EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.11.2018
COM(2018) 757 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
o razvoju rastlinskih beljakovin v Evropski uniji
1 Uvod
Proizvodnja in pridobivanje rastlinskih beljakovin za agroživilski sektor sta večkrat spodbudila politično razpravo na ravni EU. Namen tega poročila je izpolniti zavezo, ki jo je Komisija sprejela med postopkom za sprejetje Uredbe (ES) 2017/2393, preveriti stanje ponudbe in povpraševanja za rastlinske beljakovine v EU ter raziskati možnosti za nadaljnji razvoj njihove proizvodnje na gospodaren in okolju prijazen način.
Poleg tega je Evropski parlament aprila 2018 sprejel poročilo, v katerem poziva k evropski strategiji za spodbujanje beljakovinskih rastlin 1 .
V tem poročilu je z analizo sektorja beljakovinskih rastlin v EU povzeto delo, ki ga je Komisija opravila v odgovor na to zavezo. V ta postopek so bili deležniki in predstavniki držav članic vključeni prek ankete, štirih strokovnih delavnic v Belgiji, Romuniji, Franciji in na Nizozemskem, dvostranskih razprav v državah članicah ter zunanje študije o tržnem potencialu rastlinskih beljakovin, gojenih v EU.
2 Ponudba rastlinskih beljakovin v EU in povpraševanje po njih
Poročilo se osredotoča na beljakovinsko bogate rastline z vsebnostjo surovih beljakovin nad 15 % (oljnice: oljna ogrščica, sončnična semena in soja; stročnice: fižol, grah, leča, volčji bob itn.; krmne metuljnice: predvsem lucerna in detelja), ki predstavljajo približno 1/4 skupne oskrbe s surovimi rastlinskimi beljakovinami v EU.
Čeprav žita in travinje znatno prispevajo k skupni oskrbi z rastlinskimi beljakovinami v EU, zaradi nizke vsebnosti beljakovin oziroma majhnega pomena za trg niso zajete v tem poročilu.
V letih 2016/17 je povpraševanje po rastlinskih beljakovinah v EU znašalo približno 27 milijonov ton surovih beljakovin (graf 1). Trg za krmo je daleč najpomembnejši trg (93 % po obsegu 2 ) in se oskrbuje predvsem z moko iz oljnih semen 3 .
Graf 1 Uporaba beljakovin in njihovi viri v EU v letih 2016/17 (v milijonih ton surovih beljakovin)
Vir: Komisija EU. „Kompleks“ vključuje moke, semena in zrna.
Stopnja samooskrbe EU se znatno razlikuje glede na vir beljakovin (oljna ogrščica 79 %, sončnica 42 %, soja 5 %). Zato EU letno uvozi približno 17 milijonov ton surovih beljakovin (od tega jih je 13 milijonov ton na osnovi soje, kar je enakovredno 30 milijonom ton ekvivalenta soje), predvsem iz Brazilije, Argentine in ZDA. EU uvozi tudi 1,5 milijona ton surovih beljakovin iz sončnic in do milijon ton oljne ogrščice, oboje večinoma iz Ukrajine.
Od reforme skupne kmetijske politike (SKP) leta 2013 se je površina, zasejana s sojo, v EU podvojila na skoraj milijon ha, proizvodnja soje v EU pa je leta 2018 znašala 2,8 milijona ton. Glavne pridelovalke soje so Italija, Francija in Romunija.
Podoben trend je opazen pri stročnicah: od leta 2013 se je proizvodnja v EU skoraj potrojila in je leta 2018 dosegla 6 milijonov ton (2,6 milijona ha). Med stročnicami prevladujeta krmni grah in bob, medtem ko se leča in čičerika gojita samo na omejenih območjih. Največje proizvajalke krmnega graha so Francija, Španija in Litva; največja proizvajalca boba pa sta Združeno kraljestvo in Francija.
Območje gojenja oljne ogrščice – glavne oljnice, ki se goji v EU – se je med letoma 2003 in 2018 povečalo za 66 %, in sicer s 4,1 na 6,8 milijona ha. Proizvodnja EU je dosegla 20 milijonov ton – predvsem zaradi povpraševanja po biodizlu (direktiva o obnovljivih virih energije). Njen stranski proizvod (moka iz oljne ogrščice) je pomemben vir z beljakovinami bogate krme. Glavne proizvajalke oljne ogrščice so Francija, Nemčija in Poljska.
