EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.3.2018
COM(2018) 110 final
2018/0045(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2018) 54 final}
{SWD(2018) 55 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Komisija je danes sprejela sveženj ukrepov za poglobitev unije kapitalskih trgov, skupaj s sporočilom „Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev izvajanja“. Ta sveženj vsebuje ta predlog in predlog direktive o spremembi Direktive 2009/65/ES 1 in Direktive 2011/61/EU 2 v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov, ter predlog za učinkovit okvir za krite obveznice, predlog za učinkovit okvir za evropske ponudnike storitev množičnega financiranja za podjetja, predlog zakonodaje, ki se uporablja za učinke odstopov terjatev na tretje osebe, in sporočilo o veljavni zakonodaji za učinke poslov z vrednostnimi papirji na njihovo lastništvo.
Ta predlog bo po pričakovanjih znižal stroške čezmejnega poslovanja in bi moral podpirati bolj povezan enotni trg za investicijske sklade. Večja konkurenca v EU bo vlagateljem omogočila več izbire in višje vrednosti.
Ta predlog je bil načrtovan v delovnem programu Komisije za leto 2018 3 in ga je treba obravnavati v širšem okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov 4 ter vmesnega pregleda unije kapitalskih trgov 5 s ciljem vzpostavitve pristnega notranjega kapitalskega trga z zmanjšanjem razdrobljenosti na kapitalskih trgih, odpravo regulativnih ovir za financiranje gospodarstva in večjo razpoložljivostjo kapitala za podjetja. Regulativne ovire, tj. zahteve držav članic glede trženja, regulativne pristojbine ter upravne zahteve in zahteve glede uradnega obveščanja precej odvračajo od čezmejne distribucije skladov. Te ovire so bile ugotovljene v odziv na zeleno knjigo o uniji kapitalskih trgov 6 , poziv k predložitvi dokazov glede regulativnega okvira EU za finančne storitve 7 in javno posvetovanje o ovirah za čezmejno distribucijo investicijskih skladov 8 .
Investicijski skladi so naložbeni produkti, ustvarjeni z izključnim namenom združevanja kapitala vlagateljev in njegovega skupnega vlaganja prek portfelja finančnih instrumentov, kot so delnice, obveznice in drugi vrednostni papirji. V EU so lahko investicijski skladi razvrščeni kot kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in alternativni investicijski skladi (AIS), ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS). KNPVP ureja Direktiva 2009/65/ES, AIS pa Direktiva 2011/61/EU. Direktivo 2011/61/EU dopolnjujejo štirje okviri za sklade:
·Uredba (EU) št. 345/2013 9 o evropskih skladih tveganega kapitala,
·Uredba (EU) št. 346/2013 10 o evropskih skladih za socialno podjetništvo,
·Uredba (EU) 2015/760 11 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih in
·Uredba (EU) 2017/1131 12 o skladih denarnega trga.
Skupni namen teh pravil je zlasti olajšati čezmejno distribucijo ter hkrati zagotoviti visoko raven zaščite vlagateljev.
Pravila za investicijske sklade v EU upraviteljem investicijskih skladov omogočajo distribucijo in, z nekaj izjemami, tudi upravljanje njihovih skladov po vsej EU. Čeprav investicijski skladi v EU hitro rastejo in je skupni znesek upravljanih sredstev junija 2017 znašal 14 310 milijard EUR 13 , je trg investicijskih skladov v EU še vedno večinoma organiziran kot nacionalni trg: 70 % vseh upravljanih sredstev je v investicijskih skladih, ki imajo dovoljenje ali so registrirani za distribucijo izključno na domačem trgu. Samo 37 % KNPVP in okrog 3 % AIS je registriranih za distribucijo v več kot eni državi članici. V primerjavi z ZDA je trg EU z vidika upravljanih sredstev manjši. Vendar je v EU veliko več skladov (58 125 v EU v primerjavi s 15 415 v ZDA) 14 . To pomeni, da so skladi EU v povprečju precej manjši. To negativno vpliva na ekonomije obsega, provizije, ki jih plačajo vlagatelji, in način, na katerega deluje notranji trg za investicijske sklade.
V tem predlogu se poleg tega upošteva, da obstajajo tudi drugi dejavniki zunaj njegovega okvira, ki ovirajo čezmejno distribucijo investicijskih skladov v EU. Ti dejavniki vključujejo nacionalne davčne ureditve, ki veljajo za investicijske sklade in vlagatelje, vertikalne distribucijske kanale in kulturne preference za domače investicijske produkte.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog je predstavljen skupaj z direktivo o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov. Osredotoča se samo na čezmejno distribucijo investicijskih skladov in uvaja nove ali spreminja obstoječe elemente zadevne zakonodaje. Ti novi elementi oziroma spremembe so skladni s cilji veljavnih predpisov s področja zadevne politike, katerih cilj je vzpostaviti enotni trg za investicijske sklade in olajšati čezmejno distribucijo investicijskih skladov. Poleg tega predlog usklajuje pravila za različne vrste investicijskih skladov. Zato je zagotovljena skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Najpomembnejša prednostna naloga Komisije je okrepiti gospodarstvo EU in spodbuditi naložbe, da se ustvarijo delovna mesta. Ključni element naložbenega načrta za Evropo 15 , katerega cilj je okrepiti evropsko gospodarstvo in spodbuditi naložbe v vseh 28 državah članicah, je oblikovanje globljega enotnega trga za kapital – unije kapitalskih trgov. Globlji in povezani kapitalski trgi bodo izboljšali dostop do kapitala za podjetja, hkrati pa prispevali k razvoju novih naložbenih priložnosti za varčevalce.
Ta predlog dopolnjuje ta cilj in je prednostni ukrep iz vmesnega pregleda unije kapitalskih trgov 16 , saj vsebuje ukrepe za odpravo ovir za kapitalske trge. Prispeva k razvoju bolj povezanih kapitalskih trgov, ker bo vlagateljem, upraviteljem skladov in podjetjem, v katera se vlaga, olajšal izkoriščanje prednosti enotnega trga.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta predlog spada na področje deljene pristojnosti v skladu s členom 4(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Pravna podlaga za ta ukrep je člen 114 PDEU. Izbira te pravne podlage odraža ključno vlogo, ki jo ima usklajen režim za opravljanje čezmejnih storitev pri delovanju notranjega tega za investicijske sklade.
Olajšanje opravljanja storitev investicijskih skladov je bistvenega pomena, saj se bo s tem dosegel konkurenčnejši in bolj povezan notranji trg v Uniji. Regulativne ovire za čezmejno distribucijo trenutno ovirajo pravilno delovanje notranjega trga za investicijske sklade. Notranji trg je razdrobljen zaradi regulativnih ovir, kar investicijskim skladom otežuje izkoriščanje prednosti notranjega trga v celoti. Za zagotovitev, da notranji trg za investicijske sklade pravilno deluje, in za izboljšanje pogojev, pod katerimi deluje, je zato je potreben regulativni okvir, ki zmanjšuje ovire za čezmejno distribucijo investicijskih skladov na ravni Unije. Zato se namerava s predlogom uskladiti zahteve glede ravnanja za investicijske sklade, tj. glede trženja potencialnim vlagateljem in preglednosti določb zunaj področij, ki jih urejata Direktiva 2009/65/ES in Direktiva/2011/61/EU, ter s tem olajšati uvedbo mehanizma za čezmejno opravljanje storitev.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ta predlog spoštuje načelo subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).
Uskladitev pravil EU za trženje potencialnim vlagateljem in zagotovitev večje preglednosti določb, ki so zunaj zgornjih področij, lahko spodbudi razvoj bolj povezanih kapitalskih trgov za naložbene sklade po vsej Uniji. Cilj tega predloga je tako zagotoviti, da notranji trg za storitve investicijskih skladov deluje nemoteno. To ni omejeno na ozemlje ene države članice, zato tega cilja države članice ne morejo doseči na nacionalni ravni. Predlog bo privedel tudi do novih nalog za Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 17 , ki jih države članice ne morejo izvajati same.
•Sorazmernost
Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU.
