuti, da je bila veljavna omejitev hitrosti dosežena ali presežena;

(b)    sistema ni mogoče izključiti ali preprečiti njegovega delovanja;

(c)    vozniku ni treba upoštevati hitrosti vozila, ki jo predlaga sistem, tako da upravlja pedal za plin kot običajno, ne da bi prestavil v nižjo prestavo;

(d)    v primeru uporabe tempomata se mora inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti samodejno prilagoditi kakršni koli nižji omejitvi hitrosti.

3. Za motorno vozilo, opremljeno s sistemom za napredno zaznavanje nepozornosti v skladu s točko (d) odstavka 1, se lahko šteje, da izpolnjuje tudi zahtevo iz točke (c) istega odstavka.

4. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi določila podrobna pravila o posebnih preizkusnih postopkih in tehničnih zahtevah za:

(a)homologacijo vozil glede naprednih sistemov vozil iz odstavka 1;

(b)homologacijo naprednih sistemov vozil iz točk (a) in (f) istega odstavka kot samostojnih tehničnih enot.

Člen 7

Posebne zahteve za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila

1. Vozila kategorij M1 in N1 morajo poleg drugih zahtev iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, ki prav tako veljajo za vozila navedenih kategorij, izpolnjevati zahteve iz odstavkov od 2 do 6 in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 7.

2. Vozila kategorij M1 in N1 so opremljena z naprednimi sistemi za zaviranje v sili, ki so zasnovani in nameščeni v dveh fazah, in zagotavljajo:

(a)zaznavanje premikajočih se vozil in stacionarnih ovir pred motornim vozilom v prvi fazi;

(b)razširitev zmožnosti zaznavanja tudi na izpostavljene udeležence v cestnem prometu pred motornim vozilom v drugi fazi.

3. Vozila kategorij M1 in N1 so opremljena s sistemom za ohranjanje voznega pasu.

4. Napredni sistemi za zaviranje v sili in sistemi za ohranjanje voznega pasu izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)    izključiti je mogoče le vsak sistem posebej ter le ko vozilo stoji in je aktivirana parkirna zavora, pri čemer voznik opravi zapleteno zaporedje dejanj;

(b)    ob vsakem vklopu glavnega nadzornega stikala vozila so sistemi v normalnem načinu delovanja;

(c)    enostavno je mogoče izključiti zvočna opozorila, vendar se hkrati s tem ne izključijo druge funkcije sistema.

5. Vozila kategorij M1 in N1 so opremljena z zapisovalnikom podatkov o dogodku (nesreči). Ti zapisovalniki izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)podatki v zvezi z obdobjem pred in med trkom ter po njem, ki jih lahko beležijo in shranijo, vključujejo vsaj hitrost vozila, stanje in stopnjo aktivacije varnostnih sistemov vozila ter katere koli druge pomembne vhodne parametre vgrajenega aktivnega varnostnega sistema in sistema za preprečevanje nesreč;

(b)naprav ni mogoče deaktivirati;

(c)njihova funkcija beleženja in shranjevanja podatkov pa omogoča, da se podatki na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 zaščitijo pred manipulacijo in dajo na voljo nacionalnim organom prek standardiziranega vmesnika v namene analize podatkov o nesreči ter da se lahko natančno opredelijo tip, izvedenka in varianta vozila ter zlasti aktiven varnostni sistem in sistem za preprečevanje nesreč, ki sta nameščena v vozilu.

Vendar podatki, ki jih zapisovalnik podatkov o dogodku (nesreči) lahko beleži in shranjuje, ne vključujejo zadnjih štirih številk označbe vozila v identifikacijski številki vozila niti katerih koli drugih informacij, na podlagi katerih bi se lahko identificiralo samo vozilo.

6. Vozila kategorij M1 in N1 so zasnovana in izdelana z večjo cono za zaščito pred udarci z glavo, da bi se tako izboljšala zaščita izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in ublažile njihove morebitne poškodbe v primeru trka.

7. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi določila podrobna pravila o posebnih preizkusnih postopkih in tehničnih zahtevah za:

(a)homologacijo vozil glede zahtev iz odstavkov od 2 do 6 tega člena;

(b)homologacijo zapisovalnikov podatkov o dogodku (nesreči) kot samostojnih tehničnih enot.

Člen 8

Prednji zaščitni sistemi za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila

1. Prednji zaščitni sistemi, bodisi nameščeni kot originalna oprema v vozilih kategorij M1 in N1 bodisi dani na trg kot samostojne tehnične enote za taka vozila, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2, Priloge IV in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena.

2. Prednji zaščitni sistemi, ki so dani na trg kot samostojne tehnične enote, so opremljeni s podrobnim seznamom tipov, variant in izvedenk vozil, za katere je prednji zaščitni sistem homologiran, in z jasnimi navodili za montažo.

3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi določila podrobna pravila o posebnih preizkusnih postopkih in tehničnih zahtevah za homologacijo prednjih zaščitnih sistemov iz odstavka 1 tega člena, vključno s tehničnimi zahtevami glede njihove izdelave in vgradnje.

Člen 9

Posebne zahteve v zvezi z avtobusi in tovornjaki

1. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 morajo poleg drugih zahtev iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, ki prav tako veljajo za vozila navedenih kategorij, izpolnjevati zahteve iz odstavkov od 2 do 5 in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 7. Vozila kategorij M2 in M3 morajo izpolnjevati tudi zahtevo iz odstavka 6.

2. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 morajo biti opremljena s sistemom opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu in naprednim sistemom za zaviranje v sili, ki izpolnjujeta zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 7.

3. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 morajo biti opremljena z naprednimi sistemi za zaznavanje izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, ki so v neposredni bližini prednjega ali stranskega dela vozila, in za opozarjanje nanje ali preprečitev trka z njimi.

4. Sistemi iz odstavkov 2 in 3 tega člena izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)    izključiti je mogoče le vsak sistem posebej ter le ko vozilo stoji in je aktivirana parkirna zavora, pri čemer voznik opravi zapleteno zaporedje dejanj;

(b)    ob vsakem vklopu glavnega nadzornega stikala vozila so sistemi v normalnem načinu delovanja;

(c)    enostavno je mogoče izključiti zvočna opozorila, vendar se hkrati s tem ne izključijo druge funkcije sistema.

5. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 so zasnovana in izdelana tako, da izboljšujejo neposredno vidljivost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu z voznikovega sedeža.

6. Vozila kategorij M2 in M3 za prevoz več kot 22 potnikov poleg voznika in s prostorom za stoječe potnike, ki omogoča hitro menjavo potnikov, so zasnovana in izdelana tako, da so dostopna osebam z omejeno mobilnostjo, vključno z uporabniki invalidskih vozičkov.

7. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi določila podrobna pravila o posebnih preizkusnih postopkih in tehničnih zahtevah za:

(a)homologacijo vozil glede zahtev iz odstavkov od 2 do 4 tega člena;

(b)homologacijo sistemov iz odstavka 3 tega člena kot samostojnih tehničnih enot.

Člen 10

Posebne zahteve v zvezi z vozili s pogonom na vodik

1. Vozila s pogonom na vodik kategorij M in N, njihovi vodikovi sistemi in sestavni deli teh sistemov morajo poleg drugih zahtev iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, ki prav tako veljajo za vozila navedenih kategorij, izpolnjevati zahteve iz Priloge V in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 3 tega člena.

2. Proizvajalci zagotovijo, da so vodikovi sistemi in vodikovi sestavni deli vgrajeni ob upoštevanju zahtev iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 3. Proizvajalci po potrebi zagotovijo tudi informacije za namene pregledov vodikovega sistema in njegovih sestavnih delov v času življenjske dobe vozil s pogonom na vodik.

3. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi:

(a)določila podrobna pravila o posebnih preizkusnih postopkih in tehničnih zahtevah za homologacijo vozil s pogonom na vodik glede njihovih vodikovih sistemov in za homologacijo sestavnih delov vodikovega sistema, vključno z zahtevami za njihovo vgradnjo;

(b)spremenila Prilogo V zaradi prilagajanja tehničnemu napredku.

Člen 11

Posebne zahteve v zvezi z avtomatiziranimi vozili

1. Avtomatizirana vozila morajo poleg drugih zahtev iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, ki veljajo za vozila zadevnih kategorij, izpolnjevati zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 2, v zvezi s:

(a)sistemi, ki prevzamejo nadzor pri upravljanju vozila, vključno s krmiljenjem, pospeševanjem in zaviranjem;

(b)sistemi, ki vozilu zagotavljajo informacije v realnem času o stanju vozila in okolice;

(c)sistemi za spremljanje pripravljenosti voznika;

(d)zapisovalnikom podatkov o dogodku (nesreči) za avtomatizirana vozila;

(e)usklajenim načinom izmenjave podatkov, na primer za samodejno vožnjo vozil različnih znamk v koloni.

