EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.10.2018

COM(2018) 673 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem

{SWD(2018) 431 final}

1.    Uvod

Živimo v svetu omejenih virov. Zaradi svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe ter degradacija zemljišč in ekosistemov, na eni strani ter naraščajočega števila prebivalcev na drugi strani smo primorani iskati nove načine proizvodnje in potrošnje, ki spoštujejo ekološke meje našega planeta. Obenem je potreba po dosegi trajnostnosti močna spodbuda za posodobitev naše industrije in okrepitev položaja Evrope v zelo konkurenčnem svetovnem gospodarstvu, s čimer bi se zagotovila blaginja evropskih državljanov. Da bi se lahko uspešno spopadli z navedenimi izzivi, moramo izboljšati ter z inovacijami posodobiti svoj način proizvodnje in potrošnje hrane, proizvodov in materialov v okviru zdravih ekosistemov in trajnostnega biogospodarstva.

Namen te posodobitve strategije za biogospodarstvo iz leta 2012 2 je obravnavati navedene izzive s 14 konkretnimi ukrepi, ki se bodo začeli izvajati najpozneje leta 2019. 3 Ti ukrepi odražajo sklepe pregleda strategije iz leta 2017. 4  

2. Kako biogospodarstvo prispeva k prednostnim nalogam EU

Ta posodobitev strategije za biogospodarstvo iz leta 2012 bo okrepila prispevek biogospodarstva h glavnim prednostnim nalogam evropske politike. 5

Trajnostnost ni samo pravna obveznost, temveč tudi priložnost za vse dele Evrope in podlaga za večino prednostnih nalog EU. 6 EU je že zdaj vodilna v svetu na področju trajnostne rabe naravnih virov v okviru učinkovitega biogospodarstva, kar je ključno za večino ciljev trajnostnega razvoja. 7  

Biogospodarstvo ustvarja promet v vrednosti 2,3 bilijona EUR in zaposluje 8,2 % delovne sile EU 8 ter ima osrednjo vlogo pri delovanju in uspešnosti gospodarstva EU. Uvedba trajnostnega evropskega biogospodarstva bi vodila k ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti na obalnih in podeželskih območjih z vse večjo udeležbo primarnih proizvajalcev v lokalnem biogospodarstvu. V industrijah s pretežno rabo biomase bi se lahko po ocenah panoge do leta 2030 ustvarilo milijon novih delovnih mest. 9 Pri uresničevanju tega potenciala bodo imela vodilno vlogo močna in hitro rastoča zagonska podjetja v sektorju biotehnologije.

Trajnostno evropsko biogospodarstvo je nujno za izgradnjo ogljično nevtralne prihodnosti v skladu s podnebnimi cilji Pariškega sporazuma. V gradbeništvu na primer izdelki iz lesa ponujajo velike okoljske koristi in odlične gospodarske priložnosti. Študije kažejo, da bi povprečni učinek gradnje z eno tono lesa namesto ene tone betona povzročil povprečno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v višini 2,1 tone skozi celotni življenjski cikel proizvoda (vključno z uporabo in odstranjevanjem). 10 Trajnostno biogospodarstvo je tudi ključno za zmanjšanje emisij v evropskem energetskem sektorju. Bioenergija, trenutno najpomembnejši vir obnovljive energije v EU, naj bi ostala ključni del mešanice energetskih virov tudi v letu 2030 in prispevala k uresničevanju ciljev EU v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, tj. 20 % leta 2020 in vsaj 32 % leta 2030. 11 Trajnostna primarna proizvodnja na kopnem in morju je osnova za splošno trajnostnost biogospodarstva ter bo v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma zagotovila „negativne emisije“ ali ponore ogljika.

Trajnostno evropsko biogospodarstvo podpira posodabljanje in krepitev industrijske baze EU z ustvarjanjem novih vrednostnih verig ter okolju prijaznejših in stroškovno učinkovitejših industrijskih postopkov. Z izkoriščanjem doslej največjega napredka na področju znanosti o življenju in biotehnologije pa tudi inovacij, ki združujejo fizikalni, digitalni in biološki svet, lahko evropska industrijska baza ohrani in še okrepi vodilno vlogo v svetu. Raziskave in inovacije ter uporaba inovativnih rešitev za proizvodnjo novih in trajnostnih proizvodov na biološki osnovi (npr. biokemikalij, biogoriv itd.) bo tudi povečala našo zmožnost nadomeščanja fosilnih surovin v zelo pomembnih panogah evropske industrije (npr. v gradbeništvu, pri pakiranju, tekstilu, kemikalijah, kozmetiki, farmacevtskih sestavinah in potrošniškem blagu) v skladu s cilji prenovljene industrijske politike. 12 Po predvidevanjih panoge naj bi se povpraševanje po industrijskih biotehnologijah v naslednjem desetletju skoraj podvojilo. 13  

Trajnostno biogospodarstvo je obnovljivi segment krožnega gospodarstva. Biološke odpadke, ostanke in zavržke lahko spremeni v dragocene vire ter ustvari inovacije in pobude, ki bi trgovcem in potrošnikom pomagale, da do leta 2030 zmanjšajo količino živilskih odpadkov za 50 %. V sektorju živinoreje na primer inovacije vse bolj omogočajo varno spreminjanje nekaterih živilskih odpadkov v krmo za živali, pod pogojem, da se upoštevajo veljavna pravila in pravne zahteve. 14 Ocenjuje se, da bi zemljišča, ki se trenutno uporabljajo za krmljenje živali in bi jih bilo mogoče rešiti z navedenimi inovacijami, lahko zagotavljala hrano dodatnim trem milijardam ljudi. 15  Mesta bi morala postati glavna središča krožnega biogospodarstva. Krožni načrti za razvoj mest bi lahko prinesli zelo pomembne gospodarske in okoljske koristi. V Amsterdamu na primer ocenjujejo, da bi boljše recikliranje tokov organskih ostankov velike vrednosti ustvarilo 150 milijonov EUR dodane vrednosti na leto in dolgoročno 1 200 delovnih mest, poleg tega pa prihranilo 600 000 ton ogljikovega dioksida letno. 16 Za 50 največjih evropskih mest, v katerih živi 11 % prebivalstva EU, bi bili skupni učinki vsaj petdesetkrat večji.

