21.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 461/43


Mnenje Evropskega odbora regij – Sveženj o pravični obdavčitvi

(2018/C 461/07)

Poročevalec:

Paul LINDQUIST (SE/EPP), član okrožnega sveta Stockholma

Referenčni dokumenti:

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost

COM(2018) 20 final

Priloga k predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost

COM(2018) 20 final

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja

COM(2018) 21 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost

(COM(2018) 20 final)

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V dokončnem sistemu DDV bi morale biti vse države članice obravnavane enako in zato bi morale zanje veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV, ki bi morale ostati izjema od splošne stopnje. Takšna enaka obravnava, ki ne bi omejevala trenutne prožnosti držav članic pri določanju stopenj DDV, se lahko doseže tako, da se vsem poleg uporabe največ dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % omogoči še uporaba nižje stopnje, za katero se zahteva glede minimalne vrednosti ne uporablja, ter oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV.

V dokončnem sistemu DDV bi morale biti vse države članice obravnavane enako in zato bi morale zanje veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV, ki bi morale ostati izjema od splošne stopnje. Takšna enaka obravnava, ki ne bi omejevala trenutne prožnosti držav članic pri določanju stopenj DDV, se lahko doseže tako, da se vsem poleg uporabe največ dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % , da bi se upoštevali pozitivni družbeni ali okoljski učinki različnega blaga in storitev, omogoči še uporaba nižje stopnje, za katero se zahteva glede minimalne vrednosti ne uporablja, ter oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV. V okviru omejitev, ki jih določa ta direktiva, lahko države članice ohranijo sedanje nižje stopnje DDV ali uvedejo nove, ki koristijo končnemu uporabniku in so v splošnem interesu, na primer za delovno intenzivne storitve in za upoštevanje socialnih in/ali okoljskih vidikov.

Obrazložitev

Če bodo pravila preveč podrobna, obstaja nevarnost, da ne bodo zagotavljala zaželene prožnosti.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Čeprav je v nekaterih oddaljenih območjih še vedno mogoče uporabljati druge stopnje, je treba zagotoviti, da se upošteva minimalna 15-odstotna splošna stopnja.

Čeprav je v nekaterih oddaljenih območjih še vedno mogoče uporabljati druge stopnje, je treba zagotoviti, da se upošteva ta minimalna 15-odstotna in maksimalna 25-odstotna splošna stopnja.

Predlog spremembe 3

Za členom 1(1) se doda nov odstavek:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Člen 97 se nadomesti z naslednjim: „Splošna stopnja ne sme biti nižja od 15 % niti višja od 25 %.“

Predlog spremembe 4

Člen 1(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 98 se nadomesti z naslednjim:

člen 98 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 98

„Člen 98

1.   Države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji.

1.   Države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji.

Nižje stopnje se določijo kot odstotek od davčne osnove, ki ni nižji od 5 %.

Nižje stopnje se določijo kot odstotek od davčne osnove, ki ni nižji od 5 %.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice poleg dveh nižjih stopenj uporabljajo nižjo stopnjo, ki je nižja od minimalne vrednosti v višini 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice poleg dveh nižjih stopenj uporabljajo nižjo stopnjo, ki je nižja od minimalne vrednosti v višini 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

3.   Nižje stopnje in oprostitve, ki se uporabljajo v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko koristijo le končnemu potrošniku, pri njihovi uporabi pa se dosledno upošteva cilj splošnega interesa.

3.   Nižje stopnje in oprostitve, ki se uporabljajo v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko koristijo končnemu potrošniku, pri njihovi uporabi pa se dosledno upošteva cilj splošnega interesa , ki upošteva pozitivne družbene in okoljske učinke različnega blaga in storitev .

Nižje stopnje in oprostitve iz odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za blago ali storitve iz kategorij, določenih v Prilogi IIIa.“;

Nižje stopnje in oprostitve iz odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za blago ali storitve iz kategorij, določenih v Prilogi IIIa.“;

Obrazložitev

Omejitev, ki določa, da lahko nižje stopnje in oprostitve koristijo zgolj končnemu uporabniku, bo v praksi morebiti težko izvesti, saj se veliko blaga in storitev prodaja tako potrošnikom kot tudi podjetjem. Komisija v uvodnih izjavah poudarja, da je glavni cilj predloga med drugim zagotoviti delujoč notranji trg in preprečiti nepotrebno zapletenost ter s tem povezan porast stroškov za podjetja. Zato bi bilo treba iz besedila črtati besedo „le“.