Graf 2 Deleži površine držav članic za beljakovinske rastline v letu 2017
Živilski trg za rastlinske beljakovine je manjši (7 % po obsegu), vendar potencialno precej dobičkonosen. Leta 2017 je bilo v EU porabljenih skoraj 3 milijone ton: graha, boba, leče, čičerike, drugih stročnic in soje. EU uvozi približno milijon ton stročnic za živila, predvsem čičeriko in lečo, medtem ko je neto izvoznica krmnega graha in boba.
3 Razvoj tržnih segmentov v EU
Trg rastlinskih beljakovin ima tri različne segmente: konvencionalno krmo, krmo velike vrednosti in živila. Vsak ima svoje gospodarske, družbene in okoljske značilnosti.
3.1Konvencionalna krmna mešanica
Trg krmne mešanice je daleč največji trg za rastlinske beljakovine. Dve tretjini tega trga odpadeta na perutnino (35 %) in prašiče (33 %), prežvekovalci (govedo, ovce, koze) pa predstavljajo 28 % 4 . Krma za perutnino in krma za molznice sta glavni gonili 1-odstotne letne rasti (graf 3), medtem ko prašičja krma stagnira.
Stopnja rasti naj bi ostala pozitivna do leta 2030 5 , vendar naj bi znašala le 0,3 % na leto.
Graf 3 Uporaba za krmno mešanico v EU (2004-17)
Vir: Proizvodnja krmne mešanice FEFAC (1989–2017)
Na trgu konvencionalne krmne mešanice je cena zelo pomembna. Živinorejci so pri zadovoljevanju prehranskih potreb svojih živali (vsebnost beljakovin in aminokislin) osredotočeni predvsem na cenovno ugodnost.
Sojina moka je zaradi visoke vsebnosti beljakovin (več kot 40 %), vsebnosti aminokislin in celoletne razpoložljivosti, kar zmanjšuje potrebo po pogosti spremembi sestave, zaželena sestavina v sestavi krmne mešanice. Obeti za rast rastlinskih beljakovin, gojenih v EU, so na trgu konvencionalne krmne mešanice omejeni.
Graf 4
Pričakovana letna stopnja rasti proizvodov živalskega izvora v EU
v obdobju 2017-30, skupno in po regijah
Ta premik bi lahko spodbudil povpraševanje po rastlinskih beljakovinah, gojenih v EU, saj se te regije prekrivajo z glavnimi območji pridelave teh rastlin.
Vir: Srednjeročne napovedi v letu 2018 za kmetijstvo EU (v pripravi)
3.2Prvovrstna krma
Potrošniki v EU vse večjo pozornost posvečajo načinu proizvajanja proizvodov živalskega izvora. Zahtevajo strožje standarde glede dobrobiti živali, vpliva na okolje (podnebne spremembe / krčenje gozdov), vrste proizvodnje (na podlagi ekološke ali gensko nespremenjene krme, regionalne dobavne verige).
V odziv na to so se v EU oblikovali različni prvovrstni tržni segmenti za krmo.
Preglednica 1 Delež gensko nespremenjene krme v izbranih državah članicah (2012)
Žal je v tej fazi težko natančneje analizirati ta razvoj dogodkov zaradi pomanjkanja izčrpnih podatkov o segmentih prvovrstne krme na ravni EU.
Graf 5 Tržne razmere v Avstriji
Ekološka proizvodnja dosega visoke stopnje rasti tudi v reji živali v EU, k čemur prispeva vse večje povpraševanje, ki znaša povprečno več kot 10 % letno.
Graf 6 Letna stopnja rasti ekološke reje živali v EU
Vir: Eurostat
Leta 2016 je delež ekološkega mleka v EU znašal 3 %, do leta 2030 pa naj bi se zvišal na 10 %. V petih državah članicah (Avstrija, Švedska, Danska, Latvija in Grčija) je tržni delež že presegel 10 % (preglednica 2).
Preglednica 2 Ekološka mlečna proizvodnja v letu 2017 (*2016)
Pri prežvekovalcih ekološka pridelava spodbuja tudi sisteme krmljenja s travo in proizvodnjo krme na kmetijah z namenom doseganja minimalnega deleža proizvodnje krme na kmetijah.
Preglednica 3 Površina ekoloških sušenih stročnic in beljakovinskih rastlin (2016)
Naraščajoče povpraševanje po gensko nespremenjeni krmi prinaša priložnosti za pridelovalce soje v EU, saj je razpoložljivost zunaj Evrope trenutno omejena.