Podpiranje zdravih ekosistemov je evropska prednostna naloga. Biogospodarstvo lahko prispeva k obnovi ekosistemov, na primer k doseganju morij in oceanov brez plastike. Evropska agencija za okolje že svetuje nadomeščanje plastike z materiali na biološki osnovi, ki so biološko razgradljivi, pri proizvodih z visokim tveganjem širjenja v ekosistem, kot so maziva, obrabljivi materiali in proizvodi za enkratno uporabo. 17 Poleg tega bo trajnostno biogospodarstvo prispevalo k cilju trajnostnega razvoja glede nevtralnosti degradacije tal do leta 2030 ter cilju, da se do leta 2020 obnovi vsaj 15 % degradiranih ekosistemov. 18

Vendar se ta potencial ne bo izkoristil sam od sebe. Potrebne bodo naložbe, inovacije, razvoj strategij in izvedba sistemskih sprememb, ki zajemajo različne sektorje (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakulturo, živilski sektor in industrijo s pretežno rabo biomase). Prav tako je treba krepiti naše zmožnosti za preoblikovanje priložnosti iz vseh vrst inovacij v nove proizvode in storitve na trgu ter ustvarjati nova delovna mesta na lokalni ravni. Vse to je treba storiti na evropski način – z zagotavljanjem gospodarske vzdržnosti, ki jo poganjata trajnostnost in krožnost.

V zvezi s tem je ključno zagotavljanje čim večjega učinka raziskav in inovacij v EU. 19 Da bi Evropa lahko postala vodilna sila na področju inovacij, ki oblikujejo trg, morajo biti predpisi in financiranje naklonjeni inovacijam. To je poudaril nedavni obnovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije. 20 Program Obzorje 2020 in Evropski sklad za regionalni razvoj bosta na dopolnjujoč način še naprej zagotavljala pomembne rezultate na področju raziskav in inovacij, ki lahko obravnavajo medsektorske izzive in priložnosti v biogospodarstvu. Cilj predlogov Komisije za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je znatno spodbuditi sistemske raziskave in inovacije na področjih in v sektorjih, ki jih zajema biogospodarstvo, zlasti z 10 milijardami EUR, predvidenimi 21 za sklop pobude Obzorje Evropa v zvezi s hrano in naravnimi viri. 22 Ta želja se odraža tudi v številnih strategijah pametne specializacije, v katerih so bile opredeljene prednostne naloge v zvezi z biogospodarstvom, ter povezovanju regij v okviru platform pametne specializacije in partnerstev, povezanih z biogospodarstvom, z namenom spodbujanja vključevanja regij EU. 23 Raziskave in inovacije v biogospodarstvu so pomembne tudi za sodelovanje na svetovni ravni.

Vendar raziskave in inovacije same po sebi niso dovolj, saj je treba vzpostaviti strateški in sistematičen pristop k uporabi inovacij, da bi se v celoti zagotovile gospodarske, socialne in okoljske koristi biogospodarstva. Tovrsten pristop bi moral povezati vse akterje na vseh območjih in v vseh vrednostnih verigah, da bi se opredelile potrebe in ukrepi, ki jih je treba sprejeti. V tem okviru bo treba obravnavati sistemske izzive, ki zajemajo različne sektorje, vključno s sinergijami in kompromisi, da bi se omogočila in pospešila uporaba modelov krožnega gospodarstva. Ta pristop bo moral kar najbolje izkoristiti vsa razpoložljiva orodja in politike z izkoriščanjem sinergij z drugimi skladi in instrumenti na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko pa tudi kohezijsko politiko in finančnimi instrumenti v okviru programa InvestEU.

3. Izkoriščanje potenciala biogospodarstva

Cilj strategije za biogospodarstvo iz leta 2012, tj. „utreti pot k inovativnejši in konkurenčnejši družbi, ki bolje izkorišča vire in v kateri je varnost hrane usklajena s trajnostno rabo obnovljivih virov za industrijo ter je hkrati poskrbljeno za varstvo okolja“, ostaja veljaven tudi danes. Pregled te strategije 24 priznava uspeh, zlasti pri mobiliziranju raziskav in inovacij, spodbujanju zasebnih naložb, razvijanju novih vrednostnih verig, spodbujanju uporabe nacionalnih strategij za biogospodarstvo in vključevanju zainteresiranih strani. Sklep po izvedbi tega pregleda je, da je vseh pet ciljev strategije za biogospodarstvo iz leta 2012 še vedno veljavnih.

Po tem pregledu je sicer mogoče priznati prispevek strategije za biogospodarstvo h krožnemu gospodarstvu in energetski uniji, vendar je treba poudariti potrebo po prilagoditvi območja uporabe njenih ciljev v skladu s splošnimi evropskimi prednostnimi nalogami. Zato bi bilo treba ukrepe preoblikovati, tako da bi se povečal njihov učinek na navedene prednostne naloge, zlasti kot so določene v prenovljeni industrijski politiki 25 , akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo 26 ter svežnju Čista energija za vse Evropejce 27 .