Priloga k predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost

(COM(2018) 20 final)

Predlog spremembe 5

Točka 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5)

Dobava alkoholnih pijač

11.01

11.02

11.03

11.05

47.00.25

jih ni

jih ni

(5)

Dobava alkoholnih pijač

11.01

11.02

11.03

11.04

11.05

47.00.25

jih ni

jih ni

Obrazložitev

Nobenega razloga ni, zakaj naj bi za alkoholne pijače, pridobljene iz drugih nedistiliranih fermentiranih pijač, kot je vermut, veljala nižja davčna stopnja.

Predlog spremembe 6

Točka 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(7)

Dobava, najem, vzdrževanje in popravilo prevoznih sredstev

29

30

33.15

33.16

45

47.00.81

77.1

77.34

77.35

77.39.13

Dobava, najem, vzdrževanje in popravilo koles, otroških vozičkov in invalidskih vozičkov

….

30.92

33.17.19

47.00.45

47.00.75

77.21.10

77.29.19

95.29.12

29.10.24

45.11.245.11.3

(7)

Dobava, najem, vzdrževanje in popravilo prevoznih sredstev

29

30

33.15

33.16

45

47.00.81

77.1

77.34

77.35

77.39.13

Dobava, najem, vzdrževanje in popravilo koles (vključno z električnimi), električnih skuterjev, otroških vozičkov in invalidskih vozičkov

…..

30.92

33.17.19

47.00.45

47.00.75

77.21.10

77.29.19

95.29.12

29.10.24

45.11.245.11.3

Obrazložitev

Navesti je treba, da lahko države članice nižje stopnje uporabljajo tudi za električna kolesa in električne skuterje, ki so pomembni za mobilnost.

Predlog spremembe 7

Točka 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)

Dobava računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov; dobava ur

26

47.00.3

47.00.82

47.00.83

47.00.88

jih ni

jih ni

(10)

Dobava računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov; dobava ur

26

47.00.3

47.00.82

47.00.83

47.00.88

Dobava sevalnih, elektro-medicinskih in elektro-terapevtskih naprav, vključno z očali in kontaktnimi lečami

26.60

32.50.4

Obrazložitev

Države članice morajo imeti možnost, da nižje davčne stopnje uporabijo tudi za očala, kontaktne leče, srčne spodbujevalnike in slušne aparate.

Predlog spremembe 8

Točka 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(15)

Opravljanje finančnih in zavarovalniških storitev

64

65

66

jih ni

jih ni

(15)

Opravljanje finančnih storitev

64

66

jih ni

jih ni

Obrazložitev

V skladu s členom 135(1)(a) Direktive 2006/112/ES države članice oprostijo plačilo davka za zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki.

Predlog Komisije je torej tukaj v nasprotju z besedilom Direktive 2006/112/ES.

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja

(COM(2018) 21 final)

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava (13)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Poleg tega je treba zahtevati predhodno priglasitev namere o uporabi oprostitve, da se zagotovi skladnost s pogoji za oprostitev, ki jo država članica odobri podjetjem, ki v njej nimajo sedeža. Tako priglasitev bi malo podjetje moralo opraviti v državi članici, kjer ima sedež . Država članica bi morala nato na podlagi prijavljenih informacij o prometu tega podjetja te informacije sporočiti zadevnim državam članicam.

Poleg tega je treba zahtevati predhodno priglasitev namere o uporabi oprostitve, da se zagotovi skladnost s pogoji za oprostitev, ki jo država članica odobri podjetjem, ki v njej nimajo sedeža. Tako priglasitev je treba opraviti prek spletnega portala, ki ga vzpostavi Komisija . Država članica sedeža bi morala nato na podlagi prijavljenih informacij o prometu tega podjetja te informacije sporočiti zadevnim državam članicam.

Obrazložitev

Predlog spremembe je povezan s predlogom spremembe člena 1(12), ki povzema predlog iz osnutka poročila, ki ga je Evropskemu parlamentu predložil T. Vandenkendelaere (EPP/BE).

Predlog spremembe 10

Člen 1(12)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 284 se nadomesti z naslednjim:

člen 284 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 284

„Člen 284

1.   Države članice lahko oprostijo dobave blaga in storitev, ki jih na njihovem ozemlju opravijo mala podjetja, ki imajo sedež na tem ozemlju in katerih letni promet v državi članici, ki se nanaša na take dobave, ne presega praga, ki ga te države članice določijo za uporabo te oprostitve.