Ocena učinka vsebuje začetne ocene o prihrankih pri stroških na podlagi z dejstvi podprtih in realističnih predpostavk. Predlog bo zmanjšala obremenitev in stroški zagotavljanja skladnosti s predpisi za investicijske sklade zaradi povečanja preglednosti. Čeprav razvoj in vodenje zbirke podatkov ESMA zahteva prispevanje podatkov pristojnih organov v državah članicah (zlasti priglasitve ESMA), bo finančna udeležba, ki se pričakuje od držav članic, omejena. Zbrani podatki bodo ESMA omogočili, da bolje izvaja svojo konvergenčno vlogo. Večja konkurenca v sektorju investicijskih skladov bo pozitivno vplivala na izbiro vlagateljev in na gospodarstva držav članic.
•Izbira instrumenta
Ta predlog vsebuje določbe, ki investicijskim skladom zagotavljajo večjo pravno varnost za opravljanje storitev. Pomanjkanje preglednosti regulativnih ovir, ugotovljenih v državah članicah, se ne bi razrešilo samo s spremembo Direktive 2009/65/ES in Direktive/2011/61/EU, saj bi to lahko privedlo do neenakomernega izvajanja.
Poleg tega so pravila, predlagana v tej uredbi, ki se nanašajo na ESMA in nacionalne organe, tehnične narave in samostojna. S predlogom se želi povečati preglednost pravil in postopkov, ki se uporabljajo za (čezmejno) trženje investicijskih skladov, ter regulativnih pristojbin in dajatev, ki jih naložijo nacionalni pristojni organi. Za dosego teh ciljev politike je potrebna uredba, ki se uporablja neposredno, kar zagotavlja popolno uskladitev. Uredba je tudi primerno pravno sredstvo, s katerim se lahko ESMA zadolži, da vzpostavi in vodi zbirke podatkov o nacionalnih pravilih za trženje, veljavnih pristojbinah in dajatvah ter za shranjevanje priglasitev. Uredba bi morala zato najbolje zagotoviti čim večjo usklajenost, preprečiti razlike in tako zagotoviti večje regulativno zbliževanje.
Predlagajo se tudi omejene spremembe Uredbe (EU) št. 345/2013 in Uredbe (EU) št. 346/2013, da bosta ti upoštevali uvedbo pojma in pogojev za predhodno trženje v ločenem predlogu direktive o spremembah Direktive/2011/61/EU. Spremembe uredb je treba zato sprejeti z uredbo.
Poleg tega se predlagajo omejene spremembe Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov. V ta namen je ta predlog predložen skupaj z direktivo o spremembi navedenih direktiv (ki se predlaga ločeno).
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Pri pripravi tega predloga je Komisija izvedla poglobljeno oceno relevantnih določb Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU ter dodatnih zahtev, ki so jih naložile države članice.
Ta ocena je pokazala, da kljub relativni uspešnosti enotni trg ne uresničuje svojega polnega potenciala za čezmejno distribucijo investicijskih skladov, ker se skladi še vedno srečujejo s številnimi ovirami. Poleg tega pravne zahteve in upravne prakse, ki ne spadajo na področje uskladitve, uvedene z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU, niso dovolj pregledne. Ocena Komisije je pokazala, da imajo države članice zelo različne pristope do zahtev glede trženja in njegovega preverjanja. Obstajajo tudi velike razlike pri pristojbinah in dajatvah, ki jih naložijo nacionalni pristojni organi v zvezi z nadzornimi nalogami v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU. Vse to ovira širšo čezmejno distribucijo investicijskih skladov.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
V odzivih na dve posvetovanji je bilo opozorjeno, da regulativne ovire za čezmejno distribucijo investicijskih skladov preprečujejo uresničevanje polnega potenciala enotnega trga. Prvo posvetovanje, zelena knjiga o uniji kapitalskih trgov, se je začelo 18. februarja 2015. Drugo posvetovanje, poziv k predložitvi dokazov glede regulativnega okvira EU za finančne storitve, se je začelo 30. septembra 2015.
Za dodatne informacije o nacionalnih praksah se je zaprosilo pristojne organe in ESMA. Na zahtevo Komisije je ESMA leta 2016 izvedel raziskavo med pristojnimi organi, v kateri jih je zaprosil za podrobnosti o trenutnih nacionalnih praksah na področjih, kot so regulativne pristojbine in zahteve glede trženja.
Na podlagi prispevkov, prejetih v okviru zelene knjige, poziva k predložitvi dokazov in raziskave ESMA, je Komisija 2. junija 2016 organizirala javno posvetovanje o čezmejni distribuciji investicijskih skladov 18 . Iz že prejetih povratnih informacij je razvidno, da se je v okviru posvetovanja poizvedovalo o praktičnih primerih težav, s katerimi se srečujejo sodelujoči, in iskalo dokaze o njihovem vplivu. Da bi prejela čim več odgovorov, je Komisija organizirala turneje z združenji za upravljanje premoženja in njihovimi člani v najpomembnejših centrih za upravljanje premoženja v EU, to so Luksemburg, Francija, Irska, Združeno kraljestvo, Nemčija in Belgija. Z evropskimi in nacionalnimi združenji vlagateljev je bilo organiziranih več srečanj in konferenčnih klicev, posvetovanje pa je bilo predstavljeno skupini za uporabnike finančnih storitev 15. septembra 2016. Skupno je bilo prejetih 64 odgovorov: 52 od združenj ali podjetij, 8 od javnih organov ali mednarodnih organizacij in 4 od posameznikov. Večina odgovorov je navajala, da so bile regulativne ovire precej odvračilne za čezmejno distribucijo.
Na zahtevo Komisije in na podlagi prejetih dokazov je ESMA leta 2017 izvedelnaknadno raziskavo, da bi pridobil dodatne informacije o specifičnih praksah trženja in zahtevah glede priglasitev v državah članicah.
Komisija je prav tako organizirala srečanja z investicijskimi skladi in evropskimi združenji vlagateljev, da bi pridobila več informacij. Osmim trgovinskim organom je bil 30. maja 2017 poslan vprašalnik o različnih področjih, ki jih zajema čezmejna distribucija investicijskih skladov. Še posebej je bil vprašalnik osredotočen na oceno stroškov, ki jih povzročajo regulativne ovire za čezmejno distribucijo, in opredelitev morebitnih koristi odprave teh ovir za upravitelje premoženja in vlagatelje. Iz povratnih informacij je očitno, da so stroški zaradi regulativnih ovir precejšnji: znašajo 1 do 4 % vseh stroškov investicijskega sklada. Oktobra leta 2017 je bila opravljena tudi ciljno usmerjena raziskava 60 enakopravno zastopanih malih, srednjih in velikih investicijskih skladov, izbranih po postopku stratificiranega slučajnega vzorčenja. Raziskava je potrdila pomen regulativnih ovir in potrebo po ukrepanju na ravni EU.
Komisija se je z zainteresiranimi stranmi posvetovala še v juniju in juliju leta 2017 v okviru začetne ocene učinka 19 . Iz petih odzivov, prejetih od upraviteljev premoženja, njihovih združenj in združenj finančnih svetovalcev, je bilo mogoče razbrati podporo pobudi Komisije za zmanjšanje ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija se zanaša na informacije in podatke, ki jih je prejela od podjetja Morningstar 20 in Evropskega združenja družb za upravljanje skladov in premoženja (EFAMA) ter iz poročil o trgih in študij zasebnih podjetij. Poleg tega je preučila znanstveno literaturo, zlasti literaturo o učinku čezmejne distribucije na konkurenco in o pričakovanem vedenju potrošnikov.
•Ocena učinka
Pri pripravi te pobude se je izvedla ocena učinka.
Odbor za regulativni nadzor je 1. decembra 2017 podal pozitivno mnenje s priporočili za nadaljnje izboljšanje osnutka poročila o oceni učinka. Osnutek poročila je bil naknadno spremenjen v skladu s pripombami Odbora 21 . Glavne spremembe, ki jih je priporočil Odbor, se nanašajo na:
·dejavnike, ki vplivajo na čezmejno distribucijo in jih ne zajema ta pobuda,
·opis izhodiščnega stanja nedavnih pobud, ki imajo (posreden) vpliv na čezmejno distribucijo skladov,
·strukturo, predstavitev, oceno in primerjavo možnosti ter
·predstavitev, dokumentiranje in pridržke v zvezi s kvantitativnimi metodami in njihovimi rezultati.
Revidirano poročilo o oceni učinka in povzetek poročila o oceni učinka sta objavljena skupaj s tem predlogom 22 .