Prvi cilj, zagotavljanje prehranske in hranilne varnosti, ostaja ključnega pomena. Prehranski in kmetijski sistemi zagotavljajo približno tri četrtine delovnih mest v biogospodarstvu in približno dve tretjini prometa te panoge. Vendar je njihova trajnostnost postavljena na preizkušnjo zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, sprememb na področju potrošniških praks in prehrane, netrajnostne uporabe biomase in odpadkov ter tveganj podnebnih sprememb. 28 Treba je pospešiti preoblikovanje v trajnostne, zdrave, odporne, krožne ter vključujoče prehranske in kmetijske sisteme, ki so usmerjeni v prehrano in gospodarno izkoriščajo vire. To vključuje preoblikovanje organskih odpadkov, ostankov in živilskih odpadkov v dragocene in varne proizvode na biološki osnovi, na primer z izkoriščanjem majhnih biorafinerij ter zagotavljanjem pomoči kmetom, gozdarjem in ribičem, da diverzificirajo vire prihodkov in bolje upravljajo tržna tveganja, pri čemer se uresničujejo cilji krožnega gospodarstva.

Drugi cilj, trajnostno upravljanje naravnih virov, je v trenutnih okoliščinah, ki jih zaznamujeta vse večje obremenjevanje okolja in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejši kot kdaj koli doslej. 29 Treba je pravočasno ukrepati, da bi se preprečila degradacija ekosistemov ter obnovilo in okrepilo njihovo delovanje, kar lahko izboljša preskrbo z vodo in hrano ter znatno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ter prilagajanju nanje, in sicer z „negativnimi emisijami“ in ponori ogljika. 30 Ohranjanje in produktivnost zdravih ekosistemov v morjih, oceanih, gozdovih in tleh sta odvisna od biotske raznovrstnosti. Treba je tudi izboljšati naše zmogljivosti spremljanja in napovedovanja stanja in razvoja naših naravnih virov.

Tretji cilj, zmanjšanje odvisnosti od neobnovljivih, netrajnostnih virov, naj bodo pridobljeni doma ali uvoženi iz tujine, je ključnega pomena pri uresničevanju energetskih in podnebnih ciljev EU, saj naj bi bioenergija, trenutno najpomembnejši vir obnovljive energije v EU, ostala ključni del mešanice energijskih virov tudi v letu 2030. 31 Močnejši sektor biogospodarstva lahko pospeši nadomeščanje neobnovljivih virov v skladu z zavezami EU v okviru Pariškega sporazuma. Poleg tega industrijska simbioza in inovativni industrijski postopki na biološki osnovi 32 prispevajo k oblikovanju okolju prijaznejših industrij ter razvoju krožnega biogospodarstva in proizvodov, na primer z inovacijami v zvezi z načini, na katere mesta dodajajo vrednost svojim biološkim odpadkom.

Četrti cilj, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je postal svetovni izziv naše generacije. V okviru strategije za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ima trajnostno in krožno biogospodarstvo ključno vlogo pri dosegi Evrope, ki je nevtralna, kar zadeva toplogredne pline. Poleg tega ima trajnostno biogospodarstvo velik potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s spodbujanjem dejavnejših, bolj trajnostnih praks primarne proizvodnje na kopnem in morju, ki so gospodarnejše z viri, pa tudi s krepitvijo zmožnosti ekosistemov za urejanje podnebja, na primer z uporabo inovacij na področju sekvestracije ogljika v kmetijske površine.

Peti cilj, krepitev evropske konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest, je temeljni cilj politike biogospodarstva. Zagotavljanje okvirov za razvijanje in uporabo inovacij ter spodbujanje razvoja trgov proizvodov na biološki osnovi, na primer z javnim naročanjem 33 , vzpostavljanjem standardov, politikami na področju energije iz obnovljivih virov in oblikovanjem cen ogljika, bo podpiralo svetovno konkurenčnost in preoblikovanje evropskih industrij.5 Biogospodarstvo ponuja pomembne priložnosti za nova delovna mesta, regionalni gospodarski razvoj in izboljšano teritorialno kohezijo, tudi na oddaljenih ali obrobnih območjih. Lahko je pomemben vir diverzifikacije dobička za kmete, gozdarje in ribiče, prav tako pa lahko spodbuja lokalna podeželska gospodarstva z okrepljenim vlaganjem v spretnosti, znanje, inovacije in nove poslovne modele, kot je priporočeno v deklaraciji iz Corka 2.0 iz leta 2016. 34

 

4.    Ukrepi, ki vodijo k trajnostnemu, krožnemu biogospodarstvu

Ta posodobljena strategija v podporo petim ciljem v okviru nadgrajenih prednostnih nalog politike predlaga tri glavna področja ukrepanja:

1.krepitev in širitev sektorjev biogospodarstva, sproščanje naložb in trgov;

2.hiter razvoj lokalnih biogospodarstev po vsej Evropi;

3.razumevanje ekoloških meja biogospodarstva.

Predlagani ukrepi izkoriščajo in nadgrajujejo predhodne uspešne naložbe v raziskave in inovacije. Akcijski načrt uporablja sistemski pristop za razvoj in okrepitev biogospodarstva ter zagotavljanje njegove splošne trajnostnosti in krožnosti. Zajema več sektorjev in politik, povezanih z biogospodarstvom, jih povezuje, spodbuja skladnost in sinergije, obravnava kompromise, kot je konkurenčna uporaba biomase, in zagotavlja podlago, ki bo Uniji pomagala pri razvijanju potenciala biogospodarstva in njegovi uporabi za učinkovito doseganje številnih ciljev politike. Ukrepi se bodo izvajali v obstoječem mednarodnem okviru mednarodnega foruma za biogospodarstvo 35  in svetovnega vrha o biogospodarstvu 36 , da bi se spodbujale sinergije z ukrepi podobno mislečih partnerjev.