1.   Države članice lahko oprostijo dobave blaga in storitev, ki jih na njihovem ozemlju opravijo mala podjetja, ki imajo sedež na tem ozemlju in katerih letni promet v državi članici, ki se nanaša na take dobave, ne presega praga, ki ga te države članice določijo za uporabo te oprostitve.

Države članice lahko na podlagi objektivnih meril določijo različne pragove za različne poslovne sektorje. Vendar ti pragovi ne smejo presegati 85 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.

Države članice lahko na podlagi objektivnih meril določijo različne pragove. Vendar ti pragovi ne smejo presegati 100 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.

2.   Države članice, ki imajo vzpostavljeno oprostitev za mala podjetja, oprostijo tudi dobave blaga in storitev na svojem ozemlju, ki jih opravijo podjetja s sedežem v drugi državi članici, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

letni promet tega malega podjetja v Uniji ne presega 100 000 EUR;

(b)

vrednost dobav v državi članici, kjer podjetje nima sedeža, ne presega praga, ki velja v tej državi članici za odobritev oprostitve podjetjem, ki imajo sedež v tej državi članici.

2.   Države članice, ki imajo vzpostavljeno oprostitev za mala podjetja, oprostijo tudi dobave blaga in storitev na svojem ozemlju, ki jih opravijo podjetja s sedežem v drugi državi članici, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

letni promet tega malega podjetja v Uniji ne presega 100 000 EUR;

(b)

vrednost dobav v državi članici, kjer podjetje nima sedeža, ne presega praga, ki velja v tej državi članici za odobritev oprostitve podjetjem, ki imajo sedež v tej državi članici.

3.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da mala podjetja, ki izkoriščajo oprostitev, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 1 in 2.

3.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da mala podjetja, ki izkoriščajo oprostitev, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 1 in 2.

4.    Preden malo podjetje uporabi možnost oprostitve v  drugih državah članicah, mora to priglasiti državi članici , kjer ima sedež .

4.    Komisija vzpostavi spletni portal, na katerem se lahko prijavijo mala podjetja, ki želijo uporabiti možnost oprostitve v drugi državi članici.

Če malo podjetje uporabi možnost oprostitve v državah članicah, kjer nima sedeža, država članica, kjer ima to podjetje sedež, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi točno prijavo letnega prometa tega malega podjetja v Uniji in njegovega letnega prometa v državi članici, in o tem obvesti davčne organe drugih zadevnih držav članic, kjer to malo podjetje opravlja dobave.“;

Če malo podjetje uporabi možnost oprostitve v državah članicah, kjer nima sedeža, država članica, kjer ima to podjetje sedež, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi točno prijavo letnega prometa tega malega podjetja v Uniji in njegovega letnega prometa v državi članici, in o tem obvesti davčne organe drugih zadevnih držav članic, kjer to malo podjetje opravlja dobave.“;

Obrazložitev

V skladu z načelom subsidiarnosti bi morali biti nacionalni pragi določeni na nacionalni ravni, kar pomeni, da ne bi smeli uvajati drugih pragov razen predlaganega splošnega praga EU v višini 100 000 EUR. Dobro je, da so dovoljeni različni nacionalni pragovi, saj to povečuje prožnost, toda omejevanje te možnosti na različne poslovne sektorje bi lahko pomenilo, da bo težko potegniti črto.

Predlog spremembe 11

Člen 1(15)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

vstavi se naslednji člen 288a:

vstavi se naslednji člen 288a:

„Člen 288a

„Člen 288a

Kadar v naslednjem koledarskem letu letni promet malega podjetja v državi članici preseže prag oprostitve iz člena 284(1), lahko malo podjetje še naprej izkorišča oprostitev za navedeno leto, če njegov letni promet v državi članici v navedenem letu ne preseže praga iz člena 284(1) za več kot 50 % .“;

Kadar v naslednjem koledarskem letu letni promet malega podjetja v državi članici preseže prag oprostitve iz člena 284(1), lahko malo podjetje še naprej izkorišča oprostitev za navedeno leto, če njegov letni promet v državi članici v navedenem letu ne preseže praga iz člena 284(1) za več kot 33 % .“;

Obrazložitev

To pravilo sicer zmanjšuje učinek izrazitega naglega padca, vendar lahko izkrivi konkurenco za podjetja, ki ne morejo uporabiti oprostitve. Zato odstotek, za katerega je dovoljeno prekoračiti prag, ne bi smel biti višji od 33 %.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja pobudo Komisije za reformo sedanjega sistema davka na dodano vrednost v EU, da bo notranji trg bolje deloval in da se pravila o tem davku prilagodijo spremembam v svetovnem in digitalnem gospodarstvu;