V oceni učinka je obravnavanih več možnosti politike. Na podlagi ocene so možne izbire politike naslednje:
(a)Nacionalne zahteve za trženje bi morale biti bolj pregledne tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Poleg tega bi bilo treba uskladiti opredelitev predhodnega trženja v Direktivi 2011/61/EU ter bolj jasno začrtati postopek preverjanja tržnega gradiva.
(b)Regulativne pristojbine bi morale biti bolj pregledne na ravni EU, poleg tega bi bilo treba uvesti načela na visoki ravni za zagotovitev večje skladnosti pri določanju regulativnih pristojbin.
(c)Izbiro zmogljivosti za podporo lokalnih vlagateljev bi bilo treba prepustiti upraviteljem investicijskih skladov, pri čemer so potrebna varovala za vlagatelje.
(d)Postopke in zahteve za posodobitev priglasitev in preklice priglasitev uporabe enotnega dovoljenja EU za trženje bi bilo treba bolje uskladiti.
Izbire politike skupaj precej zmanjšujejo regulativne ovire. Povečujejo možnosti za čezmejno trženje večjega števila skladov, izboljšujejo konkurenco, zmanjšujejo razdrobljenost trga in dajejo vlagateljem več izbire v EU. Izbire politike imajo tudi posredne ugodnosti zaradi njihovega socialnega in okoljskega učinka. Večji obseg čezmejne distribucije bi moral voditi do priložnosti za vlaganje v investicijske sklade, ki vlagajo v socialne ali okoljske namene. To bi lahko pospešilo rast na teh področjih.
Za vse investicijske sklade, ki se trenutno v EU tržijo čezmejno, se pričakuje, da bodo zaradi izbir politike letno pri stroških prihranili skupaj od 306 do 440 milijonov EUR (redni stroški). Prihranki pri enkratnih stroških bodo po pričakovanjih še višji: od 378 do 467 milijonov EUR. Nižji stroški bi morali spodbuditi razvoj več čezmejnih dejavnosti in podpreti bolj povezan skupni trg za investicijske sklade.
V tej uredbi sta zajeti možnosti politike (a) in (b). Direktiva o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU, ki se predlaga ločeno, zajema možnosti politike (c) in (d).
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Ta predlog bi moral voditi do precejšnega znižanja stroškov za upravitelje investicijskih skladov, ki svoje sklade distribuirajo ali jih nameravajo distribuirati čezmejno znotraj EU. Ta znižanja stroškov bodo imela zlasti pozitiven učinek na upravitelje skladov, ki upravljajo manjše število investicijskih skladov ali investicijske sklade, ki upravljajo manjše premoženje, saj imajo ti manjšo osnovo, na katero lahko porazdelijo stroške.
Čeprav ta predlog ne obravnava neposredno manjših in srednjih podjetij (MSP), bo imel posredne koristi zanje. Večja čezmejna distribucija investicijskih skladov bo dejansko pospešila rast investicijskih skladov EU in njihovih naložb v MSP, zlasti iz skladov tveganega kapitala.
•Temeljne pravice
EU je zavezana visokim standardom varstva temeljnih pravic. V tem okviru predlog verjetno ne bo neposredno vplival na te pravice, kot so navedene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog bo imel dve proračunski posledici za ESMA. ESMA bo moral:
·pripraviti regulativne in izvedbene tehnične standarde ter
·razviti in voditi zbirke podatkov, ki jih lahko javnost brezplačno uporablja.
V oceni finančnih posledic, ki je priložena temu predlogu, so ocenjene tudi posebne proračunske posledice za ESMA.
V primeru sprejetja predlaganih sprememb zakonodaje o evropskih nadzornih organih bo imel predlog proračunske posledice za proračun Unije v obliki 40-odstotnega deleža financiranja ESMA, ki ga bo prevzela Komisija.
5.DRUGI ELEMENTI
·Ocena
Ocena te uredbe in predloga direktive o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov se bo izvedla pet let po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija se bo oprla na javno posvetovanje in razprave z ESMA in pristojnimi organi.
·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 vsebuje opredelitve pojmov.
Člen 2 o zahtevah glede trženja vsebuje načela, ki jih je treba upoštevati pri trženju, in sicer (i) biti mora očitno, da gre za tržno sporočilo, (ii) tržna sporočila morajo predstavljati tveganja in koristi nakupa enot ali deležev v AIS ali KNPVP na enako viden način in (iii) vse informacije v tržnih sporočilih morajo biti poštene, jasne in ne smejo biti zavajajoče. Na splošno temelji na členu 77 Direktive 2009/65/ES in razširja področje uporabe na Direktivo 2011/61/EU.
S členoma 3 in 4 se uvaja okvir za preglednost za nacionalne določbe o zahtevah glede trženja. Pristojni organi bodo na spletu objavili vse veljavne nacionalne zakone, predpise in upravne določbe, ki urejajo pravila o trženju za AIS in KNPVP, ter njihove povzetke, vsaj v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ, pri čemer se poleg uradnih jezikov ali enega od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v dani državi članici, zahteva tudi objava v tem jeziku. ESMA bo obveščen o teh informacijah in bo objavil ter na svoji spletnem mestu vodil za to namenjeno centralno zbirko podatkov. Člen 3 za racionalizacijo tokov informacij med pristojnimi organi in ESMA vsebuje pooblastilo za izvedbene tehnične standarde za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za priglasitve.
V skladu s členom 5 morajo pristojni organi, kadar zahtevajo sistematično obveščanje o tržnih sporočilih, da lahko preverijo skladnost trženja z relevantnimi nacionalnimi določbami o trženju, sprejeti odločitev v 10 delovnih dneh. Preverjanje ne sme biti predpogoj za trženje. V členu 5 je določeno, da morajo pristojni organi uporabljati in objavljati relevantne postopke, ki zagotavljajo pregledno in nediskriminatorno obravnavo ne glede na poreklo investicijskega sklada, ki se preverja. Pristojni organi morajo vsako leto sporočiti ESMA odločitve o zavrnitvi ali zahtevah po prilagoditvi tržnih sporočil. Da se zagotovi skladna obravnava malih vlagateljev, bi se morale te zahteve uporabljati tudi za UAIS, če jim države članice dovolijo trženje enot ali deležev AIS malim vlagateljem na njihovih ozemljih.
V členu 6 je določeno, da kadar pristojni organ naloži pristojbine ali dajatve, morajo biti te sorazmerne z nadzornimi nalogami, ki se izvajajo, zadevni računi pa se morajo poslati na registrirani sedež UAIS ali družbe za upravljanje KNPVP.
V členu 7 je določeno, da morajo pristojni organi objaviti in na svojem spletnem mestu voditi centralne zbirke podatkov o pristojbinah ali dajatvah ali relevantnih metodologijah za njihovo izračunavanje. Informacije morajo biti na voljo vsaj v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ. Sistem določa sporočanje relevantnih informacij s strani pristojnih organov. Za racionalizacijo tokov informacij med pristojnimi organi in ESMA mora ESMA razviti izvedbene tehnične standarde za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za priglasitve.
S členom 8 je ESMA zaupana naloga objavljanja in vodenja spletne in interaktivne centralne zbirke podatkov s pristojbinami ali dajatvami, ki jih zaračunavajo pristojni organi, oziroma, če je relevantno, z uporabljenimi metodologijami za njihovo izračunavanje.
Člen 9 v povezavi s členom 8, ki uvaja interaktivno centralno zbirko podatkov, določa vzpostavitev interaktivnega orodja o pristojbinah in dajatvah, ki uporabniku omogoča izvajanje izračunov na spletu.
V členu 10 je uvedena zahteva za ESMA, da na svojem spletnem mestu objavi in vodi centralno zbirko podatkov o vseh UAIS, družbah za upravljanje KNPVP, AIS in KNPVP. Ta zbirka podatkov temelji na informacijah, ki jih prejme ESMA v skladu s členom 6(1) Direktive 2009/65/ES in členom 7(5) Direktive 2011/61/EU, ter na priglasitvah in uradnih obvestilih, ki jih prejmejo pristojni organi v skladu z navedenima direktivama, kot se uradno sporočijo ESMA v skladu s členom 11(1) te uredbe.
V skladu s členom 11 morajo pristojni organi ESMA posredovati priglasitve in uradna obvestila iz člena 10. Za standardizacijo in racionalizacijo tokov informacij med investicijskimi skladi/UAIS ali družbami za upravljanje KNPVP in pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in ESMA, ta člen določa tudi pooblastilo za regulativne in izvedbene tehnične standarde.