4.1 Krepitev in širitev sektorjev biogospodarstva, sproščanje naložb in trgov

Da bi se pospešila razvoj in uporaba trajnostnih in krožnih bioloških rešitev, od katerih so odvisni posodabljanje, krepitev in konkurenčnost naše industrijske baze, bo EU okrepila mobilizacijo javnih in zasebnih zainteresiranih strani na področju raziskovanja, predstavljanja in uvajanja bioloških rešitev (ukrep 1.1). To na primer vključuje spodbujanje tehnologij, kot je umetna inteligenca, ter inovativnih rešitev, ki so primerne za uporabo v manjšem obsegu in jih je lahko podvojiti. V okviru programa Obzorje 2020 je imelo javno-zasebno partnerstvo EU na področju industrije s pretežno rabo biomase ključno vlogo pri razvoju in uporabi novih vrednostnih verig na področju biomase, ki temeljijo na uporabi obnovljivih virov, vključno z odpadki. 37 S to dejavnostjo se bo razvila zbirka rešitev za predelovanje biomase v proizvode na biološki osnovi, ki bodo podpirali posodobitev in obnovo naše industrije na številnih področjih.

Poleg nepovratnih sredstev za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje 2020 bo EU vzpostavila ciljno usmerjen finančni instrument, in sicer tematsko platformo za naložbe v krožno biogospodarstvo v vrednosti 100 milijonov EUR 38 (ukrep 1.2), da bi zmanjšala tveganja, povezana z zasebnimi naložbami v trajnostne rešitve. To bo nadgradilo in okrepilo sinergije s tekočimi in prihodnjimi pobudami EU, kot so unija kapitalskih trgov, program InvestEU, skupna kmetijska politika ter inovacijski sklad za trgovanje z emisijami (ETS).

Da bi sektor biogospodarstva uresničil svoj potencial, je treba še naprej oglaševati njegove pozitivne učinke, prav tako pa morajo zanj veljati enake tržne in regulativne razmere kot za panoge, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Ta ukrep bo opredelil ozka grla, spodbujevalnike in vrzeli, ki vplivajo na inovacije, ki temeljijo na rabi biomase, ter zagotovil neobvezne smernice za njihovo široko uporabo, da bi se spodbujali obstoječi standardi in oznake ter ocenila potreba po razvoju novih, zlasti za proizvode na biološki osnovi (ukrep 1.3).

Da bi se spodbudilo tržno uvajanje in okrepilo zaupanje potrošnikov, je nujno, da se uporabi več instrumentov. Zato morajo biti na voljo zanesljive in primerljive informacije o okoljski uspešnosti, ki jih je treba, ko se dokažejo njihove okoljske koristi, vključiti v instrumente politike, usmerjene v okolje (npr. znak EU za okolje in zelena javna naročila). Pridobivanje in uporaba podatkov morata potekati v skladu z metodo okoljskega odtisa izdelka. Drugi vidiki, ki jih je treba zajeti, vključujejo spodbujanje in razvoj standardov, ki se lahko uporabljajo za preverjanje lastnosti proizvodov, kot osnova za obstoječe prostovoljne oznake (ukrep 1.4). Na splošno bodo ukrepi prispevali k diverzifikaciji, razvoju in uporabi rešitev na biološki osnovi. Poleg tega si bodo prizadevali spodbujati razvoj novih trajnostnih biorafinerij ter potrditi njihovo vrsto in ocenjeni potencial, pri čemer trenutne ocene predvidevajo okoli 300 novih biorafinerij (ukrep 1.5). 39 Ti ukrepi bodo odvisni od razpoložljivosti trajnostno pridobljenih virov.

Da bi prispevali k dosegi svetovnega cilja oceanov brez plastike, obenem pa inovativnim poslovnim modelom in proizvodom na biološki osnovi zagotovili možnosti za rast, bodo ukrepi usmerjali potencial biogospodarstva za prispevanje k zmanjševanju onesnaženosti evropskih morij in oceanov ter celinskih voda s plastiko 40 kot tudi obnovi kakovosti vode in ekosistemov (ukrep 1.6). Ta ukrep bo na primer spodbujal ključne akterje vrednostne verige plastike k podpiranju razvoja nadomestkov fosilnih virov, zlasti nadomestkov za plastiko na biološki osnovi, ki se lahko reciklirajo in so biološko razgradljivi v morju.