2.

kljub temu poudarja, da mora biti predlog uravnotežen, da se preprečita izkrivljanje konkurence in zvišanje upravnih stroškov ter stroškov za mala in srednje velika podjetja (MSP), pa tudi lokalne in regionalne oblasti;

3.

opozarja, da različni sistemi DDV in stopnje obdavčitve vplivajo zlasti na obmejne regije ter dejavnosti MSP v teh regijah. Zato je treba oceniti teritorialne učinke predloga in preveriti, ali je možna večja prožnost pri določanju stopenj DDV in pri predlaganih pragih;

Skupna pravila o stopnjah DDV

4.

pozdravlja predlog Komisije, da blago in storitve obdavči po načelu namembnega kraja, saj to zmanjšuje tveganje za izkrivljanje konkurence;

5.

podpira člen 98(1) in (2) predloga direktive, v skladu s katerim lahko države članice uporabljajo največ dve nižji stopnji v višini najmanj 5 %, stopnjo, ki je nižja od minimalne v višini 5 % ter oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi;

6.

pozdravlja predlog Komisije za seznam blaga (Priloga IIIa), za katerega ni dovoljeno uporabiti nižjih stopenj, namesto sedanjega seznama blaga (ravno tako z različnimi začasnimi izjemami), za katerega se lahko uporabljajo stopnje DDV, nižje od običajne. Predlog državam članicam omogoča več prožnosti in odpravlja premajhno davčno nevtralnost, ki je posledica dejstva, da so nekatere države članice znižale DDV za izdelke, za katere v drugih državah nižja stopnja ni dovoljena. Odbor opozarja, da je glavni namen seznama preprečiti izkrivljanje konkurence, zato se ga ne sme uporabiti za doseganje drugih političnih ciljev;

7.

meni, da sedanja ureditev ne zagotavlja dovolj davčne nevtralnosti med državami članicami, poleg tega pa še zmanjšuje možnosti za izkoristek potenciala, ki ga prinaša tehnični razvoj, saj se isti izdelki ali iste storitve obdavčijo različno, odvisno od njihove distribucije. Izstopajoč primer je prepoved znižane stopnje DDV za digitalne objave, kot so časopisi v elektronski obliki, zvočne knjige in pretakanje glasbe (music streaming). To zlasti negativno vpliva na časopisno založništvo, ki se – poleg vse večje uporabe medijev v digitalni obliki – še vedno sooča s korenitimi strukturnimi spremembami in katerega pomena za demokracijo ne bi smeli podcenjevati;

8.

domneva, da člen 98(3) velja za blago in storitve, ki jih običajno kupujejo posamezni potrošniki. Ko je to potrjeno, jih je mogoče prodajati z nižjo davčno stopnjo, tudi če so kupci tako podjetja kot fizične osebe;

9.

poudarja, da lahko pojem „končni uporabnik“ povzroči težave pri izvajanju. Ta izraz lahko na področju DDV pomeni fizično osebo, pravno osebo, ki ni zavezanec za plačilo davka, ali osebo, ki je zavezanec in ki izvaja dejavnosti, oproščene plačila davka, brez pravice do odbitka DDV. Toda v poglavju z natančnejšo pojasnitvijo posameznih določb je navedeno, da je končni uporabnik oseba, ki pridobi blago ali storitve za osebno uporabo. Ker pa so tudi pravne osebe lahko končni uporabniki, bi morale biti po mnenju Odbora vključene v ta opis;

10.

se strinja s predlogom o uporabi tehtanega povprečja DDV, ki presega 12 %, da se zaščitijo prihodki držav članic;

11.

meni, da bi lahko večja prožnost pri določanju stopenj DDV povečala zapletenost, zlasti za MSP, saj ta nimajo virov in struktur velikih podjetij in v primeru čezmejnih transakcij ne morejo obvladovati več različnih davčnih stopenj;

12.

Komisijo poziva, naj vzpostavi elektronski portal, na primer z nadgradnjo sedanjega spletnega portala TEDB, ki bo podjetjem omogočal vpogled v različne stopnje DDV v vseh državah članicah EU in na katerem bodo lahko – v okviru pogojev za oprostitev, ki jo država članica odobri podjetjem, ki v njej nimajo sedeža – priglasila svojo namero, da oprostitev izkoristijo. Takšno orodje mora biti lahko dostopno, zanesljivo in na voljo v vseh jezikih EU;

13.