3.3 Segment živil
Vnos rastlinskih beljakovin pri ljudeh se povečuje v številnih regijah EU, zlasti v zahodni in severni Evropi. Zelo obetaven je trg nadomestnih mesnih in mlečnih izdelkov, ki dosega letno stopnjo rasti 14 % oziroma 11 % (graf 7).
Ta segment ni več nišni trg, saj nanj vstopajo velika živilska podjetja in veliki trgovci na drobno z lastnimi blagovnimi znamkami. Približno 90 % nadomestnih mesnih izdelkov zaužijejo fleksitarijanci 8 . Trgovci na drobno pogosto ponujajo izdelke na osnovi rastlinskih beljakovin na istih policah kot tradicionalne mesne in mlečne proizvode.
Graf 7 Promet z nadomestnimi mesnimi in mlečnimi izdelki v EU (2013–2017)
Vir: DGT AGRI na podlagi Euromonitorja
Trgu stročnic za živila v EU koristijo inovacije v postopkih predkuhanja, vključevanje stročnic v pripravljeno in polpripravljeno hrano ter razvoj novih stročnic, kot je „edamam“.
Na trg stročnic ugodno vpliva tudi vse večje zanimanje potrošnikov za regionalne proizvode. Lokalna imena stročnic, katerih značilnosti so povezane s krajem pridelave, lahko izpolnjujejo pogoje za registracijo kot zaščitene geografske označbe ali zaščitene označbe porekla.
Do danes je bilo priznanih skoraj 40 stročnic iz osmih držav članic: Španija (npr. leča armuña), Italija, Francija (npr. zelena leča le puy), Grčija (npr. bob santorini), Švedska, Latvija, Avstrija in Poljska. Ti proizvodi se na splošno prodajajo po višjih cenah kot običajni.
Živilski trg za rastlinske beljakovine dosega dvomestno rast, vendar je za boljši pregled potrebnih več podatkov, s katerimi bi bilo mogoče slediti temu razvoju dogodkov.
Na dveh delavnicah, namenjenih pridobivanju podatkov za to poročilo (o dobavnih verigah in tržnih segmentih), je bil poudarjen pomen dobro delujočih dobavnih verig v živilskem segmentu.
Preglednica 4 Povzetek – Lastnosti treh segmentov
4 Kmetijske, okoljske in podnebne koristi metuljnic
Metuljnice (stročnice, soja in krmne metuljnice (lucerna, detelja)) so rastline, ki prispevajo k vezavi dušika in v svojih koreninskih mešičkih vsebujejo simbiotske bakterije Rhizobium, ki proizvajajo dušikove spojine.
Dušik je pomembna sestavina beljakovin in nujno hranilo rastlin. Pri kolobarjenju z metuljnicami je ponavadi potrebnih manj mineralnih in organskih dušikovih gnojil, ki prispevajo k 25 % skupnih neposrednih izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v EU 9 .
Vključevanje metuljnic v dolgoročne sisteme kolobarjenja ima nekatere pozitivne učinke na stanje tal. Ogljik v tleh ima ključno vlogo v ogljikovem ciklu, rodovitnosti zemlje in razvoju rastlin ter je zato pomemben v modelih globalnega podnebja in kmetijskih sistemih.
Pri nekaterih kmetijskih rastlinah je bil ugotovljen večji donos, ko so v kolobarjenju sledile metuljnicam, npr. pri pšenici, koruzi ali oljni ogrščici je donos lahko do 10 % večji kot v kolobarju po žitih. V kolobarju po metuljnicah se je izboljšala tudi kakovost žit (npr. večja vsebnost beljakovin ali manjša kontaminacija z mikotoksini).
Vključevanje metuljnic v kolobarjenje zmanjšuje tudi napade škodljivcev, saj se prekinejo zaporedni cikli škodljivcev, ki napadajo žito. Vendar so tudi metuljnice same žrtev nekaterih škodljivcev.
Večina metuljnic je zelo privlačnih za čebele, pogosto pa so tudi pribežališče drugih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, zato imajo lahko pozitiven učinek na biotsko raznovrstnost v sistemih kmetovanja z majhnimi vložki. Lucerna in detelja ugodno vplivata tudi na zatiranje plevela pri kulturah, ki se kot naslednje gojijo na isti površini, kar lahko povzroči, da se uporablja manj herbicidov ali sploh nič.