4.2 Hiter razvoj lokalnih biogospodarstev po vsej Evropi

Evropska komisija bo dejavno podpirala in spodbujala vse vrste inovacij in praks za trajnostne prehranske in kmetijske sisteme, gozdarstvo in proizvodnjo na biološki osnovi s sistemskimi in medsektorskimi pristopi, ki bodo povezovali različne akterje, območja in vrednostne verige. Razvila bo strateški načrt uvajanja (ukrep 2.1), ki bo predstavil dolgoročno vizijo glede načinov trajnostne in krožne uporabe ter krepitve biogospodarstva. Ta sistemski pristop bo med drugim obravnaval naslednja področja:

-krepitev prihodnje odpornosti prehranskih in kmetijskih sistemov (tako na kopnem kot na morju) z obravnavo izzivov, kot so živilski odpadki, izgube in stranski proizvodi (vključno z recikliranjem hranil), odpornost, potreba po proizvodnji hrane, ki upošteva prehranske vidike, ter povečanje količine hrane, pridelane v okviru trajnostne uporabe morij in oceanov 41 , in sicer s povečanim deležem proizvodnje iz akvakulture EU in uspešnejšim tržnim uvajanjem;

-inovacije na biološki osnovi, tudi v kmetijstvu, za razvoj novih kemikalij, proizvodov, postopkov in vrednostnih verig za trge proizvodov na biološki osnovi na podeželskih in obalnih območjih z vključevanjem primarnih proizvajalcev in povečanimi koristmi zanje;

-nove priložnosti za gozdarski sektor z namenom nadomestitve netrajnostnih surovin v gradbeništvu in pakiranju z materiali na biološki osnovi pa tudi za zagotavljanje bolj trajnostnih inovacij v sektorjih, kot so tekstilna, pohištvena in kemijska industrija, ki temeljijo na gozdarstvu, in novih poslovnih modelov, ki temeljijo na vrednotenju gozdarskih storitev;

-izkoriščanje potenciala kmetijstva na oceanih (alge in drugi morski viri) s krepitvijo morskih industrij s pretežno rabo biomase in njihovim tržnim uveljavljanjem kot tudi povečanim vključevanjem morskega in kopenskega kmetijstva.

Konkretni ukrepi za razvoj tega strateškega načrta uvajanja bodo poudarili izjemni potencial biogospodarstva za razvoj podeželskih, obalnih in mestnih območij. Izvedeni bodo pilotni ukrepi (ukrep 2.2), ki bodo okrepili sinergije med obstoječimi instrumenti EU za podporo lokalnim dejavnostim z jasnejšim poudarkom na biogospodarstvu. V prvem krogu bo izvedenih pet pilotnih ukrepov:

·Pilotni projekt modrega biogospodarstva bo sprostil potencial pristopov modrega biogospodarstva na obalnih območjih in otokih. Strategija EU za regijo Baltskega morja se je izkazala za dobro gonilo od spodaj navzgor, kar zadeva usmerjanje obstoječih skladov proti lokalno prilagojenim modelom biogospodarstva. 42 Predlaga se, da bi se podobni ukrepi razširili tudi na druge morske bazene ter na obalna in morska območja, tudi z uporabo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. 

·V okviru skupne kmetijske politike bodo razviti posebni ukrepi, ki bodo podpirali vključujoče biogospodarstvo na podeželskih območjih. Cilj je bolje povezati nacionalne strategije za biogospodarstvo in nacionalne strateške načrte v okviru skupne kmetijske politike. Razširjanje dobrih praks za spodbujanje uporabe biogospodarstva bo primarnim proizvajalcem omogočilo, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo novi sistemski pristopi biogospodarstva.

·Pilotni projekt mestnega biogospodarstva bo desetim evropskim mestom omogočil, da biološke odpadke spremenijo iz družbenega problema v dragocen vir za proizvodnjo proizvodov na biološki osnovi. Da bi se diverzificiralo trajnostno pridobivanje biomase in ustvarile nove poslovne priložnosti, bi bilo treba še naprej razvijati obnovo degradiranih območij ter uporabo postopkov krožnega biogospodarstva in tehnologij na mestnih območjih.

·Pilotni projekt v zvezi s sekvestracijo ogljika v kmetijske površine bo države članice spodbudil k vzpostavitvi sklada za kupovanje dobropisov za ogljik od kmetov in lastnikov gozdov, ki izvajajo posebne projekte, katerih cilj je povečati sekvestracijo ogljika v tla in biomaso in/ali zmanjšati emisije v sektorju živinoreje ali emisije, povezane z uporabo gnojil.

·Vzpostavljeni bodo „živi laboratoriji“ za razvoj in preskušanje lokalnih inovacij, temelječih na ekoloških pristopih ter krožnosti v primarni proizvodnji in prehranskih sistemih. To bo omogočilo prilagajanje inovacij na specifične potrebe posameznega območja z vključevanjem zadevnih zainteresiranih strani ter spodbudilo njihovo nadaljnje sprejetje in uporabo.

Da bi se prav vsem ozemljem Unije zagotovila priložnost, da razvijejo svoj biogospodarski potencial, bo v okviru programa Obzorje 2020 vzpostavljen instrument EU za podporo politikam na področju biogospodarstva (ukrep 2.3). Ta instrument bo podpiral razvoj nacionalnih oziroma regionalnih strategij za biogospodarstvo, tudi na odročnih območjih ter v državah kandidatkah in pristopnicah. 43  

Glede na sistemsko in medsektorsko naravo novih in nastajajočih pristopov na področju biogospodarstva ter nove vrednostne verige bo treba prenoviti izobraževanje, znanja in spretnosti (ukrep 2.4). Izobraževanje, znanja in spretnosti je treba prilagoditi na različne potrebe različnih sektorjev biogospodarstva (npr. na stičišču agrologije, biorafiniranja, ekologije ter drugih disciplin), da se zagotovi sposobnost hitrega in prilagodljivega odzivanja na nastajajoče in vse obsežnejše potrebe biogospodarstva. K temu ukrepu bosta prispevala poskusno izvajanje poklicnih in visokošolskih učnih načrtov, vključevanje socialnih partnerjev ter razvoj programov podjetništva.