Člena 12 in 13 v Uredbo (EU) št. 345/2013 in Uredbo (EU) št. 346/2013 uvajata pojem predhodnega trženja. Ta sprememba bi omogočila upraviteljem, registriranim v skladu z navedenima uredbama, da izbirajo vlagatelje tako, da s predhodnim trženjem preverijo njihov interes za bodoče naložbene priložnosti ali strategije. Ta sprememba bi zagotovila enake konkurenčne pogoje z upravitelji z dovoljenjem v skladu s členom 6 Direktive 2011/61/EU, ki lahko izkoristijo prednosti te dejavnosti, kot jo uvaja [sklic na direktivo o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov].
V členu 14 je določeno, da bo Komisija 60 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe izvedla njeno oceno.
2018/0045 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 23 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Različni regulativni in nadzorni pristopi v zvezi s čezmejno distribucijo alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: AIS), kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 24 , in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) v smislu Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 25 , vodijo do razdrobljenosti in ovir za čezmejno trženje in dostop AIS in KNPVP, kar jim lahko prepreči trženje v drugih državah članicah.
(2)Da bi se okrepil regulativni okvir, ki se uporablja za investicijske sklade, in povečala zaščita vlagateljev, bi moralo biti trženje vlagateljem v AIS in KNPVP prepoznavno kot tako in bi moralo tveganja in koristi nakupa enot ali deležev AIS ali KNPVP predstaviti na enako viden način. Poleg tega bi morale biti vse informacije v tržnih sporočilih predstavljene pošteno, jasno in ne bi smele biti zavajajoče. Za ohranjanje zaščite vlagateljev in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med AIS in KNPVP, bi se morali standardi za trženje enakovredno uporabljati za trženje AIS in KNPVP.
(3)Pristojni organi, ki zahtevajo sistematično obveščanje o tržnih sporočilih, bi morali preveriti skladnost teh tržnih sporočil s to uredbo in drugimi veljavnimi zahtevami, in sicer, ali so tržna sporočila prepoznavna kot taka, ali na enako viden način predstavijo tveganja in prednosti nakupa enot ali deležev v KNPVP in, kadar država članica dovoli trženje AIS malim vlagateljem, AIS ter ali so vse informacije v tržnih sporočilih predstavljene pošteno, jasno in niso zavajajoče.
(4)Za povečanje preglednosti in zaščite vlagateljev bi bilo treba izboljšati dostop do informacij o zahtevah glede trženja za enote in deleže v AIS ali KNPVP, določenih v nacionalnih zakonih, predpisih in drugih upravnih določbah, in sicer z zahtevo, da pristojni organi in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) na svojih spletnih mestih vodijo zbirke podatkov vsaj v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ.
(5)Da se zagotovi enakopravna obravnava in olajša sprejemanje odločitve UAIS in družbam za upravljanje KNPVP glede čezmejne distribucije investicijskih skladov, je pomembno, da so pristojbine in dajatve, ki jih pristojni organi naložijo za izdajo dovoljenja, registracijo in nadzor iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU, sorazmerne z nadzornimi nalogami, ki se izvajajo in se javno razkrijejo, ter da so te pristojbine in dajatve objavljene na njihovem spletnem mestu. Zaradi istega razloga bi moralo spletno mesto ESMA vsebovati interaktivno orodje, ki omogoča izračun pristojbin in dajatev, ki jih naložijo pristojni organi.
(6)Ker bi moral ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 26 spremljati in ocenjevati razvoj na trgu na področju, za katerega je pristojen, je primerno in potrebno, da se poveča obseg informacij, ki jih ima ESMA, z razširitvijo njegovih trenutnih zbirk podatkov, da bodo te vključevale UAIS in družbe za upravljanje KNPVP, ter vse AIS in KNPVP, ki jih ti upravljajo in tržijo, kot tudi vse države članice, v katerih se ti investicijski skladi tržijo. V ta namen bi morali pristojni organi ESMA posredovati priglasitve, uradna obvestila ali pisna obvestila, ki jih prejmejo v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU.
(7)Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med kvalificiranimi skladi tveganega kapitala, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , ali kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo, kot so opredeljeni v členu 3(b) Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 28 , na eni strani in drugimi AIS na drugi strani, je treba v navedeni uredbi vključiti pravila o predhodnem trženju, ki so identična pravilom o predhodnem trženju, določenim v Direktivi 2011/61/EU. Ta pravila bi morala upraviteljem, registriranim v skladu z navedenima uredbama, omogočiti, da izbirajo vlagatelje tako, da preizkusijo njihov interes za prihajajoče naložbene priložnosti ali strategije prek kvalificiranih skladov tveganega kapitala ali kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.
(8)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z določitvijo informacij o pristojbinah ali dajatvah oziroma, kadar je relevantno, o zadevnih metodologijah za izračun teh pristojbin ali dajatev, ki jih naložijo pristojni organi. Poleg tega bi se moralo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z določitvijo informacij, ki se sporočijo v priglasitvah, uradnih obvestilih in pisnih obvestilih o čezmejnih dejavnostih, ki se zahtevajo z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU. Komisija bi morala osnutka teh regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranima aktoma na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
(9)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki, s katerimi pristojni organi zagotovijo uradne informacije o zakonih, predpisih in upravnih določbah ter njihovih povzetkih v zvezi z zahtevami glede trženja, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, ravneh pristojbin ali dajatev, ki jih nalagajo, in po potrebi zadevnih metodologijah za njihovo izračunavanje. Poleg tega bi morali za izboljšanje posredovanja informacij pristojnim organom in med pristojnimi organi ter ESMA izvedbeni tehnični standardi zajemati priglasitve, uradna obvestila in pisna obvestila o čezmejnih dejavnostih, ki se zahtevajo z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU. Komisija bi morala te izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
(10)Pooblastila, prenesena na Komisijo, za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, kot jih pripravi ESMA, na področju priglasitev, uradnih obvestil ali pisnih obvestil o čezmejnih dejavnostih iz te uredbe in iz Direktive 2009/65/ES ter Direktive 2011/61/EU je treba uskladiti. [direktiva o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov] bi morala zato črtati ta pooblastila iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU.
(11)Vsako obdelovanje osebnih podatkov, izvedeno v okviru te uredbe, kot sta izmenjava ali prenos osebnih podatkov s strani pristojnih organov, bi moralo potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 29 , vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani ESMA pa bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 30 .
(12)Komisija bi morala pet let po začetku veljavnosti te uredbe oceniti izvajanje te uredbe. Pri oceni bi bilo treba upoštevati razvoj na trgu in presoditi, ali se je zaradi uvedenih ukrepov povečal obseg čezmejne distribucije investicijskih skladov.
(13)Za zagotovitev pravne varnosti je treba uskladiti datume začetka uporabe zakonov, predpisov in upravnih določb za izvajanje [direktive o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov] in te uredbe v zvezi z določbami o tržnih sporočilih in predhodnem trženju.
(14)Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja učinkovitosti trga ob hkratnem vzpostavljanju unije kapitalskih trgov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „AIS“ pomeni AIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU;
(b) „UAIS“ pomeni UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU;
(c) „pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(1)(h) Direktive 2009/65/ES, ali pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(1)(f) Direktive 2011/61/EU ali členu 4(1)(h) Direktive 2011/61/EU;
(d) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima UAIS ali družba za upravljanje KNPVP registrirani sedež;
(e) „KNPVP“ pomeni KNPVP z dovoljenjem v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES;
(f) „družba za upravljanje KNPVP“ pomeni družbo za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES.
Člen 2
Zahteve glede trženja
1.UAIS in družbe za upravljanje KNPVP zagotovijo, da so vsa tržna sporočila vlagateljem prepoznavna kot taka, da na enako viden način predstavljajo tveganja in koristi nakupa enot ali deležev v AIS ali KNPVP ter da so vse informacije v tržnih sporočilih poštene, jasne in niso zavajajoče.