Da bi izkoristili te prednosti za okolje, so kot predpogoj potrebne preudarne agronomske prakse. Sistemi za pridelavo mnogih metuljnic so razmeroma zahtevni, poleg tega pa pri metuljnicah prihaja do izpadov in večje spremenljivosti donosa kot pri žitih ali oljni ogrščici.
Slednja je velika ovira za nadaljnjo širitev in glavni cilj za izboljšanje pridelave beljakovinskih rastlin. Pomanjkanje sredstev za vzrejo in vrzeli v znanju (nizka stopnja kmetijskega strokovnega znanja, pomanjkljivo sodelovanje med kmeti in drugimi akterji itn.) so vzrok, da se kljub koristim, ki jih imajo metuljnice za kmetijstvo in okolje, zanje trenutno v EU uporablja samo 3 % ornih zemljišč.
5 Raziskave in inovacije na ravni EU
Obstoječi okvir EU za raziskave in inovacije podpira inovacije prek evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI) ob podpori dveh virov financiranja: evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020 (H2020) in programov za razvoj podeželja, ki podpirajo operativne skupine in podporne storitve za inovacije (glej graf 8).
Graf 8
Evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti –
povezava Obzorja 2020 s SKP
Leta 2018 je tematska mreža „Legumes Translated“ (Uvajanje metuljnic v prakso) začela zbirati obstoječe znanje in najboljše prakse o trajnostnih sistemih kolobarjenja z metuljnicami in vrednostnih verigah. EIP-AGRI je organiziral fokusno skupino za beljakovinske rastline, ki je izdelala poročilo 10 .
Večina držav članic rešuje vprašanja lokalnega pomena tako, da financirajo operativne skupine v svojih programih za razvoj podeželja. Več teh skupin obravnava beljakovinske rastline (ekosistemske funkcije metuljnic, pridelava kmetijskih rastlin, uporaba za krmo in živila), na primer skupine z imeni:
·Zagotovitev in povečanje pridelave graha, volčjega boba in krmnega graha v Bretanji (Francija);
·Izboljšanje krmnih sistemov (vključno z lucerno) za pridelavo sira z ZOP parmigiano reggiano(Italija).
Metuljnice imajo ključno vlogo pri medsektorskih vprašanjih, povezanih z diverzifikacijo kmetijskih rastlin, trajnostnim gospodarjenjem s tlemi in ciklom hranil, ki jih obravnavajo tudi raziskave in inovacije. Vključenost več akterjev in sistemski pristopi so in bodo prek vseh teh dejavnosti usmerjali raziskave in inovacije v predlogih za program Obzorje Evropa in prihodnost SKP. Raziskave in inovacije lahko povečajo konkurenčnost teh kmetijskih rastlin, zato je ključnega pomena, da se obenem razvijajo prodajne možnosti, usklajujejo dobavne verige in izboljšujejo tehnike pridelave.
6 Instrumenti politike EU in pobude držav članic
6.1Glavni instrumenti SKP, ki podpirajo beljakovinske rastline
Obstoječa SKP določa več instrumentov, ki neposredno ali posredno priznavajo koristi metuljnic z okoljskega vidika ali ohranjajo in podpirajo pridelavo beljakovinskih rastlin v EU, in sicer:
·ozelenitev – pri možnosti gojenja nekaterih rastlin, ki vežejo dušik in so koristne za biotsko raznovrstnost na površinah z ekološkim pomenom, ter z zahtevo glede diverzifikacije kmetijskih rastlin;
·programi za razvoj podeželja, npr. s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi, prenosom znanja, svetovalnimi storitvami, sodelovanjem in inovacijami ter naložbenimi instrumenti;
·prostovoljna vezana podpora – nameni se lahko sektorjem, ki imajo nekatere težave, in za ohranjanje obstoječe ravni pridelave.
Ti ukrepi so skupaj s pozitivnim tržnim okoljem v zadnjih letih prispevali k pozitivnemu trendu in povečanju pridelave beljakovinskih rastlin v EU.
Vse države članice (razen Danske) omogočajo kmetom, da svoje obveznosti glede površin z ekološkim pomenom izpolnijo tako, da gojijo rastline, ki vežejo dušik (8,3 milijona ha, tj. 15 % ornih zemljišč v letu 2017). Rastline, ki vežejo dušik, se navajajo kot najpogostejša vrsta rastlin na površinah z ekološkim pomenom (37 % vseh površin z ekološkim pomenom).