4.3 Razumevanje ekoloških meja biogospodarstva

Da bi biogospodarstvo zagotavljalo trajnostnost, moramo biti sposobni bolje razumeti in meriti njegove učinke in vplive na ekološke meje našega planeta. Le na ta način se bo biogospodarstvo lahko razvilo tako, da se bo zmanjšalo obremenjevanje okolja ter spoštovala in varovala biotska raznovrstnost in da se bodo krepile vse ekosistemske storitve. Spodaj navedeni ukrepi so namenjeni povečanju splošnega poznavanja in spremljanja biogospodarstva. Vsi so odziv na potrebo po poglobljenem razumevanju omejitev trajnostne oskrbe z biomaso na lokalni, regionalni in svetovni ravni. To razumevanje bo podlaga za druge operativne ukrepe te strategije. Ti ukrepi bodo podlaga za krepitev odpornosti kopenskih in morskih ekosistemov ter njihove biotske raznovrstnosti in zagotavljanja, da ti ekosistemi prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, obenem pa bodo naše gospodarstvo, ki temelji na rabi fosilnih goriv, postopno spreminjali v gospodarstvo, ki temelji na rabi biomase.

Krepitev baze znanja in razumevanja v zvezi s posameznimi področji biogospodarstva (ukrep 3.1) bo temeljila na pridobivanju dodatnih podatkov, pripravi boljših informacij ter sistemski analizi podatkov in informacij (na primer z umetno inteligenco), vključno glede:

-stanja in odpornosti kopenskih (kmetijskih in gozdnih) ter morskih ekosistemov kot tudi njihove biotske raznovrstnosti. To zajema z njimi povezane socialno-ekonomske stroške in koristi ter njihovo zmožnost, da služijo kot trajnosten lokalen vir biomase, skladiščijo ogljik in povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam;

-razpoložljivosti trajnostne biomase ter javnih in zasebnih naložb na področju biogospodarstva.

Krepitev baze znanja bo vključevala napredno, medsektorsko ocenjevanje ter izdelovanje modelov in scenarijev. Napredek na področju biogospodarstva se bo sistematično spremljal, da se zagotovi odgovorno in vključujoče upravljanje kot tudi usklajeno oblikovanje politik. Da bi se obnovili kopenski in morski ekosistemi, se bo spremljalo tudi stanje biotske raznovrstnosti, ekosistemov, območij degradiranih zemljišč in zemljišč, pri katerih obstaja tveganje učinkov podnebnih sprememb, kot je dezertifikacija. Komisija bo začela izvajati vseevropski mednarodno usklajen sistem spremljanja (ukrep 3.2), s katerim bo spremljala napredek na poti proti trajnostnemu, krožnemu biogospodarstvu v Evropi in podpirala povezana področja politike. Pridobljeno znanje se bo uporabilo za pripravo neobveznih smernic, ki bodo zagotavljale, da biogospodarstvo deluje v okviru varnih ekoloških meja (ukrep 3.3).

Koristi biotsko zelo raznovrstnih ekosistemov bodo bolje vključene v primarno proizvodnjo s posebno podporo za agroekologijo, razvojem rešitev na osnovi mikrobiomov, novimi orodji za vključevanje opraševalcev v vrednostne verige in posebno podporo za agroekologijo (ukrep 3.4).

Podatke in informacije, pridobljene v okviru teh ukrepov, bo javno objavil center znanja za biogospodarstvo.

5. Zaključek

Omejeni biološki viri in ekosistemi našega planeta so bistvenega pomena, saj zagotavljajo hrano za ljudi, čisto vodo ter cenovno dostopno in čisto energijo. Trajnostno biogospodarstvo ima ključno vlogo pri premagovanju podnebnih sprememb ter degradacije zemljišč in ekosistemov. Obravnavalo bo vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, surovinah in proizvodih zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva ter zmanjšalo našo odvisnost od neobnovljivih virov.

Uporaba trajnostnega in krožnega biogospodarstva bo povečala konkurenčnost sektorjev biogospodarstva in podprla ustvarjanje novih vrednostnih verig po vsej Evropi, obenem pa izboljšala splošno stanje naših naravnih virov. Takšno biogospodarstvo bo v glavnem temeljilo na izkoriščanju lokalnih trajnostnih obnovljivih virov in napredka na področju znanosti, tehnologij in inovacij, ki združujejo fizikalni, digitalni in biološki svet, v nekaterih od najpomembnejših sektorjev in panog EU.

Ta strategija predlaga ukrepe za podpiranje razvoja podeželskih in obalnih območij, vključno z odročnimi območji, ter zagotavlja sorazmernejšo razporeditev koristi konkurenčnega in trajnostnega biogospodarstva med evropskimi ozemlji in vrednostnimi verigami. Ti ukrepi bodo zagotovili, da biogospodarstvo upošteva omejitve našega planeta. Trajnostno biogospodarstvo mora spoštovati naravne vire, zmanjševati obremenjevanje okolja, krepiti uporabo trajnostnih obnovljivih virov ter obnavljati in krepiti delovanje in biotsko raznovrstnost ekosistemov. Spodbujalo bo bolj trajnostne, krožne prehranske sisteme in primarno proizvodnjo brez odpadkov tako na kopnem kot na morju.

Vzpostavitev trajnostnega krožnega biogospodarstva pomeni medsebojno krepitev naše gospodarske blaginje in zdravja našega okolja. Da bi se zagotovilo učinkovito uresničevanje predlaganih ciljev politik, bo Komisija redno poročala o napredku akcijskega načrta, prav tako pa se zavezuje, da bo prilagodila ali opustila dejavnosti, katerih prispevek k uresničevanju ciljev strategije ne bo zadovoljiv.

