EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.6.2018
COM(2018) 452 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2019
{SWD(2018) 329 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.6.2018
COM(2018) 452 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2019
{SWD(2018) 329 final}
o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2019
1. Uvod
To sporočilo vsebuje pregled stanja skupne ribiške politike (SRP). Predstavlja napredek k ravni Fmsy (tj. ribolovna umrljivost, ki zagotavlja največji trajnostni donos), spremembe stanja staleža, prizadevanja, da se popravi stanje v Sredozemskem in Črnem morju, stanje flote EU, napredek z vidika upravljanja, postopno uvajanje obveznosti iztovarjanja in zunanjo razsežnost SRP 1 . Poleg tega določa načela, ki naj bi bila podlaga za predloge Komisije o ribolovnih možnostih za leto 2019. Države članice, svetovalni sveti, druge zainteresirane strani in javnost lahko predložijo predloge o teh usmeritvah politike.
V skladu s SRP naj bi se ribolovni pritisk na zadevne staleže čim prej, najpozneje pa do leta 2020, uskladil s ciljem obnovitve staležev na ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY), ter njihove ohranitve na teh ravneh. Doseganje tega cilja bo prispevalo tudi k doseganju dobrega okoljskega stanja v evropskih morjih do leta 2020 2 in zmanjševanju negativnih vplivov ribolovne dejavnosti na morski ekosistem.
1.Napredek pri izvajanju SRP
Napredek pri izvajanju SRP je še vedno precejšen:
ØDoseganje cilja glede ravni Fmsy. Na območju ICES 3 ribolovni pritisk kaže splošen trend zmanjševanja, ustrezni kazalnik (F/Fmsy) pa se je zdaj ustalil pri približno 1, kar pomeni, da so ravni izkoriščanja pri vseh staležih v povprečju blizu ravni Fmsy. Hkrati se je število celotnih dovoljenih ulovov (TAC) 4 , določenih v skladu z ravnjo Fmsy, leta 2018 dodatno povečalo s 44 na 53, kar je 69 % TAC z oceno Fmsy na območju ICES.
ØObnovitev staležev. Biomasa drstitvenega staleža (SSB) se od leta 2013 na območju ICES povečuje, leta 2016 pa je bila v povprečju za približno 39 % večja kot leta 2003, delež staležev zunaj varnih bioloških meja pa se je s 65 % leta 2003 zmanjšal na približno 30 % leta 2016.
ØIzboljšanje stanja staležev v Sredozemskem in Črnem morju. Čeprav je stanje v Sredozemskem in Črnem morju še naprej zelo skrb vzbujajoče, se sprejemajo pomembni ukrepi za boj proti prelovu na vseh ravneh.
ØIzboljšanje splošne socialno-gospodarske uspešnosti. Gospodarska uspešnost flote EU se še naprej izboljšuje, leta 2016 pa je ustvarila za 1,3 milijarde EUR čistega dobička.
ØBoljše usklajevanje ribolovne zmogljivosti in ribolovnih možnosti. Zmogljivost flote EU se še naprej zmanjšuje. Zdaj je skoraj 20 % manjša od zgornjih meja zmogljivosti za tonažo in več kot 13 % manjša od zgornjih meja zmogljivosti za moč motorjev.
ØNapredek pri večletnih načrtih. Potem ko je začel veljati večletni načrt za Baltsko morje 5 in je bil dogovorjen večletni načrt za Severno morje 6 , je Komisija predlagala dva nova večletna načrta: enega za pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju 7 in enega za pridnene staleže v zahodnih vodah 8 . Nadaljuje se tudi delo v zvezi z večletnim načrtom za Jadransko morje, predlaganim lansko leto 9 .
ØPostopno uvajanje obveznosti iztovarjanja. Dne 1. januarja 2019 bo začela veljati obveznost iztovarjanja za vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova, v Sredozemskem morju pa tudi za vse vrste, za katere velja najmanjša referenčna velikost ohranjanja. Komisija si skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi prizadeva olajšati izvajanje obveznosti iztovarjanja v celoti.
ØSpodbujanje načel EU glede upravljanja ribištva na mednarodni ravni. EU je vodilna pri zagovarjanju in uvajanju trajnostnega ribištva na mednarodni ravni, kot kaže uspešnost zadnje konference Naš ocean, ki jo je gostila EU.