2. Da bi se zagotovilo varno delovanje avtomatiziranih vozil na javnih cestah, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da bi določila zahteve glede sistemov in drugih naprav iz točk od (a) do (e) odstavka 1 tega člena ter da bi določila podrobna pravila o posebnih preizkusnih postopkih in tehničnih zahtevah za homologacijo avtomatiziranih vozil glede navedenih zahtev.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Izvajanje pooblastila

1.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 4(6), 4(7), 5(4), 6(4), 7(7), 8(3), 9(7), 10(3) in 11(2) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [UP: prosimo, navedite datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.    Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 4(3), 4(6), 4(7), 5(4), 6(4), 7(7), 8(3), 9(7), 10(3) in 11(2). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.    Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.    Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(3), 4(6), 4(7), 5(4), 6(4), 7(7), 8(3), 9(7), 10(3) ali 11(2), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13

Prehodne določbe

1. Ta uredba ne razveljavlja nobene EU-homologacije, ki je bila za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote podeljena v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009, Uredbo (ES) št. 79/2009, Uredbo (ES) št. 661/2009 in njihovimi izvedbenimi ukrepi do [UP: prosimo navedite datum neposredno pred datumom začetka uporabe te uredbe], razen če so bile v okviru te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, spremenjene zadevne zahteve, ki veljajo za ta vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ali so bile dodane nove zahteve.

2. Homologacijski organi še naprej podeljujejo razširitve EU-homologacij iz odstavka 1 tega člena.

3. Z odstopanjem od te uredbe države članice do datumov, določenih v Prilogi VI, še naprej dovoljujejo registracijo vozil in prodajo ali začetek uporabe sestavnih delov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz zadevnih pravilnikov ZN iz navedene priloge.

Člen 14

Datumi izvajanja

Nacionalni organi v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami:

(a)od datumov iz Priloge II v zvezi z določeno zahtevo zaradi razlogov, povezanih s to zahtevo, zavrnejo podelitev EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo;

(b)od datumov iz Priloge II v zvezi z določeno zahtevo zaradi razlogov, povezanih s to zahtevo, štejejo, da potrdila o skladnosti za nova vozila niso več veljavna za namene iz člena 48 Uredbe (EU) 2018/…, ter prepovejo registracijo vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo;

(c)od datumov iz Priloge II v zvezi z določeno zahtevo zaradi razlogov, povezanih s to zahtevo, prepovejo dajanje na trg ali začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo.

Člen 15

Spremembe Uredbe (EU) 2018/…

Priloga II k Uredbi (EU) 2018/… se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

Člen 16

Razveljavitev

1. Uredbe (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009, (ES) št. 631/2009 in (ES) št. 661/2009 ter uredbe (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) št. 2015/166 se razveljavijo z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

2. Sklicevanja na uredbe (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 17

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [UP: prosimo, navedite datum 36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

(1)    COM(2017) 283 final in COM(2017) 675 final.
(2)     https://ec.europa.eu/transport/road_safety/sites/roadsafety/files/pdf/observatory/historical_evol.pdf   
(3)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L 167, 30.4.2004, str. 39–91).
(4)    Sporočilo Komisije, Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016) 766 final).
(5)    Sporočilo Komisije, Na poti k avtomatizirani mobilnosti: strategija EU za mobilnost prihodnosti (COM(2018) 283).
(6)    http://ec.europa.eu/transport/road_safety/sites/roadsafety/files/valletta_declaration_on_improving_
road_safety.pdf.
(7)    UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(8)    COM(2016) 31 final.
(9)    Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(10)    Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, o spremembi Direktive 2007/46/ES in razveljavitvi direktiv 2003/102/ES in 2005/66/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 1).
(11)    Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 32).
(12)    Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 77).
(13)     https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/47beb77e-b33e-44c8-b5ed-505acd6e76c0
(14)    Poročilo o spremljanju in ocenjevanju naprednih varnostnih elementov v vozilih, njihove stroškovne učinkovitosti in izvedljivosti za pregled uredb o splošni varnosti vozil ter o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (COM(2016) 787 final).
(15)     http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=SWD:2016:431:FIN
(16)    Uredba o splošni varnosti 2, Transport Research Laboratory, maj 2017: https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/77990533-9144-11e7-b92d-01aa75ed71a1
(17)    Fitness Check of the Legal Framework for the Type-Approval of Motor Vehicles“ (Pregled ustreznosti pravnega okvira EU za homologacijo motornih vozil) – http://ec.europa.eu/smart-regulation/evaluation/search/download.do?documentId=9407681.
(18)    COM(2007) 22 final – skupina na visoki ravni CARS 21 je morala oblikovati priporočila za kratko-, srednje- in dolgoročno javno politiko ter regulativni okvir za evropsko avtomobilsko industrijo, ki bo izboljšala globalno konkurenčnost in zaposlenost, hkrati pa ohranjala dodatni napredek na področju varnostne in okoljske uspešnosti po ceni, ki je dostopna potrošniku:        http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/1891/attachments/1/translations/en/renditions/pdf
(19)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).
(20)    https://ec.europa.eu/transport/road_safety/sites/roadsafety/files/pdf/national-road-safety-strategies_en.pdf.
(21)    Vsi izvedbeni ukrepi, ki so bili v okviru Uredbe (ES) št. 661/2009 sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, bodo na podlagi pooblastil, dodeljenih Komisiji s tem predlogom, usklajeni z novim okvirom postopka, uvedenim s PDEU.
(22)    UL C , , str. .
(23)    UL C , , str. .
(24)    Uredba (EU) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 in razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L …, ….., str. …).
(25) +     UP:vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS št. 73/17 (2016/0014 (COD)), v opombi pa številko, datum in sklic na UL navedene uredbe.
(26)    Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(27)    COM(2016) 787 final.
(28)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(29)    Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 77).
(30)    Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).
(31)    Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, o spremembi Direktive 2007/46/ES in razveljavitvi direktiv 2003/102/ES in 2005/66/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 1).
(32)    Pravilnik št. 127 o določitvi enotnih določb za homologacijo motornih vozil glede njihove varnosti za pešce.
(33)    Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 32).
(34)    Pravilnik ZN št. 134 o enotnih določbah za homologacijo motornih vozil in njihovih sestavnih delov glede varnosti delovanja vozil s pogonom na vodik.
(35)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(36)    Uredba Komisije (ES) št. 631/2009 z dne 22. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Priloge I k Uredbi (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil v zvezi z zaščito pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, ki spreminja Direktivo 2007/46/ES ter razveljavlja direktivi 2003/102/ES in 2005/66/ES (UL L 195, 25.7.2009, str. 1).
(37)    Uredba Komisije (EU) št. 406/2010 z dne 26. aprila 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik (UL L 122, 18.5.2010, str. 1).
(38)    Uredba Komisije (EU) št. 672/2010 z dne 27. julija 2010 o zahtevah za homologacijo za sisteme za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 196, 28.7.2010, str. 5).
(39)    Uredba Komisije (EU) št. 1003/2010 z dne 8. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic na motorna vozila in njihove priklopnike ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 291, 9.11.2010, str. 22).
(40)    Uredba Komisije (EU) št. 1005/2010 z dne 8. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za naprave za vleko na motornih vozilih in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 291, 9.11.2010, str. 36).
(41)    Uredba Komisije (EU) št. 1008/2010 z dne 9. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel na nekaterih motornih vozilih ter izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 292, 10.11.2010, str. 2).
(42)    Uredba Komisije (EU) št. 1009/2010 z dne 9. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo okrovov koles nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 292, 10.11.2010, str. 21).
(43)    Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 z dne 11. januarja 2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 8, 12.1.2011, str. 1).
(44)    Uredba Komisije (EU) št. 109/2011 z dne 27. januarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za nekatere kategorije motornih vozil in njihovih priklopnikov v zvezi s sistemi za preprečevanje škropljenja (UL L 34, 9.2.2011, str. 2).
(45)    Uredba Komisije (EU) št. 458/2011 z dne 12. maja 2011 o zahtevah za homologacijo za motorna vozila in njihove priklopnike glede na namestitev pnevmatik ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 124, 13.5.2011, str. 11).
(46)    Uredba Komisije (EU) št. 65/2012 z dne 24. januarja 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kazalniki menjanja prestav ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 28, 31.1.2012, str. 24).
(47)    Uredba Komisije (EU) št. 130/2012 z dne 15. februarja 2012 o zahtevah za homologacijo za motorna vozila v zvezi z dostopom do vozila in sposobnostjo manevriranja ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 43, 16.2.2012, str. 6).
(48)    Uredba Komisije (EU) št. 347/2012 z dne 16. aprila 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo nekaterih kategorij motornih vozil glede na napredni sistem za zaviranje v sili (UL L 109, 21.4.2012, str. 1).
(49)    Uredba Komisije (EU) št. 351/2012 z dne 23. aprila 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za vgradnjo sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu v motorna vozila (UL L 110, 24.4.2012, str. 18).
(50)    Uredba Komisije (EU) št. 1230/2012 z dne 12. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za mase in mere motornih vozil in njihovih priklopnikov ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 353, 21.12.2012, str. 31).
(51)    Uredba Komisije (EU) 2015/166 z dne 3. februarja 2015 o dopolnitvi in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede vključitve posebnih postopkov, metod ocenjevanja in tehničnih zahtev ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 109/2011 in (EU) št. 458/2011 (UL L 28, 4.2.2015, str. 3).