Naziv ukrepa	Kdo
1 Krepitev in širitev sektorjev biogospodarstva, sproščanje naložb in trgov
1.1 Mobilizacija javnih in zasebnih zainteresiranih strani na področju raziskovanja, predstavljanja in uvajanja trajnostnih, vključujočih in krožnih rešitev na biološki osnovi	Komisija, države članice in regije, zainteresirane strani
1.2 Vzpostavitev tematske platforme za naložbe v krožno biogospodarstvo v vrednosti 100 milijonov EUR	Komisija
1.3 Študija in analiza v zvezi s spodbujevalniki in ozkimi grli ter priprava neobveznih smernic za uporabo inovacij na biološki osnovi	Komisija
1.4 Spodbujanje in/ali razvoj standardov in nastajajočih tržno zasnovanih spodbud ter izboljšanje oznak proizvodov na biološki osnovi z zanesljivimi in primerljivimi podatki o okoljski in podnebni učinkovitosti	Komisija in države članice/zainteresirane strani
1.5 Spodbujanje razvoja novih trajnostnih biorafinerij ter potrjevanje njihove vrste in ocenjenega potenciala 44	Komisija in države članice
1.6 Naložbe v raziskave in inovacije za razvoj nadomestkov za fosilne materiale na biološki osnovi, ki se lahko reciklirajo in so biološko razgradljivi v morju, ter metod biološke sanacije z mobiliziranjem ključnih akterjev v ustreznih vrednostnih verigah, vključno z vrednostno verigo plastike, da bi prispevali k zdravim in produktivnim evropskim morjem in oceanom brez plastike	Komisija, zainteresirane strani

Naziv ukrepa	Kdo
2 Hiter razvoj lokalnih biogospodarstev po vsej Evropi
2.1 Strateški načrt uvajanja trajnostnih prehranskih in kmetijskih sistemov, gozdarstva in proizvodnje na biološki osnovi v okviru krožnega biogospodarstva	Komisija, države članice, zasebni sektor, zainteresirane strani
2.2 Pilotni ukrepi za podpiranje razvoja lokalnega (podeželskega, obalnega, mestnega) biogospodarstva z instrumenti in programi Komisije	Komisija, države članice, regije, občine in druge zainteresirane strani
2.3 Vzpostavitev instrumenta EU za podporo politikam na področju biogospodarstva in evropskega foruma za biogospodarstvo za države članice	Komisija in države članice
2.4 Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja ter znanj in spretnosti v biogospodarstvu	Komisija in države članice
3 Razumevanje ekoloških meja biogospodarstva
3.1 Krepitev znanja o biogospodarstvu, vključno z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, da se bo razvijalo v okviru varnih ekoloških meja, in omogočanje dostopa do tega znanja prek centra znanja za biogospodarstvo	Komisija, države članice, mednarodne organizacije, IPBES
3.2 Krepitev zmožnosti opazovanja, merjenja, spremljanja in poročanja ter vzpostavitev vseevropskega mednarodno usklajenega sistema spremljanja za spremljanje gospodarskega, okoljskega in družbenega napredka na poti k trajnostnemu biogospodarstvu	Komisija, države članice, zasebni sektor
3.3 Priprava neobveznih smernic, ki bodo zagotavljale, da biogospodarstvo deluje v okviru varnih ekoloških meja	Komisija
3.4 Boljše vključevanje koristi biotsko zelo raznovrstnih ekosistemov v primarno proizvodnjo s posebno podporo za agroekologijo, razvojem rešitev na osnovi mikrobiomov in novimi orodji za vključevanje opraševalcev v dobavne vrednostne verige	Komisija, države članice, zasebne zainteresirane strani

(1)    Biomedicina in medicinska biotehnologija sta izključeni.

(2)    COM(2012) 60, Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo, 13. februar 2012.

(3)    Ti ukrepi ne bodo predstavljali nikakršnih proračunskih ali zakonodajnih obveznosti za naslednjo Komisijo, čeprav bi njihovo konkretno izvajanje lahko trajalo do leta 2025.

(4)    SWD(2017) 374, Review of the 2012 European Bioeconomy Strategy (Pregled evropske strategije za biogospodarstvo iz leta 2012), 13. november 2017.

(5)    Pismo o nameri, stanje v Uniji, september 2018, https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/soteu2018-letter-of-intent_sl.pdf.

(6)    COM(2016) 739, Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost, 22. november 2016.

(7)    SWD(2016) 390, Key European action supporting the 2030 Agenda and the Sustainable Development Goals (Ključni evropski ukrepi v podporo Agendi 2030 in ciljem trajnostnega razvoja), 22. november 2016; poročilo Eurostata o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja,
https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/9234939/8-18092018-AP-SL.pdf/888b182d-f6f9-4e0d-9e48-4b4e1561333e; poročilo Skupnega raziskovalnega središča, The MAGNET model framework for assessing policy coherence and SDGs – Applications to the bioeconomy (Okvir modela MAGNET za ocenjevanje skladnosti politike in ciljev trajnostnega razvoja – uporaba v biogospodarstvu), 2018, ISBN 978-92-79-81792-2.

(8)    Ronzon, T. et al., Sustainability, 10, 6, 1745, (2018), doi: 10.3390/su10061745; na letni ravni (podatki za leto 2015).

(9)    Poročilo EuropaBio, Jobs and growth generated by industrial biotechnology in Europe (Delovna mesta in rast, ki jih ustvarja industrijska biotehnologija v Evropi), september 2016.

(10)    Elias Hurmekoski, How can wood construction reduce environmental degradation? (Kako lahko lesna gradnja zmanjša degradacijo okolja?), 2017, http://www.efi.int/files/images/publications/efi_hurmekoski_wood_construction_2017.pdf.