Zaradi koristi biotske raznovrstnosti je več držav članic določilo dodatne zahteve za rastline, ki so pri kolobarjenju na površinah z ekološkim pomenom predhodnice ali naslednice rastlin, ki vežejo dušik. Učinki na biotsko raznovrstnost se trenutno ocenjujejo 11 .
Možnosti uporabe ukrepov v programih za razvoj podeželja za podporo beljakovinskim rastlinam so številne. To poročilo zaradi narave in številčnosti takih programov ne poskuša količinsko opredeliti njihove uporabe, temveč na primerih prikaže, kako so nekateri od njih primerni za podporo beljakovinskim rastlinam.
Beljakovinske rastline so vključene v nekatere kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe. Države članice lahko kmetom dajo podporo za uvedbo beljakovinskih rastlin v kolobarjenje ali ohranjanje travne ruše, da bi izboljšali kakovost tal in vode na opredeljenih območjih.
V programskem obdobju 2014–2020 sta se na več kot 3 milijonih ha izvajala kolobarjenje in diverzifikacija kmetijskih rastlin. V Valoniji je na primer kolobarjenje z mešanicami žit in vsaj 20 % metuljnic izpolnjuje pogoje za podporo, če se ne uporabljajo gnojila in pesticidi.
Nemčija izvaja kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep za podporo kolobarjenja v poljedelstvu pod pogojem, da je vanj vključenih vsaj 10 % metuljnic.
Preglednica 5 Obvestila držav članic o uporabi prostovoljne vezane podpore (X) in površin z ekološkim pomenom (zelena polja) za različne beljakovinske rastline v letu 2019
Podpora za ekološko kmetovanje v programih za razvoj podeželja bo verjetno znatno vplivala na razvoj beljakovinskih rastlin v EU, saj se ekološko kmetovanje zanaša na metuljnice za dušik in krmo, proizvedeno na kmetijah.
Prenos znanj in ukrepi svetovanja se lahko uporabljajo za ozaveščanje o kmetijskih in okoljskih koristih kolobarjenja ter svetovanje kmetom. Ukrepi sodelovanja spodbujajo medsebojno delovanje med kmeti in drugimi akterji, npr. pri vzpostavljanju in razvijanju kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov.
Države članice lahko uporabijo tudi druge ukrepe iz teh programov, ki podpirajo naložbe v opredmetena sredstva, da preusmerijo svojo proizvodnjo, npr. v beljakovinske rastline.
V shemi neposrednih plačil lahko države članice dodelijo prostovoljno vezano podporo sektorjem v težavah, da ohranijo obstoječo raven proizvodnje. Oljnice, stročnice in druge beljakovinske rastline izpolnjujejo pogoje po tej shemi.
Leta 2019 bo 16 držav članic podprlo beljakovinske rastline s prostovoljno vezano podporo. Skoraj 12 % sredstev za prostovoljno vezano podporo je dodeljenih beljakovinskim rastlinam. Stopnje pomoči se gibljejo od 35 do 660 EUR na ha (povprečje je 79 EUR na ha).
Leta 2017 so priznane organizacije proizvajalcev vključile beljakovinske rastline v svojo dejavnost v 222 primerih 12 . Večina teh organizacij izboljšuje vrednostno verigo in dostop do trga z uporabo izvzetij iz pravil EU o konkurenci za skupno trženje.
V naslednjih letih 13 držav članic namerava razdeljevati stročnice otrokom pri programu razdeljevanja v šolah v EU (po nacionalnih strategijah, ki so jih predložile).
6.2Primeri pobud držav članic
Ob delni uporabi instrumentov politike EU so Nemčija, Francija (v sodelovanju z medpanožno organizacijo) in Poljska 13 oblikovale nacionalne načrte za podporo gojenju beljakovinskih rastlin.