Bruselj,17.5.2018

COM(2018) 286 final

PRILOGE

k

predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/... ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009

{SEC(2018) 270 final}
{SWD(2018) 190 final}
{SWD(2018) 191 final}


PRILOGA I

Seznam pravilnikov ZN iz člena 4(2)

Št. pravilnika

Tema

Spremembe, objavljene v UL

Sklic na UL

Področje, ki ga ureja pravilnik ZN

1

Žarometi za asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen, ki so opremljeni z žarnico z žarilno nitko kategorije R2 in/ali HS1

Spremembe 02

UL L 177, 10.7.2010, str. 1.

M, N (a)

3

Odsevne naprave za motorna vozila

Dodatek 12 k spremembam 02

UL L 323, 6.12.2011, str. 1.

M, N, O

4

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za motorna vozila in njihove priklopnike

Dodatek 15 k prvotni različici pravilnika

UL L 4, 7.1.2012, str. 7.

M, N, O

6

Smerne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Dodatek 25 k spremembam 01

UL L 213, 18.7.2014, str. 1.

M, N, O

7

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Dodatek 23 k spremembam 02

UL L 285, 30.9.2014, str. 1.

M, N, O

8

Žarometi za motorna vozila (kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11)

Popravek 1 sprememb 05 Revizije 4


UL L 177, 10.7.2010, str. 71.

M, N (a)

10

Elektromagnetna združljivost

Dodatek 01 k spremembam 05

UL L 41, 17.2.2017, str. 1.

M, N, O

11

Ključavnice in tečaji vrat

Dodatek 2 k spremembam 03

UL L 120, 13.5.2010, str. 1.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1, N1

12

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom pri trku

Dodatek 1 k spremembam 04

UL L 89, 27.3.2013, str. 1.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1, N1

13

Zaviranje vozil in priklopnikov

Dodatek 13 k spremembam 11

UL L 42, 18.2.2016, str. 1.

M2, M3, N, O (b)

13-H

Zaviranje osebnih avtomobilov

Dodatek 16 k prvotni različici pravilnika

UL L 335, 22.12.2015, str. 1.

M1, N1

14

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje privezi ISOFIX

Dodatek 5 k spremembam 07

UL L 218, 19.8.2015, str. 27.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N

16

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Dodatek 2 k spremembam 07

UL L 109, 27.4.2018, str. 1.

M, N

17

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Spremembe 08

UL L 230, 31.8.2010, str. 81.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N

18

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Dodatek 2 k spremembam 03

UL L 120, 13.5.2010, str. 29.

M2, M3, N2, N3

19

Žarometi za meglo za motorna vozila

Dodatek 6 k spremembam 04

UL L 250, 22.8.2014, str. 1.

M, N

20

Žarometi za asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen, ki so opremljeni s halogensko žarnico z žarilno nitko (kategorije H4)

Spremembe 03

UL L 177, 10.7.2010, str. 170.

M, N (a)

21

Notranja oprema

Dodatek 3 k spremembam 01

UL L 188, 16.7.2008, str. 32.

M1

23

Žarometi za vzvratno vožnjo za motorna vozila in njihove priklopnike

Dodatek 19 k prvotni različici pravilnika

UL L 237, 8.8.2014, str. 1.

M, N, O

25

Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev

Popravek 2 sprememb 04 Revizije 1


UL L 215, 14.8.2010, str. 1.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1

26

Zunanji štrleči deli

Dodatek 1 k spremembam 03

UL L 215, 14.8.2010, str. 27.

M1

28

Zvočne signalne naprave in signali

Dodatek 3 k prvotni različici pravilnika

UL L 323, 6.12.2011, str. 33.

M, N

29

Zaščita potnikov v kabini gospodarskega vozila

Spremembe 03

UL L 304, 20.11.2010, str. 21.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

N

30

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Dodatek 16 k spremembam 02

UL L 307, 23.11.2011, str. 1.

M, N, O

31

„Sealed-beam“ žarometi motornih vozil (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Dodatek 7 k spremembam 02

UL L 185, 17.7.2010, str. 15.

M, N

34

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Dodatek 1 k spremembam 03

UL L 231, 26.8.2016, str. 41.

M, N, O

37

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v homologiranih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Dodatek 42 k spremembam 03

UL L 213, 18.7.2014, str. 36.

M, N, O

38

Zadnje svetilke za meglo za motorna vozila in njihove priklopnike

Dodatek 15 k prvotni različici pravilnika

UL L 4, 7.1.2012, str. 20.

M, N, O

39

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Dodatek 5 k prvotni različici pravilnika

UL L 120, 13.5.2010, str. 40.

M, N

43

Materiali za varnostno zasteklitev

Dodatek 2 k spremembam 01

UL L 42, 12.2.2014, str. 1.

M, N, O

44

Naprave za zadrževanje otrok v motornih vozilih („sistemi za zadrževanje otrok“)

Dodatek 10 k spremembam 04

UL L 265, 30.9.2016, str. 1.

M, N

45

Čistilniki za žaromete

Dodatek 11 k spremembam 01

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N

46

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Dodatek 1 k spremembam 04

UL L 237, 8.8.2014, str. 24.

M, N

48

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v motorna vozila

Dodatek 7 k spremembam 06

UL L 265, 30.9.2016, str. 125.

M, N, O (c)

54

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Dodatek 17 k prvotni različici pravilnika

UL L 307, 23.11.2011, str. 2.

M, N, O

55

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Dodatek 1 k spremembam 01

UL L 227, 28.8.2010, str. 1.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N, O (c)

58

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Dodatek 3 k spremembam 02

UL L 89, 27.3.2013, str. 34.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N, O

61

Gospodarska vozila glede na zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Dodatek 1 k prvotni različici pravilnika

UL L 164, 30.6.2010, str. 1.

N

64

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Popravek 1 sprememb 02

UL L 310, 26.11.2010, str. 18.

M1, N1

66

Trdnost nadgradnje avtobusov

Spremembe 02

UL L 84, 30.3.2011, str. 1.

M2, M3

67

Motorna vozila, ki za pogon uporabljajo utekočinjeni naftni plin (UNP)

Dodatek 14 k spremembam 01

UL L 285, 20.10.2016, str. 1.

M, N

73

Bočna zaščita tovornih vozil

Spremembe 01

UL L 122, 8.5.2012, str. 1.

N2, N3, O3, O4

77

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Dodatek 14 k prvotni različici pravilnika

UL L 4, 7.1.2012, str. 21.

M, N

79

Krmilje

Popravek Dodatka 3 k spremembam 01

UL L 137, 27.5.2008, str. 25.

M, N, O

80

Sedeži v avtobusih

Spremembe 03 pravilnika

UL L 226, 24.8.2013, str. 20.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M2, M3

87

Svetilke za dnevno vožnjo za motorna vozila

Dodatek 15 k prvotni različici pravilnika

UL L 4, 7.1.2012, str. 24.

M, N

89

Naprave za omejevanje hitrosti

Dodatek 2 k prvotni različici pravilnika

UL L 4, 7.1.2012, str. 25.

M, N (d)

90

Sklopi nadomestnih zavornih oblog in zavornih oblog bobnastih zavor za motorna vozila in njihove priklopnike

Spremembe 02

UL L 185, 13.7.2012, str. 24.

M, N, O

91

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Dodatek 13 k prvotni različici pravilnika

UL L 4, 7.1.2012, str. 27.

M, N, O

93

Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj

Prvotna različica pravilnika

UL L 185, 17.7.2010, str. 56.

N2, N3

94

Zaščita potnikov pri čelnem trku

Spremembe 03

UL L 35, 8.2.2018, str. 1.

M1

95

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Dodatek 4 k spremembam 03

UL L 183, 10.7.2015, str. 91.

M1, N1

97

Alarmni sistemi vozil

Dodatek 6 k spremembam 01

UL L 122, 8.5.2012, str. 19.

M1, N1 (e)

98

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Dodatek 4 k spremembam 01

UL 176, 14.6.2014, str. 64.

M, N

99

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v homologiranih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Dodatek 9 k prvotni različici pravilnika

UL L 285, 30.9.2014, str. 35.

M, N

100

Električna varnost

Dodatek 1 k spremembam 02

UL L 87, 31.3.2015, str. 1.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N

102

Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja homologiranega tipa naprave za kratko spenjanje vozil

Prvotna različica pravilnika

UL L 351, 30.12.2008, str. 44.

N2, N3, O3, O4

104

Odsevne oznake (težka in dolga vozila)

Dodatek 7 k prvotni različici pravilnika

UL L 75, 14.3.2014, str. 29.

M2, M3, N, O2, O3, O4

105

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Spremembe 05

UL L 4, 7.1.2012, str. 30.

N, O

107

Vozila kategorij M2 in M3 

Dodatek 1 k spremembam 07

UL L 52, 23.2.2018, str. 1.

M2, M3

108

Obnovljene pnevmatike za osebne avtomobile in njihove priklopnike

Dodatek 1 k prvotni različici pravilnika

UL L 181, 4.7.2006, str. 1.

M1, O1, O2

109

Obnovljene pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike

Dodatek 2 k prvotni različici pravilnika

UL L 181, 4.7.2006, str. 1.

M2, M3, N, O3, O4

110

Posebni sestavni deli za stisnjen zemeljski plin (CNG)

Dodatek 2 k spremembam 01

UL L 166, 30.6.2015, str. 1.

M, N

112

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen, ki so opremljeni z žarnico z žarilno nitko in/ali moduli LED

Dodatek 4 k spremembam 01

UL L 250, 22.8.2014, str. 67.