2.Družbe za upravljanje KNPVP zagotovijo, da tržna sporočila, ki vsebujejo konkretne informacije o KNPVP, ne nasprotujejo ali ne zmanjšajo pomena informacij, vsebovanih v prospektu iz člena 68 Direktive 2009/65/ES in v ključnih podatkih za vlagatelje iz člena 78 navedene direktive. Družbe za upravljanje KNPVP zagotovijo, da je v vseh tržnih sporočilih navedeno, da obstaja prospekt in da so na voljo ključni podatki za vlagatelje. V tržnem sporočilu se navede, kje, kako in v katerem jeziku lahko vlagatelji ali potencialni vlagatelji pridobijo prospekt in ključne podatke za vlagatelje.
3.UAIS zagotovijo, da tržna sporočila, s katerimi vabijo k nakupu enot ali deležev v AIS, ki navajajo konkretne informacije o AIS, nikoli ne vsebujejo izjav, ki nasprotujejo informacijam, ki se morajo razkriti vlagateljem v skladu s členom 23 Direktive 2011/61/EU, ali zmanjšujejo njihov pomen.
4.Odstavek 2 tega člena se uporablja smiselno za AIS, ki objavijo prospekt v skladu z Uredbo 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta 31 ali v skladu z nacionalno zakonodajo oziroma ki uporabljajo pravila o obliki in vsebini ključnih podatkov za vlagatelje iz člena 78 Direktive 2009/65/ES.
5.ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti] izda smernice, ki jih nato redno posodablja, o izvajanju zahtev glede trženja iz prvega odstavka, pri čemer upošteva spletne vidike trženja.
Člen 3
Objava nacionalnih določb glede trženja
1.Pristojni organi objavijo in na svojih spletnih mestih vodijo centralne zbirke podatkov, ki vsebujejo vse veljavne nacionalne zakone, predpise in upravne določbe, ki urejajo zahteve glede trženja za AIS in KNPVP, ter njihove povzetke, in sicer vsaj v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ.
2.Pristojni organi ESMA sporočijo vse zakone, predpise in upravne določbe ter njihove povzetke iz odstavka 1 in spletne povezave na spletna mesta pristojnih organov, na katerih so te informacije objavljene.
Pristojni organi brez odlašanja sporočijo ESMA vse spremembe informacij iz prvega pododstavka tega odstavka.
3.ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za sporočanje informacij v skladu s tem členom.
ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po začetku veljavnosti].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
4.ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 48 mesecev po začetku veljavnosti] v poročilu preuči zahteve glede trženja iz odstavka 1 in o tem obvesti Komisijo. ESMA to poročilo posodobi vsaki dve leti.
Člen 4
Centralna zbirka podatkov ESMA o nacionalnih določbah v zvezi z zahtevami glede trženja
ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po začetku veljavnosti] objavi in na svojem spletnem mestu vodi centralno zbirko podatkov, ki vsebuje nacionalne zakone, predpise in upravne določbe v zvezi z zahtevami glede trženja ter njihove povzetke in spletne povezave na spletna mesta pristojnih organov.
Člen 5
Preverjanje tržnih sporočil
1.Pristojni organi lahko izključno za namene preverjanja skladnosti s to uredbo in z nacionalnimi določbami v zvezi z zahtevami glede trženja zahtevajo sistematično obveščanje o tržnih sporočilih, ki jih nameravajo družbe za upravljanje KNPVP neposredno in posredno uporabljati pri poslovanju z vlagatelji.
Sistematično obveščanje iz prvega pododstavka ni predpogoj za trženje enot KNPVP.
Če pristojni organi zahtevajo obveščanje o tržnih sporočilih, kot je navedeno v prvem pododstavku, v 10 delovnih dneh od delovnega dneva po prejemu obvestila družbo za upravljanje KNPVP obvestijo o kakršni koli zahtevi po spremembi njenih tržnih sporočil.
2.Pristojni organi, ki zahtevajo sistematično obveščanje o tržnih sporočilih, določijo, izvajajo in na svojih spletnih mestih objavijo postopke za sistematično obveščanje o tržnih sporočilih. Notranja pravila in postopki zagotovijo pregledno in nediskriminatorno obravnavo vseh KNPVP ne glede na države članice, v katerih ima KNPVP dovoljenje.
3.Če države članice UAIS dovolijo trženje enot ali deležev v AIS malim vlagateljem na svojem ozemlju, se za te UAIS smiselno uporabljata odstavka 1 in 2 tega člena.
4.Pristojni organi, ki zahtevajo sistematično obveščanje o tržnih sporočilih iz odstavka 1, do 31. marca vsakega leta ESMA poročajo o odločitvah, sprejetih v predhodnem letu, glede zavrnitve ali zahteve po prilagoditvi tržnih sporočil.
Poročilo ESMA vsebuje naslednje informacije:
(a)skupno število sprejetih odločitev, pri čemer so jasno razvidne najpogostejše kršitve, vključno z opisom vsebine;
(b)rezultate vsake odločitve;
(c)en konkreten primer za vsako od kršitev iz točke (a).
ESMA do 30. junija vsako leto Komisiji predloži poročilo, v katerem so analizirani učinki nacionalnih zakonov, predpisov in upravnih določb, ki urejajo trženje.
Člen 6
Skupna načela glede pristojbin ali dajatev
1.Pristojbine ali dajatve, ki jih naložijo pristojni organi, so sorazmerne z izdatki, povezanimi s pridobitvijo dovoljenja ali registracijo ter izvajanjem nadzornih in preiskovalnih pooblastil v skladu s členi 44, 45 in 46 Direktive 2011/61/EU ter členoma 97 in 98 Direktive 2009/65/ES.
2.Pristojni organi pošljejo račun za dano finančno leto na registrirani sedež UAIS ali družbe za upravljanje KNPVP. Na računu so navedene pristojbine ali dajatve iz odstavka 1, način in rok plačila.
Člen 7
Objava nacionalnih določb glede pristojbin in dajatev
1.Pristojni organi do [Urad za publikacije: vstavite datum 6 mesecev po začetku veljavnosti] objavijo in na svojih spletnih mestih vodijo centralne zbirke podatkov, v katerih so navedene pristojbine ali dajatve iz člena 6(1) ali, kadar je smiselno, metodologije za izračun teh pristojbin ali dajatev, in sicer vsaj v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ.
2.Pristojni organi ESMA obvestijo o ravneh pristojbin ali dajatev iz člena 6(1) in, kadar je smiselno, o metodologijah za izračun teh pristojbin ali dajatev.
Pristojni organi brez odlašanja sporočijo ESMA vse spremembe informacij iz prvega pododstavka.
3.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi informacije, ki jih morajo pristojni organi sporočiti ESMA v skladu s tem členom.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po začetku veljavnosti].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
4.ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za sporočanje informacij v skladu s tem členom.
ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po začetku veljavnosti].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 8
Interaktivna zbirka podatkov ESMA o pristojbinah in dajatvah
ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po začetku veljavnosti] objavi in na svojem spletnem mestu vodi interaktivno zbirko podatkov, ki je javno dostopna vsaj v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ, v kateri so navedene pristojbine ali dajatve iz člena 6(1) ali, kadar je smiselno, metodologije za izračun teh pristojbin ali dajatev.
Interaktivna zbirka podatkov vsebuje spletne povezave na spletna mesta pristojnih organov iz člena 7(1).
Člen 9
Interaktivno orodje ESMA za pristojbine in dajatve
ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po začetku veljavnosti] razvije, da na voljo in na svojem spletnem mestu upravlja interaktivno orodje, ki je javno dostopno vsaj v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ, v katerem so predstavljene pristojbine in dajatve iz člena 6(1).
Interaktivno orodje je del interaktivne zbirke podatkov iz člena 8.
Člen 10
Centralna zbirka podatkov ESMA o UAIS, družbah za upravljanje KNPVP, AIS in KNPVP
ESMA do [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po začetku veljavnosti] objavi in na svojem spletnem mestu vodi centralno zbirko podatkov, ki je javno dostopna v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ, v kateri so navedeni vsi UAIS in družbe za upravljanje KNPVP ter AIS in KNPVP, ki jih upravljajo in tržijo ti UAIS in družbe za upravljanje KNPVP, ter države članice, v katerih se ti skladi tržijo.
Člen 11
Standardizacija obvestil za ESMA
1.Pristojni organi matične države članice ESMA brez odlašanja posredujejo vse priglasitve, uradna obvestila, pisna obvestila in vse informacije iz odstavkov 3 in 8 člena 17, odstavkov 2 in 4 člena 18, odstavkov 3 in 8 člena 93 in člena 93a(3) Direktive 2009/65/ES ter odstavkov 2 in 4 člena 31, odstavkov 3 in 7 člena 32, člena 32a(3) in odstavkov 2 in 3 člena 33 Direktive 2011/61/EU.