|
Nemčija |
Francija |
Poljska |
|
Mreža predstavitvenih kmetijskih gospodarstev, kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi in dialog z deležniki |
Krepitev dobavnih verig, ustvarjanje vrednosti s certificiranjem, raziskave |
Povečanje uporabe beljakovin iz domačih virov za živalsko krmo |
|
Program za raziskave in inovacije skupaj z mrežami predstavitvenih kmetijskih gospodarstev za sojo (več kot 100 kmetij), grah in fižol (več kot 75 kmetij) in volčji bob (več kot 50 kmetij), tako ekoloških kot konvencionalnih. Te mreže preizkušajo sorte in prenašajo znanje med ekološkimi in konvencionalnimi kmeti. Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi za kolobarjenje s metuljnicami. Forum za dialog deležnikov o bolj trajnostni beljakovinski krmi. |
Osredotočenost na vzpostavitev in krepitev dobavnih verig za krmo in živila. Cilji pridelave (500 000 ha beljakovinskih rastlin do leta 2022 z 10–20 % višjim donosom) in okoljski cilji (20–30-odstotno zmanjšanje uporabe pesticidov in emisij toplogrednih plinov). Glavni elementi so: raziskave in inovacije, boljše izkoriščanje vrst celotnih proizvodov in certifikacijske sheme. |
Večletni programi za raziskave in razvoj za povečanje količine doma pridelanih rastlinskih beljakovin z raziskavami (gojenje, prilagajanje sort, agronomske prakse, razvoj dobavne verige, boljša uporaba beljakovin v živalski krmi). Glavni cilj je zmanjšati odvisnost od uvoza soje. |
Danska, Avstrija in Nizozemska so uvedle pobude za spodbujanje rastlinskih beljakovin. Na Danskem je nacionalni odbor za biogospodarstvo spomladi leta 2018 objavil priporočila o prihodnosti beljakovin 14 . Priporočila so tesno povezana z doseganjem okoljskih ciljev iz okvirne direktive o vodah ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in uporabe pesticidov. V središču so raziskave in razvoj, od ekstrakcije beljakovin iz trav, boba in drugih virov beljakovin (žuželk in morskih beljakovin), do njihove uporabe v krmi, živilih in bioloških materialih, s ciljem komercialne proizvodnje trajnostnih beljakovinskih surovin.
Čeprav Avstrija nima nacionalnega načrta, se osredotoča na rastlinske beljakovine iz lokalnih virov in je v zadnjih letih precej povečala površine pridelave beljakovinskih rastlin. Soja je zaradi velikega povpraševanja po lokalno proizvedeni gensko nespremenjeni krmi in poudarka na sistemih kmetijskega svetovanja postala četrta najbolj pridelovana kmetijska rastlina in bi lahko v naslednjih letih prehitela koruzo.
Nizozemska živilska politika vsebuje cilj uravnoteženja razmerja med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami v prehrani ljudi. Poudarek je med drugim na javnem obveščanju in izobraževanju o prehrani za večjo ozaveščenost med potrošniki. Nizozemska mlečna industrija je uvedla načrt, po katerem naj bi do leta 2025 mlečne kmetije 65 % beljakovin, ki jih porabijo, pridelale same ali jih pridobile od kmetij, oddaljenih do 20 km. S tem ciljem se bo spodbudila regionalna pridelava beljakovinskih rastlin in travno-deteljnih mešanic.
Julija 2017 je 14 držav članic na nadnacionalni ravni podpisalo „Evropsko deklaracijo o soji“ 15 , s katero so se zavezale k spodbujanju trajnostne pridelave soje na primernih območjih v Evropi, njenemu vključevanju v kolobarjenje z različnimi kmetijskimi rastlinami ter razvoju trajnostnih trgov za sojo in druge metuljnice v Evropi. Podpisnice so se zavezale, da bodo sprejele ukrepe, kot so spodbujanje zdrave trajnostne prehrane z uporabo rastlinskih beljakovin, spodbujanje natančnejšega krmljenja živine, zmanjšanje odvisnosti od uvožene soje z učinkovitejšo uporabo evropskih virov beljakovin in krepitev podpore za certificiranje trajnostno pridelane soje.
7 Zaključki
Ob pomoči pozitivnega tržnega okolja in obstoječih ukrepov politike je sektor rastlinskih beljakovin EU v zadnjih letih dinamično rastel, zlasti v segmentih prvovrstne krme in živil.
Po podatkih, ki so trenutno na voljo, ni mogoče zlahka opredeliti, kako dinamična bo rast teh segmentov v prihodnosti. Kljub temu bodo na razvoj še naprej vplivali naslednji dejavniki:
·povečevanje relativne konkurenčnosti beljakovinskih rastlin, gojenih v EU, v primerjavi z drugimi kmetijskimi rastlinami in rastlinskimi beljakovinami, ki ne izvirajo iz EU, npr. z razpoložljivostjo boljših sort ter boljšim poznavanjem posebnih agronomskih praks in drugih vidikov proizvodnega cikla;
·razvoj organiziranih dobavnih verig in sektorskih organizacij proizvajalcev, kar omogoča ekonomije obsega, boljšo kakovost in označevanje za spodbujanje beljakovinskih rastlin, gojenih v EU;
·večje priznavanje prispevka metuljnic k okoljskim in podnebnim ciljem pri kmetijsko-okoljskih praksah, kot je podaljšanje cikla kolobarjenja;
·spreminjanje vedenja in prednostnih izbir potrošnikov, vključno s ponovnim uravnoteženjem rastlinskih in živalskih beljakovin v prehrani ljudi ter okolju prijaznim kmetijstvom;
·vpliv drugih politik in razprav v družbi na pridelavo beljakovinskih rastlin (npr. zaustavitev krčenja tropskega gozda, prispevanje k pariškemu podnebnemu sporazumu, cilji trajnostnega razvoja ZN, direktiva o obnovljivih virih energije ter evropska strategija o trajnosti in biogospodarstvu).