M, N

114

Nadomestna zračna blazina

Prvotna različica pravilnika

UL L 373, 27.12.2006, str. 272.

M1, N1

115

Sistemi za naknadno vgradnjo v motorna vozila, ki omogočajo uporabo UNP in SZP

Dodatek 6 k prvotni različici pravilnika

UL L 323, 7.11.2014, str. 91.

M, N

116

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Dodatek 3 k prvotni različici pravilnika

UL L 45, 16.2.2012, str. 1.

M1, N1 (e)

117

Pnevmatike – emisije hrupa pri kotaljenju, oprijem na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Dodatek 8 k spremembam 02

UL L 218, 12.8.2016, str. 1.

M, N, O

118

Odpornost proti ognju materialov za notranjo opremo avtobusov

Dodatek 1 k spremembam 02

UL L 102, 21.4.2015, str. 67.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M3

119

Svetilke za zavijanje

Dodatek 3 k spremembam 01

UL L 89, 25.3.2014, str. 101.

M, N

121

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Spremembe 01

UL L 5, 8.1.2016, str. 9.

M, N

122

Ogrevalni sistem vozil

Dodatek 1 k prvotni različici pravilnika

UL L 164, 30.6.2010, str. 231.

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N, O

123

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Dodatek 4 k prvotni različici pravilnika

UL L 222, 24.8.2010, str. 1.

M, N

124

Nadomestna kolesa

Prvotna različica pravilnika

UL L 375, 27.12.2006, str. 568.

M1, N1, O1, O2

125

Prednje vidno polje voznika

Dodatek 1 k spremembam 01

UL L 20, 25.1.2018, str. 16.

M1

126

Pregradni sistemi

Prvotna različica

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1

127

Varnost pešcev

Spremembe 02

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1, N1

128

Svetlobni viri s svetlečimi diodami (LED)

Dodatek 2 k prvotni različici pravilnika

UL L 162, 29.5.2014, str. 43.

M, N, O

129

Izboljšani sistemi za zadrževanje otrok

Dodatek 2 k prvotni različici pravilnika

UL L 97, 29.3.2014, str. 21.

M, N

130

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Prvotna različica pravilnika

UL L 178, 18.6.2014, str. 29.

M2, M3, N2, N3 (f)

131

Napredni sistem za zaviranje v sili

Dodatek 1 k spremembam 01

UL L 214, 19.7.2014, str. 47.

M2, M3, N2, N3 (f)

134

Varnost vozil s pogonom na vodik

Dodatek 2 k prvotnim spremembam

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M, N

135

Bočni trk v drog

Dodatek 1 k spremembam 01

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1, N1

137

Polni čelni trk

Spremembe 01

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1

139

Pomoč pri zaviranju

Prvotne spremembe

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1, N1

140

Nadzor stabilnosti

Prvotne spremembe

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1, N1

141

Spremljanje tlaka v pnevmatikah

Prvotne spremembe

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1, N1

142

Nameščanje pnevmatik

Prvotne spremembe

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1

[145]

Pritrdišča sistema za zadrževanje otrok

Prvotne spremembe

[UP: prevod predviden v letu 2018, prosimo, posodobite sklice, ko bodo na voljo]

M1

_______________________

Opombe k preglednici

Spremembe, navedene v preglednici, izražajo različico, ki je bila objavljena v Uradnem listu, in ne posegajo v spremembe, ki jih je treba upoštevati na podlagi prehodnih določb, določenih v okviru teh sprememb.

Skladnost s spremembami, določenimi po zadevni različici, ki je navedena v preglednici, se sprejme kot druga možnost.

Datumi, določeni v zadevnih spremembah pravilnikov ZN iz preglednice, ki zadevajo obveznosti pogodbenic „revidiranega sporazuma iz leta 1958“ 1 , povezane s prvo registracijo, začetkom uporabe, dajanjem na trg, prodajo, priznanjem homologacij in morebitnimi podobnimi določbami, se obvezno uporabljajo za namene iz členov 48 in 50 Uredbe (EU) 2018/..., če pa so v členu 14 te uredbe določeni drugi datumi, je treba upoštevati slednje.

V določenih primerih pravilnik ZN iz preglednice v prehodnih določbah vsebuje določbo, da pogodbenice „revidiranega sporazuma iz leta 1958“, ki uporabljajo določene spremembe zadevnega pravilnika ZN, za namene nacionalne ali regionalne homologacije od določenega datuma niso dolžne sprejeti oziroma lahko zavrnejo tip, ki je bil homologiran v skladu s predhodnimi spremembami, ali besedilo s podobnim namenom in pomenom. To se razume kot zavezujoča določba za nacionalne organe, da štejejo potrdilo o skladnosti za neveljavno za namene iz člena 48 Uredbe (EU) 2018/..., če pa so v Prilogi II k tej uredbi določeni drugi datumi, je treba upoštevati slednje.

(a)

Pravilniki ZN št. 1, 8 in 20 se ne uporabljajo za EU-homologacijo vozil.

(b)

Obvezna namestitev funkcije nadzora stabilnosti se zahteva v skladu s pravilniki ZN. Obvezna pa je tudi za vozila kategorije N1.

(c)

Kadar proizvajalec vozila izjavi, da je vozilo primerno za vleko tovora (točka 2.11.5 Priloge I informativnega dokumenta iz člena 24(1) Uredbe (EU) 2018/...), in bi lahko kateri koli del ustrezne mehanske naprave za spenjanje, ne glede na to, ali je nameščena na tip motornega vozila, (delno) zakrival kateri koli sestavni del svetlobnih naprav in/ali prostor za namestitev in pritrditev zadnje registrske tablice, velja naslednje:

-v navodilih za uporabo motornega vozila (npr. v priročniku za uporabo) je jasno navedeno, da ni dovoljena namestitev mehanske naprave za spenjanje, ki je ni mogoče zlahka odstraniti ali prestaviti;

-v navodilih je tudi jasno navedeno, da je treba nameščeno mehansko napravo za spenjanje vedno odstraniti ali prestaviti, kadar ni v uporabi, in

-v primeru homologacije sistema vozila v skladu s pravilnikom ZN št. 55 je treba zagotoviti tudi popolno izpolnjevanje določb o odstranitvi, prestavitvi in/ali drugi lokaciji v zvezi s svetlobno napravo ter prostorom za namestitev in pritrditev zadnje registrske tablice.

(d)

Zadeva le naprave za omejevanje hitrosti in njihovo obvezno vgradnjo na vozila kategorij M2, M3, N2 in N3.

(e)

Naprave za preprečevanje nedovoljene uporabe se namestijo na vozila kategorij M1 in N1, sistem imobilizacije pa na vozila kategorije M1.

(f)

Glej pojasnjevalno opombo4 k preglednici iz Priloge II.

PRILOGA II

Seznam zahtev iz člena 4(5) in datumov iz člena 14

Tema

Pravilniki ZN

Dodatne specifične tehnične zahteve

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

Samostojna
tehnična
enota

Ses
tavni
del

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zahteve glede
SISTEMOV ZA ZADRŽEVANJE POTNIKOV, PREIZKUSA TRKA, CELOVITOSTI SISTEMA ZA DOVAJANJE GORIVA IN ELEKTRIČNE VARNOSTI PRI VISOKI NAPETOSTI

Notranja oprema

Pravilnik ZN št. 21

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sedeži in nasloni za glavo

Pravilnik ZN št. 17

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Sedeži avtobusov

Pravilnik ZN št. 80

 

A

A

 

 

 

 

 

 

 

 

A

Pritrdišča varnostnih pasov

Pravilnik ZN št. 14

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje

Pravilnik ZN št. 16

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

A

A

Pregradni sistemi

Pravilnik ZN št. 126

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

B

 

Pritrdišča sistema za zadrževanje otrok

Pravilnik ZN št. 145

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sistemi za zadrževanje otrok

Pravilnik ZN št. 44

A1

A1

A1

A1

A1

A1

 

 

 

 

A

A

Izboljšani sistemi za zadrževanje otrok

Pravilnik ZN št. 129

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

B

B

Zaščita pred podletom od spredaj

Pravilnik ZN št. 93

 

 

 

 

A

A

 

 

 

 

A

A

Zaščita pred podletom od zadaj

Pravilnik ZN št. 58

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

Bočna zaščita

Pravilnik ZN št. 73

 

 

 

 

A

A

 

 

A

A

 

 

Varnost posode za gorivo

Pravilnik ZN št. 34

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

Varnost utekočinjenega naftnega plina

Pravilnik ZN št. 67

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

A

Varnost stisnjenega in utekočinjenega zemeljskega plina

Pravilnik ZN št. 110

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

A

Varnost vozil s pogonom na vodik

Pravilnik ZN št. 134

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

A

Ustreznost materialov vodikovega sistema

Priloga V

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

A

Električna varnost med uporabo

Pravilnik ZN št. 100

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Delni čelni trk

Pravilnik ZN št. 94

Velja za vozila kategorij M1 in N1 z največjo maso ≤ 3 500 kg

A

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

Polni čelni trk

Pravilnik ZN št. 137

Uporaba človeku podobne preizkusne naprave, tj. lutke „Hybrid III“, je dovoljena, dokler ni v skladu s pravilnikom ZN na voljo preizkusna naprava za zadrževalni sistem človeka „THOR“