2.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se določijo informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavki 1, 2, 3, 8 in 9 člena 17, odstavki 1, 2 in 4 člena 18, odstavki 1, 2 in 8 člena 93 in členom 93a(2) Direktive 2009/65/ES ter členom 32a(2) in odstavki 2, 3 in 6 člena 33 Direktive 2011/61/EU.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po začetku veljavnosti].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
3.ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi se določijo obrazci, predloge in postopki za posredovanje informacij iz odstavkov 1, 2, 3, 8 in 9 člena 17, odstavkov 1, 2 in 4 člena 18, odstavkov 1, 2 in 8 člena 93 in člena 93a(2) Direktive 2009/65/ES ter odstavkov 2 in 4 člena 31, odstavkov 2 in 7 člena 32, člena 32a(3) in odstavkov 2, 3 in 6 člena 33 Direktive 2011/61/EU, vključno s postopkom za posredovanje informacij s strani pristojnih organov za namene odstavka 1.
ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 12
Spremembe Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala
Uredba (EU) št. 345/2013 se spremeni:
(1)v členu 3 se doda naslednja točka (o):
„(o) ‚predhodno trženje‘ pomeni neposredno ali posredno ponujanje informacij o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe s strani upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala ali v njegovem imenu potencialnim vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji z namenom preveriti, ali bi jih zanimal kvalificiran sklad tveganega kapitala, ki še ni registriran.“;
(2)vstavi se naslednji člen 4a:
„Člen 4a
1. Upraviteljem kvalificiranih skladov tveganega kapitala je dovoljeno predhodno trženje v Uniji, razen kadar za informacije, predstavljene potencialnim vlagateljem, velja naslednje:
(a)nanašajo se na že ustanovljene kvalificirane sklade tveganega kapitala;
(b)vsebujejo kakršen koli sklic na že ustanovljene kvalificirane sklade tveganega kapitala;
(c)vlagateljem omogočajo, da se zavežejo k nakupu enot ali deležev v določenem kvalificiranem skladu tveganega kapitala;
(d)enakovredne so prospektu, ustanovitvenim dokumentom še neregistriranega kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ponudbeni dokumentaciji, vpisnemu obrazcu ali podobnim dokumentom v osnutku ali končni obliki, ki vlagateljem omogočajo sprejetje naložbene odločitve.
2. Pristojni organi od upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala ne smejo zahtevati, da jih obvestijo o nameravanem predhodnem trženju.
3. Kadar vlagatelji vpišejo enote ali deleže v kvalificiranih skladih tveganega kapitala, registriranih po predhodnem trženju v skladu z odstavkom 1, ali enote ali deleže v kvalificiranih skladih tveganega kapitala, ki jih upravljajo in tržijo upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki so predhodno tržili še neregistrirane kvalificirane sklade tveganega kapitala s podobnimi lastnostmi, se to šteje za rezultat trženja.
4. Upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki ponujajo za vpis enote ali deleže v kvalificiranih skladih tveganega kapitala, ki so se predhodno tržili, o tem obvestijo pristojni organ v skladu s členom 15.“
Člen 13
Spremembe Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo
Uredba (EU) št. 346/2013 se spremeni:
(1)v členu 3 se doda naslednja točka (o):
„(o) ‚predhodno trženje‘ pomeni neposredno ali posredno ponujanje informacij o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe s strani upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali v njegovem imenu potencialnim vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji z namenom preveriti, ali bi jih zanimal kvalificiran sklad za socialno podjetništvo, ki še ni registriran.“;
(2)vstavi se naslednji člen 4a:
„Člen 4a
1. Upraviteljem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo je dovoljeno predhodno trženje v Uniji, razen kadar za informacije, predstavljene potencialnim vlagateljem, velja naslednje:
(a)nanašajo se na že ustanovljene kvalificirane sklade za socialno podjetništvo;
(b)vsebujejo kakršen koli sklic na že ustanovljene kvalificirane sklade za socialno podjetništvo;
(c)vlagateljem omogočajo, da se zavežejo k nakupu enot ali deležev v določenem kvalificiranem skladu za socialno podjetništvo;
(d)enakovredne so prospektu, ustanovitvenim dokumentom še neregistriranega kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ponudbeni dokumentaciji, vpisnemu obrazcu ali podobnim dokumentom v osnutku ali končni obliki, ki vlagateljem omogočajo sprejetje naložbene odločitve.
2. Pristojni organi od upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo ne smejo zahtevati, da jih obvestijo o nameravanem predhodnem trženju.
3. Kadar vlagatelji vpišejo enote ali deleže v kvalificiranih skladih za socialno podjetništvo, registriranih po predhodnem trženju v skladu z odstavkom 1, ali enote ali deleže v kvalificiranih skladih za socialno podjetništvo, ki jih upravljajo in tržijo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki so predhodno tržili še neregistrirane kvalificirane sklade za socialno podjetništvo s podobnimi lastnostmi, se to šteje za rezultat trženja.
4. Upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki ponujajo za vpis enote ali deleže v kvalificiranih skladih za socialno podjetništvo, ki so se predhodno tržili, o tem obvestijo pristojni organ v skladu s členom 16.“
Člen 14
Ocena
Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum 60 mesecev po začetku veljavnosti] na podlagi javnega posvetovanja in po razpravah z ESMA in pristojnimi organi, oceni izvajanje te uredbe.
Člen 15
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [Urad za publikacije: vstavite datum 20 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije], razen odstavkov 1 in 4 člena 2, odstavkov 1 in 2 člena 3, člena 12 in člena 13, ki se uporabljajo od [Urad za publikacije: vstavite datum 24 mesecev po začetku veljavnosti].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB
1.3.Vrsta predloga/pobude
1.4.Cilji
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic
1.7.Načrtovani načini upravljanja
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.Upravljavski in kontrolni sistem
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje
3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013
1.2.Zadevna področja
Finančna stabilnost, finančne storitve in unija kapitalskih trgov
1.3.Vrsta predloga/pobude
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/ pripravljalnega ukrepa 32 .
☑ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.
1.4.Cilji
1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo
Splošni cilj št. 1: Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe
Splošni cilj št. 2: Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo
1.4.2.Specifični cilji
1.6 Večji čezmejni tok investicij
2.4 Potrošniki imajo dostop do varnih in zanesljivih zavarovalnih in pokojninskih produktov in storitev ter produktov in storitev KNPVP, tako v domači državi kot čez mejo
Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB
12. Finančne storitve in kapitalski trgi
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Zmanjšanje regulativnih ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov bi moralo znižati stroške za upravitelje premoženja pri čezmejnem poslovanju in s tem pospešiti rast čezmejne distribucije investicijskih skladov ter podpreti poglobitev enotnega trga za investicijske sklade EU.
To pa bi moralo zmanjšati razdrobljenost trga, povečati konkurenco in na koncu prispevati k večji izbiri in višji vrednosti za vlagatelje v EU.
1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic
Komisija bo do konca leta 2019 pripravila natančen program za spremljanje realizacij, rezultatov in učinkov tega predloga. V tem programu spremljanja se bodo določili načini in časovni intervali za zbiranje podatkov in drugih potrebnih dokazov. Določeni bodo ukrepi, ki jih morajo sprejeti Komisija, države članice in ESMA, za zbiranje in analizo podatkov ter drugih dokazil.
Za spremljanje in pripravo ocene učinkov tega predloga bi lahko bil naslednji neizčrpen seznam virov osnova za zbiranje informacij:
(a) spletne strani pristojnih organov v zvezi z nacionalnimi zahtevami glede trženja ter regulativnimi pristojbinami in dajatvami,
(b) zbirka podatkov ESMA v zvezi z nacionalnimi zahtevami glede trženja,
(c) zbirka podatkov ESMA v zvezi z regulativnimi pristojbinami in dajatvami,
(d) interaktivno orodje ESMA za regulativne pristojbine in dajatve,
(e) zbirka podatkov ESMA za priglasitve.
Medtem ko bi vir (e) Komisiji omogočal preverjanje, ali je bil dosežen splošni cilj politike, bi se lahko viri (a) do (d) uporabili za analizo, v kolikšni meri so bili doseženi posebni cilji politike.