Komisijo tudi poziva, naj pri izvajanju tega predloga razširi področje uporabe mini sistema „vse na enem mestu“. Ta sistem je zlasti pomemben za upravno obdelavo DDV v namembni državi;

14.

opozarja, da lahko večja prožnost pri določanju stopenj DDV oteži odločitev o tem, kako obdavčiti transakcijo, ki zajema več storitev. To velja za stopnjo, ki jo je treba uporabiti, za osnovo za odmero davka, vrsto računa in državo, v kateri naj bi se plačali davki, ter lahko vodi k problemom pri izdajanju računov, k negotovosti, stroškom in postopkovnim tveganjem, saj različne države članice ta vprašanja morebiti različno urejajo. Zato Odbor meni, da mora Komisija podati jasno navodilo, kako postopati v primeru transakcij, ki zajemajo več storitev;

Poenostavitev pravil za mala podjetja

15.

pozdravlja predlog Evropske komisije, da državam članicam da več možnosti za poenostavitev postopkov DDV, ki se uporabljajo za mala podjetja. Hkrati je pomembno izboljšati davčno učinkovitost in se boriti proti goljufijam, s čimer je mogoče preprečiti izkrivljanje konkurence in zaščititi davčne prihodke držav članic;

16.

se strinja s predlagano opredelitvijo malih podjetij, v skladu s katero so to podjetja, katerih letni promet v Uniji ne presega 2 000 000 EUR;

17.

poudarja, da imajo podjetja, ki poslujejo čezmejno, zaradi razdrobljenosti in zapletenosti sistema DDV veliko stroškov z zagotavljanjem skladnosti s predpisi. Stroški so nesorazmerno visoki za MSP, ki so hrbtenica gospodarstva in zaposlovanja v regijah, zlasti pa za mala podjetja z letnim prometom manj kot 2 000 000 EUR. To je približno 98 % vseh podjetij v EU; njihov delež v skupnem prometu znaša približno 15 %, delež neto prihodkov iz DDV pa približno 25 %;

18.

opozarja, da je pri dobavi elektronskih storitev včasih težko ugotoviti, v kateri državi članici se nahaja stranka. Upravni stroški ugotavljanja tega dejstva, ki zadovolji tudi davčni organ, so za mala podjetja včasih tako visoki, da se odpovejo poslovanju s strankami v drugih državah članicah. Za zmanjšanje upravnega bremena malih podjetij s prometom največ 2 000 000 EUR v Uniji bi bilo treba tem podjetjem omogočiti, da za posamezno storitev zaračunajo najvišjo stopnjo DDV, ki se uporablja v EU;

19.

se strinja s Komisijo, da bi morali biti stroški upoštevanja predpisov o DDV čim nižji, in izraža zadovoljstvo, da naj bi predlog te stroške za MSP zmanjšal za do 18 %;

20.

podpira predlog, da davčne oprostitve veljajo za vsa mala podjetja, ki imajo sedež v drugi državi članici, če njihov letni promet v Uniji ne presega EU 100 000 EUR, vendar meni, da bi bilo treba oceniti, ali obstaja nevarnost, da bi to pravilo oviralo rast. Za podjetje, oproščeno davčne obveznosti, ki ima tako bistveno manjšo upravno obremenitev, lahko prekoračitev praga pomeni precejšnje stroške;

21.

pozdravlja predlog, da se malim podjetjem omogoči izdajanje poenostavljenih računov, pa tudi predlog, da oproščenim malim podjetjem računov sploh ni treba izdati;

22.

se strinja s predlogom, da je lahko za mala podjetja davčno obdobje, ki ga zajema obračun DDV, koledarsko leto;

23.

se sprašuje, zakaj naj ne bilo nobenih računovodskih obveznosti in obveznosti hranjenja za podjetja, oproščena DDV. Takšna omilitev zahtev lahko vodi k zlorabam, saj države članice težko preverjajo, ali je podjetje prekoračilo prag;

24.

opozarja, da so nekatere države članice sprejele ukrepe, ki naj bi omogočili lažjo registracijo novih podjetij in izboljšali okvirne pogoje zanje, vendar lahko to poveča tveganje za t. i. davčni vrtiljak. Vrzel v prihodkih iz DDV zaradi davčnega vrtiljaka naj bi samo v letu 2014 po ocenah znašala 50 milijard EUR. Za zmanjšanje te vrzeli je treba povečati davčno učinkovitost in se boriti zoper davčne goljufije.

V Bruslju, 10. oktobra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