B

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

 

Zaščita voznika pred volanom pri trku

Pravilnik ZN št. 12

A

 

 

A

 

 

 

 

 

 

A

 

Nadomestna zračna blazina

Pravilnik ZN št. 114

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

B

 

Trk v kabino

Pravilnik ZN št. 29

 

 

 

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Bočni trk

Pravilnik ZN št. 95

Velja za vsa vozila kategorij M1 in N1, vključno z vozili, pri katerih je točka R najnižjega sedeža od tal oddaljena > 700 mm

A

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

Bočni trk v drog

Pravilnik ZN št. 135

B

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

 

Trk od zadaj

Pravilnik ZN št. 34

Velja za vozila kategorij M1 in N1 z največjo maso ≤ 3 500 kg Zagotovijo se zahteve glede električne varnosti po nesreči

A

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zahteve glede
PEŠCEV, KOLESARJEV, VIDNEGA POLJA IN VIDLJIVOSTI

Zaščita nog in glave pešcev

Pravilnik ZN št. 127

A

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

Večja cona za zaščito pred udarci z glavo za pešce in kolesarje

Pravilnik ZN št. 127

Preizkusno območje modela glave otroka in odrasle osebe je omejeno z „oklepajočo razdaljo odrasle osebe“ 2 500 mm ali „zadnjo referenčno črto vetrobranskega stekla “, katera koli je bolj naprej. Stik modela glave z A-stebrički, zgornjim delom vetrobrana in okrovom ni vključen, vendar se spremlja.

B

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

 

Čelni zaščitni sistem

Priloga IV

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

A

 

Napredni sistem za zaviranje v sili za pešce in kolesarje

C

 

 

C

 

 

 

 

 

 

 

 

Opozorilo pred trkom s pešcem in kolesarjem

 

B

B

 

B

B

 

 

 

 

B

 

Informacijski sistem za slepi kot

 

B

B

 

B

B

 

 

 

 

B

 

Varnost pri vzvratni vožnji

B

B

B

B

B

B

B

B

B

B

B

 

Naprej usmerjeno vidno polje

Pravilnik ZN št. 125

Velja za vozila kategorij M1 in N1

B

 

 

C

 

 

 

 

 

 

 

 

Neposredno vidno polje pri težkih gospodarskih vozilih

 

D

D

 

D

D

 

 

 

 

 

 

Varnostna stekla

Pravilnik ZN št. 43

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

Odleditev in sušenje

A

A2

A2

A2

A2

A2

 

 

 

 

 

 

Pranje/brisanje

A

A3

A3

A3

A3

A3

 

 

 

 

A

 

Naprave za posredno gledanje

Pravilnik ZN št. 46

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zahteve glede

ŠASIJE VOZILA, ZAVIRANJA, PNEVMATIK IN KRMILJENJA

Krmilje

Pravilnik ZN št. 79

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Pravilnik ZN št. 130

 

A4

A4

 

A4

A4

 

 

 

 

 

 

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu v sili

B

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

 

Zavorni sistem

Pravilnik ZN št. 13

Pravilnik ZN št. 13-H

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Nadomestni deli zavornega sistema

Pravilnik ZN št. 90

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

A

 

Pomoč pri zaviranju

Pravilnik ZN št. 139

A

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadzor stabilnosti

Pravilnik ZN št. 13

Pravilnik ZN št. 140

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Napredni sistem za zaviranje v sili pri težkih gospodarskih vozilih

Pravilnik ZN št. 131

 

A4

A4

 

A4

A4

 

 

 

 

 

 

Napredni sistem za zaviranje v sili pri lahkih gospodarskih vozilih

B

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

 

Varnost pnevmatik in okoljska uspešnost

Pravilnik ZN št. 30

Pravilnik ZN št. 54

Pravilnik ZN št. 117

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

A

Rezervna kolesa in sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo

Pravilnik ZN št. 64

A1

 

 

A1

 

 

 

 

 

 

 

 

Obnovljene pnevmatike

Pravilnik ZN št. 108
Pravilnik ZN št. 109

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

A

Spremljanje tlaka v pnevmatikah pri lahkih gospodarskih vozilih

Pravilnik ZN št. 141

Velja za vozila kategorij M1 in N1

A

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

 

Spremljanje tlaka v pnevmatikah pri težkih gospodarskih vozilih

 

B

B

 

B

B

 

 

B

B

 

 

Nameščanje pnevmatik

Pravilnik ZN št. 142

Velja za vse kategorije vozil

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Nadomestna kolesa

Pravilnik ZN št. 124

X

 

 

X

 

 

X

X

 

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zahteve glede

VGRAJENIH INSTRUMENTOV, ELEKTRIČNEGA SISTEMA IN SVETLOBNIH NAPRAV VOZILA

Zvočna opozorilna naprava

Pravilnik ZN št. 28

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

A

Radijske motnje (elektromagnetna združljivost)

Pravilnik ZN št. 10

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

Zaščita pred nedovoljeno uporabo in kibernetskimi napadi ter imobilizacija in alarmni sistem

Pravilnik ZN št. 18

Pravilnik ZN št. 97

Pravilnik ZN št. 116

A

A1

A1

A

A1

A1

 

 

 

 

A

A

Merilnik hitrosti

Pravilnik ZN št. 39

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Števec prevoženih kilometrov

Pravilnik ZN št. 39

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Naprave za omejevanje hitrosti

Pravilnik ZN št. 89

 

A

A

 

A

A

 

 

 

 

 

A

Inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti

B

B

B

B

B

B

 

 

 

 

B

 

Označevanje naprav za upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Pravilnik ZN št. 121

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Ogrevalni sistemi

Pravilnik ZN št. 122

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

A

Svetlobno-signalne naprave

Pravilnik ZN št. 4

Pravilnik ZN št. 6

Pravilnik ZN št. 7

Pravilnik ZN št. 19

Pravilnik ZN št. 23

Pravilnik ZN št. 38

Pravilnik ZN št. 77

Pravilnik ZN št. 87

Pravilnik ZN št. 91

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

A

Naprave za osvetlitev cestišča

Pravilnik ZN št. 31

Pravilnik ZN št. 98

Pravilnik ZN št. 112

Pravilnik ZN št. 123

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

A

Odsevniki

Pravilnik ZN št. 3

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

A

Svetlobni viri

Pravilnik ZN št. 37

Pravilnik ZN št. 99

Pravilnik ZN št. 128

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

A

Vgradnja svetlobno-signalnih naprav, naprav za osvetlitev cestišča in odsevnikov

Pravilnik ZN št. 48

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Signal za zaustavitev s sili

B

B

B

B

B

B

B

B

B

B

Čistilniki za žaromete

Pravilnik ZN št. 45

A1

A1

A1

A1

A1

A1

 

 

 

 

 

A

Kazalnik menjanja prestav

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zahteve glede

VEDENJA VOZNIKA IN SISTEMA

Pripomoček za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola

B

B

B

B

B

B

 

 

 

 

 

 

Zaznavanje zaspanosti in pozornosti voznika

B

B

B

B

B

B

 

 

 

 

 

 

Sistem za napredno zaznavanje nepozornosti

Sistem za napredno zaznavanje nepozornosti lahko vključuje tudi zaznavanje zaspanosti in pozornosti voznika

Preprečevanje nepozornosti s tehničnimi sredstvi bi se lahko tudi upoštevalo kot alternativa za sistem za napredno zaznavanje nepozornosti

C

C

C

C

C

C

 

 

 

 

 

 

Spremljanje razpoložljivosti voznika

B5

B5

B5

B5

B5

B5

Zapisovalnik podatkov o dogodku (nesreči)

B

B5

B5

B

B5

B5

 

 

 

 

B

 

Sistemi, ki prevzamejo nadzor pri upravljanju vozila

B5

B5

B5

B5

B5

B5

Sistemi, ki vozilu zagotavljajo informacije o stanju vozila in okolice

B5

B5

B5

B5

B5

B5

Samodejna vožnja v koloni

B5

B5

B5

B5

B5

B5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zahteve glede

SPLOŠNE KONSTRUKCIJE IN ZNAČILNOSTI VOZILA

Prostor za pritrditev registrske tablice

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Vzvratna vožnja

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Ključavnice in tečaji vrat

Pravilnik ZN št. 11

A

 

 

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Stopnice do vrat, držala in nastopne plošče

A

 

 

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Zunanji štrleči deli

Pravilnik ZN št. 26

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zunanji štrleči deli kabin gospodarskega vozila

Pravilnik ZN št. 61

 

 

 

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Predpisana tablica in identifikacijska številka vozila

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Vlečne naprave

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

 

 

Okrovi koles

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sistemi za preprečevanje škropljenja izpod koles 

 

 

 

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Mase in mere

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Mehanske naprave za spenjanje

Pravilnik ZN št. 55

Pravilnik ZN št. 102

A1

A1

A1

A1

A1

A1

A

A

A

A

 

A

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Pravilnik ZN št. 105

 

 

 

A

A

A

A

A

A

A

 

 

Splošna konstrukcija avtobusov

Pravilnik ZN št. 107

 

A

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Trdnost nadgradnje avtobusov

Pravilnik ZN št. 66

 

A

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vnetljivost znotraj avtobusa

Pravilnik ZN št. 118

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

 

A

_______________________

Opombe k preglednici

A:

Datum prepovedi registracije vozil ter dajanja na trg in začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

[UP: prosimo, navedite datum začetka uporabe te uredbe].