1.1.Napredek pri doseganju ravni FMSY
Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je izračunal gibanja ribolovnega pritiska (F/Fmsy) 10 .
Po ugotovitvah STECF se ribolovna umrljivost na območju ICES vztrajno zmanjšuje, vrednost kazalnika za leto 2016 pa je bila blizu 1 (v primerjavi z 1,5 leta 2003), kar pomeni, da so ravni izkoriščanja pri vseh staležih v povprečju blizu ravni FMSY. V Sredozemskem in Črnem morju trendi pri kazalniku F/FMSY kažejo mediano, ki se rahlo spreminja, od leta 2003 do leta 2015 pa se je gibala okoli 2,3, pri čemer ni bilo zaznati trenda zmanjševanja.
Na območju ICES je Komisija za leto 2018 predlagala TAC v skladu z ravnjo Fmsy ali rahlo pod njo za vseh 76 TAC z mnenjem o Fmsy. Svet je določil 53 TAC v skladu s Fmsy: 29 v zahodnih vodah (in še enega za globokomorski stalež), 17 v Severnem morju in 7 v Baltskem morju.
Kar zadeva količino:
-v Baltskem morju so bili TAC določeni na podlagi večletnega načrta za Baltsko morje. 95 % pričakovanih ulovov je bilo opravljenih v okviru TAC, določenih v skladu s Fmsy, 4 % pa v okviru TAC s previdnostnim mnenjem.
-V Severnem morju, Skagerraku in Kattegatu je pri staležih z oceno Fmsy, ki jih upravlja le EU, 99,7 % pričakovanih iztovarjanj v okviru TAC, določenih v skladu s Fmsy.
-V severozahodnih in jugozahodnih vodah je pri staležih z oceno Fmsy, ki jih upravlja le EU, ta številka 94 % za severozahodne in 90 % za jugovzhodne vode.
Svet se je tudi prvič dogovoril o trimesečnem zaprtju ribolova jegulj, da se zavarujejo drstnice. Poleg tega so se Komisija in države članice politično zavezale, da bodo okrepile izvajanje uredbe o jegulji in ocenile njeno uspešnost 11 .
Glede globokomorskih staležev so bile ribolovne možnosti za leti 2017 in 2018 določene novembra 2016, predstavljajo pa manj kot 1 % vseh iztovarjanj v EU. Podatki o globokomorskih staležih in njihove ocene so omejeni, razen pri okroglonosem repaku v severozahodnih vodah, za katerega je bil TAC določen na ravni Fmsy.
Pri staležih, o katerih potekajo posvetovanja obalnih držav, je le vsak deseti TAC z mnenjem o Fmsy v skladu s Fmsy, pri čemer atlantsko-skandinavski sled po količini predstavlja 4 % vseh iztovarjanj v okviru vseh TAC obalnih držav. Doseganje Fmsy do leta 2020 pri vseh staležih obalnih držav je zato izziv.
V Sredozemskem morju le približno 13 % staležev (6 od 47 staležev) ni prelovljenih: progasti bradač na geografskih podobmočjih GSA 10 (južno Tirensko morje), GSA 17–18 (Jadransko morje) in GSA 22 (Egejsko morje); sardon na geografskem podobmočju GSA 22 (Egejsko morje); dolgoostna rdeča kozica na geografskem podobmočju GSA 9 (Ligursko in severno Tirensko morje); in sipa na geografskem podobmočju GSA 17 (severno Jadransko morje). V Črnem morju je 5 od 6 ocenjenih staležev še vedno prelovljenih, razen papalin. Jasno je, da so za dosego cilja glede Fmsy do leta 2020 v teh morskih bazenih potrebna nadaljnja prizadevanja, kakor je predstavljeno v točki 2.3 v nadaljevanju.
1.2.Trendi na področju biomase
STECF je izračunal tudi razvoj SSB od leta 2003 12 .
Na območju ICES se je SSB v tem obdobju na splošno povečeval, leta 2016 pa je bil v povprečju približno 39 % višji kot leta 2003. Povečuje se tudi odstotek staležev znotraj varnih bioloških meja. Leta 2018 naj bi bilo 81 % ribolovnih možnosti povezanih s staleži znotraj varnih bioloških meja, 11 % s staleži zunaj varnih bioloških meja, 8 % pa s staleži s previdnostnim mnenjem, za katere ni znano, ali so znotraj ali zunaj varnih bioloških meja.