Številni obstoječi instrumenti politike in predlogi politik v novem večletnem proračunu EU (večletni finančni okvir), zlasti za kmetijstvo in raziskave, ustvarjajo možnosti za nadaljnjo krepitev razvoja rastlinskih beljakovin, gojenih v EU:
1.Podpora kmetom, ki pridelujejo rastlinske beljakovine, v predlagani SKP za prihodnost z njihovo vključitvijo v nacionalne strateške načrte SKP
Razvoj beljakovinskih rastlin bi lahko prispeval k uresničitvi večine od devetih ciljev SKP (gospodarskega, okoljskega, podnebnega in socialno-ekonomskega, vključno z bolj zdravo prehrano).
Komisija bo v podporo državam članicam pri opredeljevanju ciljnih ukrepov skladno z analizo njihovih potreb svetovala, kako vključiti rastlinske beljakovine v nacionalne strateške načrte, med drugim z:
·vzpostavljanjem sektorskih programov, ki so neposredno ali posredno koristni za beljakovine, za krepitev dobavnih verig, sprostitev tržnega potenciala rastlinskih beljakovin in utrditev kmetov;
·nagrajevanjem koristi, ki jih imajo metuljnice za okoljske in podnebne cilje (kot je travna ruša ali kolobarjenje), z okoljskimi shemami in zavezami o okoljskem/podnebnem upravljanju v programih za razvoj podeželja. Oboje bi omogočilo pomoč proizvajalcem pri prehodu na bolj trajnostne načine kmetovanja, vključno s trajnostno intenzifikacijo, konzervacijskim kmetijstvom in agroekološkimi praksami;
·aktiviranjem podpore za razvoj podeželja za naložbe na kmetijah, podpiranjem kmetijskega svetovanja in prenosa znanja, ustanovitvijo organizacij proizvajalcev in sodelovanjem v celotni prehranski verigi;
·dodelitvijo ustreznih zneskov za vezano dohodkovno podporo za rastlinske beljakovine, pri razvoju katerih so težave, da bi bile konkurenčnejše/bolj trajnostne ali bolj kakovostne (brez omejitve na dodatna 2 %).
2.Nadaljnja krepitev konkurenčnosti z raziskavami in inovacijami
Raziskave in inovacije so ključna gonilna sila izboljšanja konkurenčnosti beljakovinskih rastlin, ki se gojijo v EU. Nadaljnja podpora v raziskovalnih programih EU in držav članic bo pomagala odpraviti vrzeli v gojenju, da bi nadomestili majhne naložbe zasebnega sektorja v „manjše“ beljakovinske rastline ter pozornost namenili okolju prijazni zaščiti kmetijskih rastlin, trajnostnemu gospodarjenju s tlemi in dobavnim verigam.
Predlog za program Obzorje Evropa – s podvojenim agroživilskim proračunom – bo omogočil obravnavanje teh izzivov, med drugim z razpisi za raziskovalne/inovacijske projekte za beljakovinske rastline, če je to ustrezno.
EIP-AGRI ob podpori Obzorja Evropa in programov za razvoj podeželja pomaga izvajati inovacije na ravni kmetij in v dobavnih verigah.
V EIP-AGRI bodo tematske mreže in operativne skupine še naprej zbirale najboljše prakse in izkoriščale rezultate raziskav z njihovo izmenjavo po vsej EU.
3.Izboljšanje tržne analize in preglednosti z boljšimi orodji za spremljanje rastlinskih beljakovin
Z boljšim zbiranjem podatkov o cenah, trgovinskih tokovih in proizvodnji/porabi bomo lahko bolje razumeti dinamiko trga.
GD AGRI bo beljakovinske rastline sistematično vključeval v delo opazovalnice za trg kmetijskih rastlin ter sprožil razpravo z državami članicami in deležniki o rednem zbiranju in izmenjavi podatkov.