B:

Datum zavrnitve podelitve EU-homologacije:

[UP: prosimo, navedite datum začetka uporabe te uredbe].

Datum prepovedi registracije vozil ter dajanja na trg in začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

[UP: prosimo, navedite datum 24 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe].

C:

Datum zavrnitve podelitve EU-homologacije:

[UP: prosimo, navedite datum 24 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe].

Datum prepovedi registracije vozil ter dajanja na trg in začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

[UP: prosimo, navedite datum 48 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe].

D:

Datum zavrnitve podelitve EU-homologacije:

[UP: prosimo, navedite datum 48 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe].

Datum prepovedi registracije vozil ter dajanja na trg in začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

[UP: prosimo, navedite datum 84 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe].

X:

Zadevni sestavni del ali samostojna tehnična enota velja za navedene kategorije vozil.

1

Če so nameščeni, je potrebna skladnost.

2

Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.

3

Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za pranje in za brisanje vetrobranskega stekla.

4

Izvzeta so naslednja vozila:

-vlačilci polpriklopnikov kategorije N2 z največjo maso vozila med 3,5 in 8 tonami;

-vozila razreda A, razreda I in razreda II kategorij M2 in M3 iz odstavka 2.1 pravilnika ZN št. 107;

-zgibni avtobusi razreda A, razreda I in razreda II kategorije M3 iz odstavka 2.1 pravilnika ZN št. 107;

-terenska vozila kategorij M2, M3, N2 in N3;

-vozila za posebne namene kategorij M2, M3, N2 in N3; ter

-vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 z več kot tremi osmi.

5

V primeru avtomatiziranih vozil je potrebna skladnost.

 

PRILOGA III

Spremembe Priloge II k Uredbi (EU) 2018/…

Priloga II k Uredbi (EU) 2018/… se spremeni:

(1) v delu I preglednice, pri vnosu elementa 3A se sklic v tretjem stolpcu na „Uredbo (ES) št. 661/2009“ nadomesti z naslednjim:

2 „Uredba (EU) 2019/…*+

_______________

* Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o zahtevah glede homologacije motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/... ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 [UL …, str. …]“

in vsak nadaljnji sklic na „Uredbo (ES) št. 661/2009“ v Prilogi II se nadomesti s sklicem na „Uredbo (EU) 2019/…“, razen če ni v naslednjih določbah te priloge določeno drugače;

(2) del I se spremeni:

(a)preglednica se spremeni:

(i) naslednji vnos se vstavi na ustrezno mesto glede na številko elementa:

„55A

Bočni trk v drog

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 135

X

X“;

(ii) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:

„58

Zaščita pešcev

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 127

X

X

X“;

(iii) vnosa za elementa 62 in 63 se nadomestita z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

X

X

X

X

X

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)“;



(iv) vnosa za elementa 65 in 66 se nadomestita z naslednjim:

„65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 131

X

X

X

X

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 130

X

X

X

X“;

(b) pojasnjevalne opombe se spremenijo:

(i) pojasnjevalni opombi 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„(3) V skladu s členom 4(5) Uredbe (EU) 2019/…+ se zahteva namestitev funkcije stabilnosti vozila

(4) V skladu s členom 4(5) Uredbe (EU) 2019/…+ se zahteva namestitev sistema elektronskega nadzora stabilnosti

(ii) pojasnjevalna opomba 9A se nadomesti z naslednjim:

(9A)V skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2019/…+ se zahteva namestitev sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah“;

(iii) pojasnjevalna opomba 15 se nadomesti z naslednjim:

'(15)Skladnost z Uredbo (EU) 2019/...+ je obvezna. Vendar homologacija na podlagi tega določenega elementa ni predvidena, saj predstavlja zgolj zbirko posameznih elementov, navedenih drugje v preglednici, ki vključujejo sklic na Uredbo (EU) 2019/...+.“;

(3)

preglednica 1 v Dodatku 1 dela I se spremeni:

(a) vnos za element 46A se nadomesti z naslednjim:

„46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 142

B“;

(b) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:

„58

Zaščita pešcev

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 127

A“;

(c) vnosa za elementa 62 in 63 se nadomestita z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

Skladnost z Uredbo (EU) 2019/...+ je obvezna. Vendar homologacija na podlagi tega določenega elementa ni predvidena, saj predstavlja zgolj zbirko posameznih elementov, navedenih drugje v preglednici, ki vključujejo sklic na Uredbo (EU) 2019/...+.“;

(4)

v pojasnjevalni opombi k preglednici 1 v Dodatku 1 se črta zadnji odstavek;

(5)

preglednica 2 v Dodatku 1 dela I se spremeni:

(a) vnos za element 46A se nadomesti z naslednjim:

„46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 142

B“;

(b) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:

„58

Zaščita pešcev

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 127

A“;

(c) vnosa za elementa 62 in 63 se nadomestita z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

Skladnost z Uredbo (EU) 2019/...+ je obvezna. Vendar homologacija na podlagi tega določenega elementa ni predvidena, saj predstavlja zgolj zbirko posameznih elementov, navedenih drugje v preglednici, ki vključujejo sklic na Uredbo (EU) 2019/...+.“;

(6)

točka 4 v Dodatku 2 dela I se spremeni:

(a) preglednica z naslovom „Del I: vozila kategorije M1“ se spremeni:

(i) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:

„58

Pravilnik ZN št. 127

Uredba (EU) 2019/…+

(Zaščita pešcev)

Vozila morajo imeti vgrajen elektronski zavorni sistem proti blokiranju, ki deluje na vsa kolesa.

Uporabljajo se zahteve iz pravilnika ZN št. 127.

Vsak čelni zaščitni sistem je bodisi sestavni del vozila in torej skladen z zahtevami iz pravilnika ZN št. 127 bodisi homologiran kot samostojna tehnična enota“;

(ii) naslednji vnos se vstavi na ustrezno mesto glede na številko elementa:

„62

Pravilnik ZN št. 134

Uredba (EU) 2019/…+

(Vodikov sistem)

Uporabljajo se zahteve iz pravilnika ZN št. 134.

Namesto tega je treba dokazati, da je vozilo skladno z:

-bistvenimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 79/2009 v različici, veljavni dne [UP: prosimo, navedite datum neposredno pred datumom začetka uporabe te uredbe];

-Dodatkom 100 – Tehnični standard za sisteme goriva motornih vozil na stisnjen vodik (Japonska);

-GB/T 24549-2009 – Električna vozila na gorivne celice – zahteve glede varnosti (Kitajska);

-Mednarodnim standardom ISO 23273:2013, Del 1: funkcionalna varnost vozila in Del 2: zaščita pred tveganji, povezanimi z vodikom, za vozila na stisnjen vodik ali

-standardom SAE J2578 – Splošna varnost vozil na gorivne celice“;

(b) preglednica z naslovom „Del II: vozila kategorije N1“ se spremeni:

(i) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:

„58

Pravilnik ZN št. 127

Uredba (EU) 2019/…+

(Zaščita pešcev)

Vozila morajo imeti vgrajen elektronski zavorni sistem proti blokiranju, ki deluje na vsa kolesa.

Uporabljajo se zahteve iz pravilnika ZN št. 127.

Vsak čelni zaščitni sistem je bodisi sestavni del vozila in torej skladen z zahtevami iz pravilnika ZN št. 127 bodisi homologiran kot samostojna tehnična enota“;

(ii) naslednji vnos se vstavi na ustrezno mesto glede na številko elementa:

„62

Pravilnik ZN št. 134

Uredba (EU) 2019/…+

(Vodikov sistem)

Uporabljajo se zahteve iz pravilnika ZN št. 134.