Kazalniki za spremljanje in oceno, povezani s temi viri, bi vključevali naslednje realizacije:
• oblikovanje/posodabljanje spletnih strani pristojnih organov in ESMA (uporaba virov (a) do (c)), preverjanje, ali so informacije na voljo na teh spletnih straneh);
• oblikovanje interaktivne zbirke podatkov ESMA o pristojbinah in dajatvah (uporaba vira (d)), preverjanje, ali je zbirka podatkov vzpostavljena in deluje.
Kar zadeva rezultate in učinke, bi morala analiza temeljiti na viru (e). Ta vir omogoča ugotavljanje števila priglasitev skupaj in na državo članico, pa tudi stopnjo rasti skupaj in na državo članico. Pri analizi bi se moralo kot primerjalna vrednost upoštevati trenutna stopnja rasti čezmejne distribucije skladov: povprečna rast števila čezmejnih skladov v zadnjih petih letih je bila 6,8 % na leto. Če vsi drugi dejavniki ostanejo nespremenjeni, bi se morala zaradi te pobude rast še pospešiti. Oceno na podlagi vira (e) bi lahko ESMA izvedel enkrat na leto, ta pa bi se morala posredovati Evropski komisiji za nadaljnjo uporabo ali analizo v okviru njenega programa spremljanja in ocenjevanja.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno
Na kratek rok bo ESMA zadolžen za pripravo in vzdrževanje zbirk podatkov o nacionalnih zahtevah glede trženja, regulativnih pristojbinah in dajatvah ter priglasitvah. Poleg tega bo ESMA v okviru zbirke podatkov o regulativnih pristojbinah in dajatvah zadolžen za vzpostavitev interaktivnega orodja, ki bo zainteresiranim stranem omogočalo, da izračunajo znesek regulativnih pristojbin za vsako državo članico.
Poleg tega bo moral ESMA v 18 mesecih po začetku veljavnosti te pobude pripraviti regulativne in izvedbene tehnične standarde.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU
Ukrepanje na ravni EU je potrebno, ker je glavna problematika, ki jo obravnava ta pobuda, delovanje notranjega trga za investicijske sklade (konkretneje uporaba enotnega dovoljenja EU za čezmejno trženje s strani investicijskih skladov), ki ni omejeno na ozemlje ene države članice, zato države članice cilja ne morejo doseči na nacionalni ravni. Poleg tega prejšnja prizadevanja za zbliževanje nacionalnih (nadzornih) praks na tem področju prek ESMA niso bila uspešna pri obravnavanju te problematike. S tem predlogom se zato zgornje naloge prenesejo na ESMA, saj jih države članice ne morejo izvajati same.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
ESMA je že zadolžen za podobne naloge, kot je vodenje registrov upraviteljev z dovoljenjem za KNPVP, AIS, EuVECA in EuSEF. Izkušnje so bile na splošno pozitivne.
1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti
Pobuda je v skladu z okrepljeno vlogo, ki jo bo imel ESMA v skladu s predlogom za pregled zakonodaje o evropskih nadzornih organih. Vendar ne vpliva neposredno na predlog Komisije o pregledu zakonodaje o evropskih nadzornih organih, ker zadeva posebno tehnično vprašanje, ki ni obravnavano v pregledu.
1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic
◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:
◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.
☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.
1.7.Načrtovani načini upravljanja 33
◻ Neposredno upravljanje – Komisija:
–◻ prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:
◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,
◻ subjektom javnega prava,
◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
Opombe
ni relevantno
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje
V skladu z že obstoječimi ureditvami ESMA pripravlja redna poročila o svojih dejavnostih (vključno z notranjim poročanjem višjemu vodstvu, poročanjem odborom in izdelavo letnega poročila), njegovo porabo virov pa revidirata Računsko sodišče in Služba za notranjo revizijo. Spremljanje sedanjih predlaganih ukrepov in poročanje o njih bo skladno z že obstoječimi zahtevami.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistem
2.2.1.Ugotovljena tveganja
V zvezi z zakonito, gospodarno in učinkovito uporabo odobritev, ki izhajajo iz predloga, se pričakuje, da predlog ne bi prinesel novih tveganj, ki jih obstoječi okvir ESMA za notranji nadzor še ne zajema.
2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole
Upravljavski in kontrolni sistemi, kot so določeni v uredbi o ESMA, se že izvajajo. ESMA tesno sodeluje s Službo Komisije za notranjo revizijo, da bi zagotovil izpolnjevanje ustreznih standardov na vseh področjih notranje kontrole. Te ureditve se bodo uporabljale tudi v zvezi z vlogo ESMA v skladu s tem predlogom. Letna revizijska poročila se pošljejo Komisiji, Parlamentu in Svetu.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Zaradi boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) za ESMA uporabljajo brez omejitev.
Trenutno ima ESMA namensko strategijo za boj proti goljufijam in spremni akcijski načrt. Strategija in akcijski načrt sta bila vzpostavljena leta 2014. Okrepljeni ukrepi ESMA na področju boja proti goljufijam bodo skladni s pravili in navodili iz finančne uredbe (ukrepi za boj proti goljufijam kot del dobrega finančnega poslovodenja), politiko urada OLAF za preprečevanje goljufij, določbami iz strategije Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011) 376) pa tudi iz skupnega pristopa glede decentraliziranih agencij EU (julij 2012) in s tem povezanega časovnega načrta.
Uredba o ustanovitvi ESMA vsebuje določbe o izvajanju in nadzoru proračuna ESMA in veljavna finančna pravila.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
1a: Konkurenčnost za rast in delovna mesta |
dif./nedif. 34 . |
držav Efte 35 |
držav kandidatk 36 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
1.a |
12 02 06 ESMA |
dif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
·Zahtevane nove proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. |
držav Efte |
držav kandidatk |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
[…] |
[XX YY YY YY] […] |
[…] |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
3.2.Ocenjene posledice za odhodke 37
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega
|
1a |
Konkurenčnost za rast in delovna mesta |
|
ESMA |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
||||
|
Naslov 1: |
obveznosti |
(1) |
0 441 |
0 191 |
Zaradi dogovora o sofinanciranju evropskih nadzornih organov v razmerju 60/40 je tukaj navedenih samo 40 % ocenjenih stroškov. |
|||||
|
plačila |
(2) |
0 441 |
0 191 |
|||||||
|
Naslov 2: |
obveznosti |
(1a) |
||||||||
|
plačila |
(2 a) |
|||||||||
|
Naslov 3: |
obveznosti |
(3 a) |
||||||||
|
plačila |
(3b) |
|||||||||
|
Odobritve
|
obveznosti |
=1+1 a +3a |
0 441 |
0 191 |
||||||
|
plačila |
=2+2a +3b |
0 441 |
0 191 |
|||||||
|
|
5 |
„Upravni odhodki“ |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
|
GD FISMA |
||||||||||
|
• Človeški viri |
||||||||||
|
• Drugi upravni odhodki |
||||||||||
|
GD FISMA SKUPAJ |
odobritve |
|||||||||
|
Odobritve iz
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
|
Odobritve iz
|
obveznosti |
0 441 |
0 191 |
|||||||
|
plačila |
0 441 |
0 191 |
||||||||
3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za ESMA
–☑ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije ⇩ |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
||||||||||||
|
REALIZACIJE |
||||||||||||||||||
|
vrsta 43 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
|
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1.6 in 2.4 44 |
||||||||||||||||||
|
– zbirka podatkov o regulativnih pristojbinah/dajatvah |
0 200 |
0 040 |
Zaradi dogovora o sofinanciranju evropskih nadzornih organov v razmerju 60/40 je tukaj navedenih samo 40 % ocenjenih stroškov. |
|||||||||||||||
|
– zbirka podatkov o priglasitvah |
0 100 |
0 020 |
||||||||||||||||
|
– realizacija |
||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
||||||||||||||||||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 2... |
||||||||||||||||||
|
– realizacija |
||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 2 |
||||||||||||||||||
|
STROŠKI SKUPAJ |
0 300 |
0 060 |
||||||||||||||||