Izvajalci dejavnosti bodo dali prednost preglednejšemu trgu rastlinskih beljakovin v celotni vrednostni verigi, kar jim bo omogočilo boljše prilagajanje odločitev o proizvodnji in naložbah. Srednjeročno bi to lahko prispevalo k razvoju možnosti za orodja za obvladovanje tveganj, vključno s prihodnjimi trgi soje in drugih beljakovinskih rastlin v evrih.
4.Poudarjanje koristi rastlinskih beljakovin za prehrano, zdravje, podnebje in okolje
Države članice in deležniki se pozivajo k uporabi različnih možnosti za proaktivno obveščanje o beljakovinskih rastlinah za kmetijstvo, krmo in živila ter njihovo spodbujanje. Ena od možnosti so prihajajoči razpisi v programu EU za spodbujanje kmetijskih/živilskih proizvodov, kot so:
–„programi o shemah kakovosti EU, ekološki proizvodi“;
–„programi, ki izpostavljajo posebne značilnosti sistemov kmetijske proizvodnje“, npr. sledljivost, avtentičnost, označevanje, prehranski in zdravstveni vidiki, okolje in trajnost.
Leta 2019 bo za sofinanciranje promocijskih programov na voljo 200 milijonov EUR.
Komisija se zavezuje tudi k obsežnemu obveščanju o koristih rastlinskih beljakovin (npr. na sejmih, v družbenih medijih) in dodatni interakciji z otroki prek programov v šolah.
5.Povečanje izmenjave znanja/najboljše prakse pri upravljanju dobavne verige in trajnostnih agronomskih praksah ter združevanje informacij o raziskovalnih dejavnostih pri gojenju, tehničnih inovacijah in obdelavi, npr. na namenski platformi znanja
Komisija poziva k nadaljnji razpravi – z državami članicami, Evropskim parlamentom in drugimi deležniki – o tem, kako najbolje spodbujati regionalne in nacionalne pristope ter s tem sprostiti gospodarski potencial rastlinskih beljakovin z uporabo obstoječih in prihodnjih instrumentov politike za nadaljnjo rast pridelave rastlinskih beljakovin v EU.
- (1) 2017/2116(INI).
- (2) Na podlagi strokovnih ocen (Agrosynergy 2018, v pripravi).
- (3) Bilanca stanja beljakovin v EU 2016/17.
- (4) FEFAC (2017): statistični letopis.
- (5) Srednjeročni obeti za kmetijstvo EU 2018, v pripravi (dec. 2018).
- (6) VLOG (Verband Lebensmittel Ohne Gentechnik) je nemško združenje za certificiranje in izdajo oznake „Ohne Gentechnik“ (gensko nespremenjeno).
- (7) Rabobank: Decommoditising Soy (Soja kot netržna dobrina), poročilo za maj 2018.
- (8) Strokovna delavnica EU „Tržni segmenti rastlinskih beljakovin“.
- (9) Pérez Domínguez, I. et al (2016): Znanstveno poročilo JRC za politike, „An economic assessment of GHG mitigation policy options for EU agriculture (EcAMPA 2)“ (Gospodarska ocena možnosti politik za ublažitev TGP pri kmetijstvu EU (EcAMPA 2).
- (10) https://ec.europa.eu/eip/agriculture/en/publications/eip-agri-focus-group-protein-crops-final-report
- (11) Ocena vpliva SKP na habitate, krajine in biotsko raznovrstnost (v pripravi).
- (12) Ecorys (2018): Study on Producer Organisations and their activities in the olive oil, beef and veal and arable crops sectors (Študija o organizacijah proizvajalcev in njihovih dejavnostih v sektorjih oljčnega olja, govedine in teletine ter kmetijskih rastlin).
-
(13)
Nemčija: strategija zveznega ministrstva za hrano in kmetijstvo glede fižola, graha idr., namenjena spodbujanju gojenja stročnic v Nemčiji, od leta 2012
Francija: panožni načrt 2018–22
Poljska: povečanje uporabe rastlinskih beljakovin iz domačih virov za živalsko krmo in proizvodnja visokokakovostnih proizvodov živalskega izvora v okviru trajnostnega razvoja – 2016–2020. - (14) Nacionalni odbor za biogospodarstvo: Beljakovine za prihodnost, 2018.
- (15) http://www.donausoja.org/fileadmin/user_upload/Activity/Media/European_Soya_signed_declaration.pdf