Namesto tega je treba dokazati, da je vozilo skladno z:

-bistvenimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 79/2009 v različici, veljavni dne [UP: prosimo, navedite datum neposredno pred datumom začetka uporabe te uredbe];

-Dodatkom 100 – Tehnični standard za sisteme goriva motornih vozil na stisnjen vodik (Japonska);

-GB/T 24549-2009 – Električna vozila na gorivne celice – zahteve glede varnosti (Kitajska);

-Mednarodnim standardom ISO 23273:2013, Del 1: funkcionalna varnost vozila in Del 2: zaščita pred tveganji, povezanimi z vodikom, za vozila na stisnjen vodik ali

-standardom SAE J2578 – Splošna varnost vozil na gorivne celice“;

(7)

vnosi za elemente 58, 65 in 66 iz preglednice v delu II se črtajo;

(8)

Del III se spremeni:

(a) preglednica v Dodatku 1 se spremeni:

(i) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:


„58

Zaščita pešcev

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 127

X

X“;

(ii) vnosa za elementa 62 in 63 se nadomestita z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

X

X

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)“;

(iii) vnosa za elementa 65 in 66 se nadomestita z naslednjim:

„65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 131

Ni relevantno

Ni relevantno

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 130

Ni relevantno

Ni relevantno“;

(b) preglednica v Dodatku 2 se spremeni:

(i) naslednji vnos se vstavi na ustrezno mesto glede na številko elementa:

„55A

Bočni trk v drog

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 135

Ni relevantno

Ni relevantno“;

(ii) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:

„58

Zaščita pešcev

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 127

Ni relevantno

Ni relevantno“;

(iii) vnosa za elementa 62 in 63 se nadomestita z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

X

X

X

X

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)“;

(iv) vnosa za elementa 65 in 66 se nadomestita z naslednjim:

„65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 131

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 130

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno“;

(c) Dodatek 3 se spremeni:

(i) v preglednici se naslednji vnos vstavi na ustrezno mesto glede na številko elementa:

„55A

Bočni trk v drog

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 135

Ni relevantno“;

(ii) v preglednici se vnos za element 58 nadomesti z naslednjim:

„58

Zaščita pešcev

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 127

G“;

(iii) v preglednici se vnosa za elementa 62 in 63 se nadomestita z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

X(15)“;

(iv) doda se naslednja točka:

„5. Točke od 1 do 4.2 veljajo tudi za vozila kategorije M1, ki niso opredeljena kot vozila za posebne namene, vendar so dostopna z invalidskim vozičkom.“;

(d) preglednica v Dodatku 4 se spremeni:

(i) naslednji vnos se vstavi na ustrezno mesto glede na številko elementa:

„55A

Bočni trk v drog

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 135

A“;

(ii) vnos za element 58 se nadomesti z naslednjim:

„58

Zaščita pešcev

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 127

A“;

(iii) vnosi za elemente 62, 63, 65 in 66 se nadomestijo z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

X

X

X

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

X(15)

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 131

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 130

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno“;

(e) v preglednici iz Dodatka 5 se vnosi za elemente 62, 63, 65 in 66 nadomestijo z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

X(15)

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 131

Ni relevantno

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 130

Ni relevantno“;

(f) v preglednici iz Dodatka 6 se vnosi za elemente 62, 63, 65 in 66 nadomestijo z naslednjim:

„62

Vodikov sistem

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 134

X

63

Splošna varnost

Uredba (EU) 2019/…+

X(15)

X(15)

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 131

Ni relevantno

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (EU) 2019/…+

Pravilnik ZN št. 130

Ni relevantno“;

(g) pojasnjevalne opombe se spremenijo:

(i) pojasnjevalna opomba za X se nadomesti z naslednjim:

„X Uporabljajo se zahteve iz ustreznega regulativnega akta.“;

(ii) pojasnjevalni opombi 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„(3) V skladu s členom 4(5) Uredbe (EU) 2019/…+ se zahteva namestitev funkcije stabilnosti vozila

(4) V skladu s členom 4(5) Uredbe (EU) 2019/…+ se zahteva namestitev sistema elektronskega nadzora stabilnosti“;

(iii) pojasnjevalna opomba 9A se nadomesti z naslednjim:

„(9A) Velja le, če je v vozilih nameščena oprema, obravnavana v pravilniku ZN št. 64. Vendar pa je v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2019/…+ obvezna namestitev sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah“;

(iv) pojasnjevalna opomba 15 se nadomesti z naslednjim:

'(15)Skladnost z Uredbo (EU) 2019/...+ je obvezna. Vendar homologacija na podlagi tega določenega elementa ni predvidena, saj predstavlja le zbirko posameznih elementov, navedenih drugje v zadevni preglednici.“;

(v) pojasnjevalni opombi 16 in 17 se črtata.

PRILOGA IV

Prednji zaščitni sistemi, bodisi nameščeni kot originalna oprema v vozilih kategorij M1 in N1 bodisi dani na trg kot samostojne tehnične enote, namenjene za ta vozila

1.    Predpisi za homologacijo prednjih zaščitnih sistemov

1.1    Prednji zaščitni sistem, zasnovan kot originalni del, je homologiran v skladu s pravilnikom ZN št. 127 in se šteje za sestavni del zadevnega vozila.

1.2    Prednji zaščitni sistem, zasnovan kot samostojna tehnična enota, izpolnjuje naslednje zahteve:

1.2.1    Prednjim zaščitnim sistemom so priložene natančne informacije o tipu, varianti in izvedenki vozila, za katera so homologirani, ter podrobna navodila za vgradnjo, ki vsebujejo zadostne informacije za usposobljeno osebo, da ta sistem ustrezno vgradi v vozilo. Navodila se predložijo v vseh uradnih jezikih Unije.

1.2.2    Vsi preizkusi se lahko izvajajo tako, da je prednji zaščitni sistem vgrajen na vozilo tipa, variante in izvedenke, za katero je namenjen, ali pa na preizkusni okvir, zelo podoben glavnim zunanjim sprednjim meram zadevnega vozila. Pri uporabi preizkusnega okvira prednji zaščitni sistem med preizkušanjem, razen na prvotnih pritrdiščih, ne sme priti v stik z okvirom. Med preizkušanjem prav tako ni dovoljen stik med modelom noge ali modelom glave preizkusne naprave in okvirom. V primeru takega stika se preizkus izvede tako, da je prednji zaščitni sistem vgrajen na zadevni tip, varianto in izvedenko vozila.

1.2.3    Za prednje zaščitne sisteme, vgrajene v vozilo, katerih spodnja višina v položaju za preizkus je ≥ 425 mm in < 500 mm, se po izbiri proizvajalca uporabijo preizkusi iz točke 1.2.4 ali 1.2.5. Pri višini < 425 mm se uporabijo preizkusi iz točke 1.2.4. Pri višini ≥ 500 mm se uporabijo preizkusi iz točke 1.2.5.

1.2.4    Preizkusi prožnosti spodnjega dela noge v zvezi s prednjim zaščitnim sistemom se izvedejo v skladu z zadevnimi določbami iz pravilnika ZN št. 127 za preizkuse skladnosti „položaja odbijača pri preizkusu“, kadar se šteje, da je to za namen položaja modela noge pri preizkusu v zvezi s prednjim zaščitnim sistemom, vključno z uporabo ustreznih zahtev glede meril za poškodbe. Upoštevajo pa se vogali prednjega zaščitnega sistema in relaksacijska cona se ne uporablja. Preizkusne točke so jasno navedene v poročilu o preizkusu.

1.2.5    Preizkusi zgornjega dela noge v zvezi s prednjim zaščitnim sistemom se izvedejo v skladu z zadevnimi določbami iz pravilnika ZN št. 127 za preizkuse skladnosti „položaja odbijača pri preizkusu“, kadar se šteje, da je to za namen položaja modela noge pri preizkusu v zvezi s prednjim zaščitnim sistemom, vključno z uporabo ustreznih zahtev glede meril za poškodbe. Upoštevajo pa se vogali prednjega zaščitnega sistema. Preizkusne točke so jasno navedene v poročilu o preizkusu.

1.2.6    Izvedejo se vsaj trije preizkusi trka z modelom glave otroka v skladu s točko 1.2.7 na vseh položajih prednjega zaščitnega sistema, ki jih tehnična služba šteje za najslabše. Če se struktura prednjega zaščitnega sistema na preizkušanem območju spreminja, se opravijo preizkusi na različnih vrstah strukture. Preizkusne točke so jasno navedene v poročilu o preizkusu in se izberejo neposredno na prednjem zaščitnem sistemu, kadar je oklepajoča razdalja zadevnega dela ali delov večja od 900 mm glede na predvideni tip, varianto in izvedenko vozila v normalnem voznem položaju.

1.2.7    Preizkusi se izvedejo v skladu z zadevnimi določbami iz pravilnika ZN št. 127 za preizkuse skladnosti „položaja modela glave otroka pri preizkusu“, kadar se šteje, da je to za namen položaja modela glave otroka pri preizkusu v zvezi s prednjim zaščitnim sistemom. Vendar zabeleženo merilo za poškodbe glave v nobenem primeru ne sme preseči 1 000. Preizkusne točke so jasno navedene v poročilu o preizkusu.

2.    Označevanje

2.1    Vsak prednji zaščitni sistem je jasno in neizbrisno označen z blagovnim imenom ali znamko in oznako tipa ter tudi oznako EU-homologacije, za katere je treba zagotoviti dovolj prostora.

PRILOGA V

Vozila s pogonom na vodik, njihovi vodikovi sistemi in sestavni deli teh sistemov

1.

Področje uporabe

Ta priloga se uporablja za vozila s pogonom na vodik kategorij M in N, njihove vodikove sisteme in sestavne dele teh sistemov.

1.1

Materiali, uporabljeni v sistemih vozil s stisnjenim vodikom.

1.1.1

Materiali, ki se uporabljajo v vodikovih sistemih in njihovih sestavnih delih ter posodah za vodik, so združljivi z vodikom, kadar so v stiku z vodikom v tekočem in/ali plinastem stanju. Uporabljajo se preglednice materialov iz standarda SAE J 2579 B2, če je primerno. Nezdružljivi materiali ne smejo priti v stik drug z drugim.

1.1.2

Jeklo

Jeklo za posode in obloge izpolnjuje zahteve glede materialov iz razdelkov od 6.1 do 6.4 standarda EN 9809-1 ali razdelkov od 6.1 do 6.3 standarda EN 9809-2, kot je primerno.

1.1.3

Nerjavno jeklo

Nerjavno jeklo za posode in obloge je v skladu z razdelki od 4.1 do 4.4 standarda EN 1964-3.