(11)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev); po dogovoru Evropskega parlamenta in Sveta na politični ravni z dne 13. junija 2018 naj bi bila sprejeta pred koncem leta 2018.

(12)    COM(2017) 479, Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – prenovljena strategija EU na področju industrijske politike, 13. september 2017.

(13)    Poročilo EuropaBio, Jobs and growth generated by industrial biotechnology in Europe (Delovna mesta in rast, ki jih ustvarja industrijska biotehnologija v Evropi), september 2016.

(14)    Smernice za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi; https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018XC0416(01)&from=EN.

(15)    https://eu-refresh.org/eu-panel-experts-concludes-feeding-treated-surplus-food-pigs-viable-provided-certain-safety-0.

(16)    Circular Amsterdam: a vision and action agenda for the city and metropolitan area (Krožni Amsterdam: vizija in akcijski načrt za mesto in metropolitansko območje), Circle Economy, Fabric.two in Gemeente Amsterdam, 2016.

(17)    Poročilo Evropske agencije za okolje št. 8/2018, The circular economy and the bioeconomy – Partners in sustainability (Krožno gospodarstvo in biogospodarstvo – partnerji na področju trajnostnosti), ISSN 1977-8449.

(18)    Sklep št. 1386/2013/EU o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, 20. november 2013.

(19)    COM(2018) 2, Vmesna ocena programa Obzorje 2020: zagotavljanje čim večjega učinka raziskav in inovacij v EU, 11. januar 2018.

(20)    COM(2018) 306, Obnovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost za Evropo, da oblikuje svojo prihodnost, 15. maj 2018.

(21)    COM(2018) 321 final, Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, 2. maj 2018.

(22)    COM(2018) 435, predlog uredbe o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov, 7. junij 2018.

(23)       http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/s3-thematic-platforms .

(24)    SWD(2017) 374, Review of the 2012 European Bioeconomy Strategy (Pregled evropske strategije za biogospodarstvo iz leta 2012), 13. november 2017.

(25)    COM(2017) 479, Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – prenovljena strategija EU na področju industrijske politike, 13. september 2017.

(26)    COM(2015) 614, Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, 2. december 2015.

(27)    COM(2016) 860, Čista energija za vse Evropejce – sprostitev možnosti Evrope za gospodarsko rast, 30. november 2016.

(28)    COM(2017) 713, Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, 29. november 2017; SWD(2016) 319, European Research and innovation for Food and Nutrition Security (Evropske raziskave in inovacije za prehransko in hranilno varnost), 21. september 2016.

(29)    COM(2015) 478, The Mid-term Review of the Biodiversity Strategy to 2020 (Vmesni pregled strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020), 2. oktober 2015; Evropska agencija za okolje, Evropsko okolje: stanje in napovedi 2015.

(30)    Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, Summary for policymakers of the thematic assessment of land degradation and restoration (Povzetek tematske ocene degradacije in obnove zemljišč za oblikovalce politik), 2018.

(31)    SWD(2016) 418, del 4/4, Ocena učinka o trajnosti bioenergije, 30. november 2016.

(32)    Poročilo EuropaBio, Jobs and growth generated by industrial biotechnology in Europe (Delovna mesta in rast, ki jih ustvarja industrijska biotehnologija v Evropi), september 2016.

(33)     https://ec.europa.eu/growth/content/guidance-bio-based-products-procurement_sl in https://biobasedprocurement.eu/ .

(34)    Deklaracija iz Corka 2.0 „Boljše življenje na podeželskih območjih“, 2016.

(35) https://ec.europa.eu/research/bioeconomy/index.cfm?pg=policy&lib=ibf.

(36) http://gbs2018.com/home/.

(37)    Interim Evaluation of Bio-Based Industries Joint Undertaking (2014-2016) operating under Horizon 2020 (Vmesna ocena Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase in deluje v okviru programa Obzorje 2020, za obdobje 2014–2016), 10. oktober 2017, ISBN 978-92-79-67438-9.

(38)    Ta finančni instrument uresničuje finančni steber platforme za podporo financiranju krožnega gospodarstva: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-104_sl.htm.

(39)    OECD, Meeting Policy Challenges for a Sustainable Bioeconomy (Uresničevanje izzivov politike za trajnostno gospodarstvo), 2018, ISBN 9789264292345; BIO-TIC, A roadmap to a thriving industrial biotechnology sector in Europe (Kažipot za uspešen sektor industrijske biotehnologije v Evropi), 2015.

(40)    Z upoštevanjem in nadgrajevanjem strategije EU za plastiko, COM(2018) 28, Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu, 12. januar 2018.

(41)    Znanstveno mnenje SAM št. 3/2017, Food from the Oceans (Hrana iz oceanov), 2017, ISBN 978-92-79-67730-4.

(42)    SWD(2017) 128, Report on the Blue Growth Strategy Towards more sustainable growth and jobs in the blue economy (Poročilo o strategiji modre rasti – Za bolj trajnostno rast in delovna mesta v modrem gospodarstvu), 31. marec 2017; SWD(2017) 118, European Union Strategy for the Baltic Sea Region (Strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja), 20. marec 2017.

(43)    Pobuda BIOEAST na primer vzpostavlja skupen strateški okvir za raziskave in inovacije za trajnostna biogospodarstva v srednji in vzhodni Evropi (http://www.bioeast.eu/).

(44)    Nekatera poročila ocenjujejo, da bi bilo lahko do leta 2030 vzpostavljenih do 300 novih biorafinerij.