Kar zadeva Sredozemsko in Črno morje, SSB ostaja pravzaprav nespremenjen od leta 2003. Kljub temu je treba biti glede teh rezultatov previden, saj obstaja visoka raven negotovosti.
1.3.Posamezni ukrepi za Sredozemsko in Črno morje
Evropska komisija je sprejela pomembne ukrepe za odpravo prelova v Sredozemskem in Črnem morju, in sicer na ravni EU ter z mednarodnimi partnerji.
Na ravni EU je ena od prednostnih nalog Komisije nadaljnje usklajevanje nacionalnih načrtov upravljanja, sprejetih v okviru uredbe o Sredozemskem morju 13 , s SRP. Leta 2017 je bilo pregledanih in v skladu z mnenjem STECF posodobljenih pet nacionalnih načrtov upravljanja. Gre za načrte glede ribištva s potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami, vlečnimi mrežami, upravljanimi z dveh plovil, in malimi zapornimi plavaricami na Hrvaškem, v Franciji, Grčiji in Španiji. Ta proces bo leta 2018 pospešen.
Prav tako sta prednostni nalogi tudi boljše izvrševanje in nadzor. Leta 2017 je Komisija področje uporabe posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za Sredozemsko morje razširila na osliča in dolgoostno rdečo kozico v Sicilski ožini 14 . Precej se je povečalo tudi število skupnih kampanj, ki jih usklajuje Evropska agencija za nadzor ribištva. 15
Glede napredka pri večletnih načrtih EU glejte točko 2.5.1 v nadaljevanju.
Na mednarodni ravni je cilj Komisije preoblikovati politične zaveze iz malteške izjave ministrov MedFish4Ever 16 v konkretne ukrepe.
V okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) so bili leta 2017 dogovorjeni pomembni ukrepi, ki jih je predlagala EU:
-večletni načrt za rombe v Črnem morju;
-regionalni načrt ukrepanja v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;
-program skupnega mednarodnega inšpekcijskega pregleda in nadzora zunaj voda Sicilske ožine v nacionalni pristojnosti;
-regionalni načrt za prilagodljivo upravljanje izkoriščanja rdeče korale v Sredozemskem morju in
-zaprto območje za ribolov v Jabučki kotlini v Jadranskem morju.
Leta 2018 bo najpomembnejši mejnik to, da bodo države ob obalah Črnega morja sprejele izjavo iz Sofije kot nadaljevanje izjave iz Bukarešte, potrjene leta 2016. Komisija si bo tudi prizadevala doseči dogovor o regionalnem načrtu upravljanja jegulj in ohranitvenih ukrepih pri ribolovu pridnenih vrst v osrednjem in vzhodnem Sredozemskem morju, ključnih komercialnih vrstah, kot je priseljena rapana, ter malih pelagičnih vrstah v Jadranskem morju, saj v zvezi s tem ni nobenega večletnega načrta EU.
Tudi sodelovanje EU v okviru Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) že kaže rezultate: zaradi poročane visoke ravni biomase modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju je bilo mogoče v skladu z znanstvenim mnenjem povečati TAC za obdobje 2018–2020 17 . To je utrlo pot tudi za nov okvir upravljanja s premikom z obnovitvenega načrta na načrt upravljanja, kar omogoča ponoven razvoj malega ribolova ob hkratnem ohranjanju strogih pravil nadzora. Za mečarice v Sredozemskem morju sta bila s pred kratkim sprejetim načrtom obnovitve določena TAC v višini 10 500 ton od leta 2017 in linearno 3-odstotno letno zmanjšanje do leta 2022. Leta 2017 je ICCAT sprejel zamrznitev ribolovne zmogljivosti za plovila, ki izkoriščajo dolgoplavute tune v Sredozemskem morju 18 .