1.1.3.1

Varjeno nerjavno jeklo za obloge posod je v skladu z razdelki od 4.1 do 4.3 ter razdelki 6.1, 6.2 in 6.4 standarda EN 13322-2, kot je primerno.

1.1.4

Aluminijeve zlitine

Aluminijeve zlitine za posode in obloge izpolnjujejo zahteve glede materialov iz razdelkov 6.1 in 6.2 mednarodnega standarda ISO 7866:2012.

1.1.4.1

Varjene aluminijeve zlitine za obloge posod so v skladu z razdelki 4.2 in 4.3 ter razdelki 4.1.2 in 6.1 standarda EN 12862.

1.1.5

Materiali plastičnih oblog

Material za plastične obloge posod za shranjevanje vodika so lahko termoreaktivne ali termoplastične.

1.1.6

Vlakna

Proizvajalec posode v predvideni življenjski dobi konstrukcije posode vodi evidenco objavljenih specifikacij za kompozitne materiale, vključno z rezultati glavnega preizkusa, tj. nateznega preizkusa, ter priporočili proizvajalca materiala v zvezi s skladiščenjem, pogoji in rokom uporabnosti.

Proizvajalec posode v predvideni življenjski dobi posamezne serije posod vodi evidenco o potrjevanju proizvajalca vlaken, da je posamezna pošiljka v skladu s specifikacijami proizvajalca za izdelek.

1.1.6.1

Smole

Polimerni material za impregnacijo vlaken so lahko termoreaktivne ali termoplastične smole.

1.1.7

Preizkus združljivosti z vodikom

Ta preizkus ni potreben za:

-jekla v skladu z odstavkoma 6.3 in 7.2.2 standarda EN 9809-1;

-aluminijeve zlitine v skladu z odstavkom 6.1 mednarodnega standarda ISO 7866:2012 in

-povsem ovite posode z nekovinsko oblogo.

V zvezi z drugimi kovinskimi posodami, oblogami in sestavnimi deli, katerih najvišji dovoljeni delovni tlak > 2,0 MPa, se združljivost materiala z vodikom, tudi združljivost zvarnih spojev, dokaže v skladu z mednarodnima standardoma ISO 11114-1 in ISO 11114-4, pri čemer se preizkusi izvedejo v vodikovih okoljih, predvidenih za obratovanje (npr. v primeru sistemov s tlakom 70 MPa se preizkus združljivosti z vodikom izvede v okolju s tlakom 70 MPa pri temperaturi –40 °C).

1.1.7.1

Preizkusni postopek za posode v vozilih

Pri ustrezni temperaturi okolice se uporabi vodik, da se cikličnemu tlaku za 3,0-kratno število ciklov polnjenja, ki ga določi proizvajalec, izpostavi:

-posoda med ≤ 2,0 MPa in ≥ 1,25-kratnim nazivnim delovnim tlakom ali

-obloga med stopnjami tlaka, ki zagotavljajo enake napetosti obloge/stene, kot bi bile dosežene pri ≤ 2,0 Mpa in ≥ 1,25-kratnem nazivnem delovnem tlaku za posodo.

Posoda ali obloga ne sme odpovedati, preden se preizkus zaključi.

1.1.7.2

Preizkusni postopek za sestavne dele vodikovih sistemov

Če je sestavni del izpostavljen tlaku zaradi polnjenja, se uporabljajo cikli polnjenja. Če je sestavni del izpostavljen tlaku zaradi delovanja vozila (npr. uporabe stikala za aktivacijo vozila), se uporabljajo obratovalni cikli.

Pri ustrezni temperaturi okolice se uporabi vodik, da se cikličnemu tlaku za 3,0-kratno število ciklov polnjenja, ki ga določi proizvajalec, ali 2,0-kratno število obratovalnih ciklov, ki ga določi proizvajalec, izpostavijo sestavni deli med stopnjami tlaka, ki zagotavljajo enake napetosti sestavnega dela, kot bi bile dosežene pri ≤ 2,0 Mpa in ≥ 1,25-kratnem bodisi najvišjem dovoljenem delovnem tlaku bodisi nazivnem delovnem tlaku za posodo, kot je ustrezno.

Sestavni del ne sme odpovedati, preden se preizkus zaključi.

1.1.8

Za namene točke od 1.1.7 do 1.1.7.2 je število ciklov polnjenja, ki ga določi proizvajalec, skladno s številom iz pravilnika ZN št. 134, tj. vsaj 11 000, število obratovalnih ciklov, ki ga določi proizvajalec, pa vsaj 37 500.

1.1.9

Tehnična služba preveri vse zgoraj navedene elemente, rezultati preizkusa pa so podrobno navedeni v poročilu o preizkusu.

Poleg tega proizvajalec vodi evidenco rezultatov preizkusov v celotni predvideni življenjski dobi sestavnih delov, posod in sistemov, kot so na voljo na trgu.

1.2

Posoda za gorivo pri vozilih s pogonom na stisnjen vodik je skladna z mednarodnim standardom ISO 17268:2012 (ali poznejšimi različicami) in združljiva s specifikacijo H35, H35HF, H70 ali H70HF, odvisno od njenega nazivnega delovnega tlaka in posebne uporabe.

1.3

Posebni sestavni deli, vgrajeni v vozila s pogonom na stisnjen vodik, so homologirani v skladu z določbami iz pravilnika ZN št. 134. Poleg homologacijske oznake in informacij, ki se v skladu s pravilnikom ZN št. 134 zahtevajo za posebne sestavne dele, mora biti naveden tudi nazivni delovni tlak, če je sestavni del nameščen za prvim krmilnikom tlaka, pa največji dovoljen delovni tlak.

1.4

Vozila s sistemom na utekočinjen vodik so homologirana v skladu s členom 39 Uredbe (EU) 2018/… o izjemah za nove tehnologije ali nove koncepte na podlagi razdelka 7 dela II globalnega tehničnega predpisa ZN št. 13 o vozilih s pogonom na vodik oziroma gorivne celice.

1.4.1

Materiali, ki se uporabljajo v vodikovih sistemih in njihovih sestavnih delih ter posodah za vodik, so združljivi z vodikom, kadar so v stiku z vodikom v tekočem in/ali plinastem stanju. To se dokaže v skladu z mednarodnima standardoma ISO 11114-1 in ISO 11114-4, če je to ustrezno in mogoče, pri čemer se preizkusi izvedejo v vodikovih okoljih, predvidenih za obratovanje. Tehnična služba preveri vse te elemente, rezultati preizkusa pa so podrobno navedeni v poročilu o preizkusu.

PRILOGA VI

Prehodne določbe iz člena 13(3)

 

Pravilnik ZN

Posebne zahteve

Končni datum za registracijo neskladnih vozil in prodajo ali začetek uporabe neskladnih sestavnih delov (1)

29

Trdnost kabine gospodarskega vozila

29. januar 2021

Vozila kategorije N so v skladu z uredbo

142

Nameščanje pnevmatik

31. oktober 2018

Na vozila kategorij O1, O2, O3 in O4 se namestijo pnevmatike razreda C1 ali C2, ki izpolnjujejo zahteve glede kotalnega upora stopnje 2

Nameščanje pnevmatik

31. oktober 2020

Na vozila kategorij O3 in O4 se namestijo pnevmatike razreda C3, ki izpolnjujejo zahteve glede kotalnega upora stopnje 2

117

Pnevmatike – emisije hrupa pri kotaljenju, oprijem na mokrih površinah in kotalni upor

30. april 2019

Pnevmatike razredov C1, C2, in C3 izpolnjujejo zahteve glede emisij hrupa pri kotaljenju stopnje 2

Pnevmatike – emisije hrupa pri kotaljenju, oprijem na mokrih površinah in kotalni upor

30. april 2019

Pnevmatike razreda C3 izpolnjujejo zahteve glede kotalnega upora stopnje 1

Pnevmatike – emisije hrupa pri kotaljenju, oprijem na mokrih površinah in kotalni upor

30. april 2021

Pnevmatike razredov C1 in C2 izpolnjujejo zahteve glede kotalnega upora stopnje 2

Pnevmatike – emisije hrupa pri kotaljenju, oprijem na mokrih površinah in kotalni upor

30. april 2023

Pnevmatike razreda C3 izpolnjujejo zahteve glede kotalnega upora stopnje 2

127

Raven varnosti pešcev

23. avgust 2019

Vozila kategorij M1 z največjo maso > 2 500 kg in N1

_______________________

Opombe k preglednici

(1)

Datumi iz Uredbe (ES) št. 661/2009 v zvezi s tipi vozil, sistemi in sestavnimi deli, ki izpolnjujejo zahteve iz različice te uredbe, veljavne dne [UP: prosimo, navedite datum neposredno pred datumom začetka uporabe te uredbe], in Uredbe (ES) št. 78/2009 v zvezi s tipi vozil in sistemi, ki izpolnjujejo zahteve iz različice te uredbe, veljavne dne [UP: prosimo, navedite datum neposredno pred datumom začetka uporabe te uredbe].

(1)    Sklep Sveta z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske Skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (revidiran sporazum iz leta 1958) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).
(2) +     [UP: prosimo, vstavite ustrezne podatke v besedilo in v opombo.]