3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire ESMA
3.2.3.1.Povzetek
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|
Uradniki (razredi AD) |
0 141 (2 uslužbenca skupaj s stroški zaposlovanja) |
0 131 (2 uslužbenca) |
Zaradi dogovora o sofinanciranju evropskih nadzornih organov v razmerju 60/40 je tukaj navedenih samo 40 % ocenjenih stroškov. |
|||||
|
Uradniki (razredi AST) |
||||||||
|
Pogodbeni uslužbenci |
||||||||
|
Začasni uslužbenci |
||||||||
|
Napoteni nacionalni strokovnjaki |
|
SKUPAJ |
0 141 (2 uslužbenca skupaj s stroški zaposlovanja) |
0 131 (2 uslužbenca) |
Ocenjene posledice za uslužbence (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt
|
Funkcionalna skupina in razred |
Leto N |
Leto N+1 |
Leto N+2 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|
AD16 |
||||
|
AD15 |
||||
|
AD14 |
||||
|
AD13 |
||||
|
AD12 |
||||
|
AD11 |
||||
|
AD10 |
||||
|
AD9 |
||||
|
AD8 |
||||
|
AD7 |
||||
|
AD6 |
||||
|
AD5 |
||||
|
|
||||
|
Skupaj AD |
0 141
|
0 131
|
||
|
AST11 |
||||
|
AST10 |
||||
|
AST9 |
||||
|
AST8 |
||||
|
AST7 |
||||
|
AST6 |
||||
|
AST5 |
||||
|
AST4 |
||||
|
AST3 |
||||
|
AST2 |
||||
|
AST1 |
||||
|
Skupaj AST |
||||
|
AST/SC 6 |
||||
|
AST/SC 5 |
||||
|
AST/SC 4 |
||||
|
AST/SC 3 |
||||
|
AST/SC 2 |
||||
|
AST/SC 1 |
||||
|
Skupaj AST/SC |
||||
|
VSE SKUPAJ |
0 141
|
0 131
|
Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji uslužbenci
|
Pogodbeni uslužbenci |
Leto N |
Leto N+1 |
Leto N+2 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|
Funkcijska skupina IV |
||||
|
Funkcijska skupina III |
||||
|
Funkcijska skupina II |
||||
|
Funkcijska skupina I |
||||
|
Skupaj |
|
Napoteni nacionalni strokovnjaki |
Leto N |
Leto N+1 |
Leto N+2 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|
Skupaj |
3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za krovni GD
–☑ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Ocena se izrazi v polnih zneskih (ali z največ enim decimalnim mestom)
|
Leto
|
Leto
|
Leto N+2 |
Leto N+3 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|||||
|
·Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
|
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
|||||||||
|
XX 01 01 02 (delegacije) |
|||||||||
|
XX 01 05 01 (posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 01 (neposredne raziskave) |
|||||||||
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 47 |
|||||||||
|
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) |
|||||||||
|
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
|
XX 01 04 yy 48 |
– na sedežu
49
|
||||||||
|
– na delegacijah |
|||||||||
|
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||
XX je zadevno področje ali naslov.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
|
|
Zunanji sodelavci |
Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v oddelek 3 Priloge V.
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
–☑ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.
–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.
Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.
[…]
–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 50 .
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
[…]
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.
–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
Skupaj |
|||
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo |
0 662 |
0 287 |
60 % stroškov je navedenih tukaj zaradi dogovora o sofinanciranju evropskih nadzornih organov |
|||||
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
0 662 |
0 287 |
||||||
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
–◻ za lastna sredstva,
–◻ za razne prihodke.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica |
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto |
Posledice predloga/pobude 52 |
||||||
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
||||
|
Člen …………. |
||||||||
Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
[…]
Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.
[…]
PRILOGA k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
Uporabljena metodologija in glavne temeljne predpostavke
Stroški, povezani z novimi nalogami, ki jih bo prevzel ESMA, so bili ocenjeni na podlagi treh kategorij stroškov: stroškov zaposlenih, stroškov infrastrukture in operativnih stroškov.
V skladu s trenutnimi predhodnimi ocenami Komisije bodo nove naloge za ESMA zahtevale dva nova uslužbenca. In sicer poleg zaposlenih, ki že delajo za ESMA in so zajeti v trenutnem proračunu za ESMA. Stroški se delijo z državami članicami v razmerju 60/40.
Potreba po večjem številu zaposlenih odraža dodatne naloge, ki jih bo prevzel ESMA, in se nanašajo na vzpostavitev in vzdrževanje zbirk podatkov o nacionalnih zahtevah glede trženja, regulativnih pristojbinah in dajatvah ter priglasitvah. Navedene nove naloge so določene v predlogu uredbe in dodatno opredeljene v obrazložitvenem memorandumu.
Splošne predpostavke pri izračunu dodatnih sredstev
Pri izračunu dodatnih sredstev so bile uporabljene naslednje predpostavke.
Dodatna delovna mesta, ki bodo ustvarjena, bodo po predvidevanjih namenjena stalnim uslužbencem ali začasnim uslužbencem, pri katerih bo strošek plač v povprečju znašal 143 000 EUR letno.
Ker se prostori ESMA nahajajo v Parizu, se upošteva koeficient za prilagoditev plače 1,148 zaradi višjih življenjskih stroškov v primerjavi z Brusljem.
Stroški, povezani z zaposlovanjem (potovanje, hotel, zdravstveni pregledi, namestitev in druga nadomestila, stroški selitve itn.), so ocenjeni na 12 700 EUR na zaposlenega.
Na splošno se stroški za ESMA trenutno delijo med državami članicami in Komisijo v razmerju 60/40.
Izračun števila dodatnih zaposlenih
Za izračun števila dodatnih zaposlenih so nove naloge razdeljene na dve glavni področji novih odgovornosti, ki jih bo prevzel ESMA: zbirka podatkov o regulativnih pristojbinah in dajatvah ter zbirka podatkov o priglasitvah. Za ta področja se je pri količini dela upoštevala naslednja ocena. Za zbirko podatkov o regulativnih pristojbinah sta po ocenah potrebna en vodja projekta in en zaposleni za podporo, za zbirko podatkov o priglasitvah pa en vodja projekta in dva zaposlena za podporo IT.
V preglednici 1 so prikazani vsi potrebni dodatni zaposleni za ESMA po področjih:
Preglednica 1: Skupaj EPDČ na leto na področje
|
Skupaj EPDČ na področje |
|
|
Zbirka podatkov o regulativnih pristojbinah/dajatvah |
1 |
|
Zbirka podatkov o priglasitvah |
1 |
|
Skupaj |
2 |
Izračun zunanjih izdatkov za infrastrukturo
V zvezi z izdatki za IT je po ocenah skupno potrebnih 750 000 EUR za vzpostavitev zbirk podatkov in 150 000 EUR za redne stroške.
Preglednica 2: Zunanji izdatki za infrastrukturo na leto na področje skupaj
|
Zunanji izdatki za infrastrukturo na področje skupaj |
Prvo leto (enkratni stroški) |
Nadaljnja leta (redni stroški) |
|
Zbirka podatkov o regulativnih pristojbinah/dajatvah |
500 000 EUR |
100 000 EUR |
|
Zbirka podatkov o priglasitvah |
250 000 EUR |
50 000 EUR |
|
Skupaj |
750 000 EUR |
150 000 EUR |
Skupni znesek izdatkov
Ocenjeni skupni zneski za nove naloge ESMA so ob upoštevanju zgornjih predpostavk prikazani v preglednici 3.
Preglednica 3: Povezani izdatki skupaj
|
Vrsta stroška |
Izračun |
Prvo leto |
Nadaljnja leta |
|
Odhodki za zaposlene |
143 000 EUR x 1,148 na zaposlenega/leto |
328 328 EUR (2 zaposlena) |
328 328 EUR (2 zaposlena) |
|
Odhodki, povezani z zaposlovanjem |
12 700 EUR fiksno na novega zaposlenega |
25 400 EUR (2 zaposlena) |
0 |
|
Infrastruktura/IT |
Glej preglednico 2 |
750 000 EUR |
150 000 EUR |
|
Skupaj* |
1 103 728 EUR |
478 328 EUR |
*Skupni zneski: brez upoštevanja delitve izdatkov v razmerju 60/40 med državami članicami/Komisijo za proračun EIOPA.
Izdatki za obdobje 2021–N so predstavljeni samo za ponazoritev. Finančne posledice za proračun EU po letu 2020 bodo vključene v predlog Komisije za naslednji večletni finančni okvir.
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Delovni program Komisije za leto 2018 – Načrt za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo (COM(2017) 650 final).