1.4.Stanje flote EU
Zmogljivost flote EU se še naprej zmanjšuje. Decembra 2017 je bilo v registru flote EU 82 912 plovil s skupno zmogljivostjo 1 487,983 bruto tonaže in 5 763,933 kilovata (KW). Gre za 1,45-odstotno zmanjšanje glede na prejšnje leto z vidika števila plovil, 6,54-odstotno zmanjšanje z vidika KW in 9,59-odstotno zmanjšanje z vidika bruto tonaže. Kljub temu številni segmenti flote niso v ravnovesju s svojimi ribolovnimi možnostmi.
Gospodarska uspešnost flote EU se je znova izboljšala, leta 2016 je čisti dobiček znašal 1,3 milijarde EUR. Flota EU je iztovorila približno 5 milijonov ton morske hrane, poročana vrednost ob iztovarjanju pa je znašala 7,7 milijarde EUR. Bruto dodana vrednost in bruto dobiček (oba brez subvencij), ki ju je ustvarila flota EU (brez Grčije), sta znašala 4,5 milijarde EUR (bruto dodana vrednost) oziroma 2,1 milijarde EUR (bruto dobiček). Čista dobičkonosnost prihodkov je znašala 17 %, kar je precej več kot leta 2015 (11 %). Projekcije za leti 2017 in 2018 kažejo na pozitivne gospodarske rezultate.
Glede družbene trajnosti se je celotna zaposlenost v floti EU v ekvivalentu polnega delovnega časa od leta 2008 v povprečju zmanjševala po 1,3 % na leto, delno zaradi zmanjšanja zmogljivosti flote EU. Kljub temu se je povprečna plača na ekvivalent polnega delovnega časa v povprečju zviševala po 2,7 % na leto. Povprečna letna plača na ekvivalent polnega delovnega časa znaša 24 800 EUR.
Velik napredek pri izboljšanju delovnih razmer v floti EU je bil dosežen z uspešnim prenosom Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) o delu na področju ribolova C188 v zakonodajo EU, kakor je bilo dogovorjeno med socialnimi partnerji EU 19 . Ta konvencija vzpostavlja enoten in skladen instrument za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer na ribiških plovilih. Kljub temu je le nekaj držav članic ratificiralo mednarodne konvencije, pomembne za ribištvo 20 , prenos teh standardov v zakonodajo EU pa še vedno ni končan. Zagotavljanje dostojnega dela, zdravstvenih in varnostnih pogojev na ribiških plovilih je med pomembnejšimi nalogami Komisije.
1.5.Upravljanje
1.5.1.Napredek pri večletnih načrtih
Nedavno sprejetje večletnega načrta za pridnene vrste v Severnem morju prinaša pomemben napredek in bo dolgoročno pomagalo zagotoviti trajnostno ribištvo. To je drugi večletni načrt, ki je bil dogovorjen po večletnem načrtu za Baltsko morje leta 2016. Po drugi strani se Evropski parlament in Svet še nista dogovorila glede večletnega načrta za sardele in sardone v Jadranskem morju, ki ga je Komisija predlagala leta 2017, možnosti za hitro sprejetje pa so slabe. Komisija tesno sodeluje z vsemi zadevnimi stranmi, da olajša razprave, ki bodo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev ukrepov za zaščito teh staležev, ki so v kritičnem stanju.
Marca 2018 je Komisija predlagala dva nova večletna načrta: enega za ribištvo, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in enega za pridnene vrste v zahodnih vodah. Dogovor glede teh predlogov je pomemben za dosego ravni Fmsy in izvajanje obveznosti iztovarjanja v celoti.
1.5.2.Regionalizacija in vključenost zainteresiranih strani
Reforma SRP iz leta 2013 je uvedla regionalizacijo: kjer se uporablja regionalizacija, lahko zadevne države članice predložijo skupna priporočila za sprejetje delegiranih aktov Komisije. Nova generacija večletnih načrtov vsebuje tudi določbe o regionalizaciji, ki državam članicam in zainteresiranim stranem omogočajo medsebojno sodelovanje pri oblikovanju posebej prilagojenih ukrepov za upravljanje, ki ustrezajo njihovim morskim bazenom.
Regionalizacija ima pomembno vlogo pri postopnem uvajanju obveznosti iztovarjanja. Po drugi strani je bilo skupnih priporočil o ohranitvenih ukrepih za območja Natura 2000 in druga zavarovana območja iz člena 11 SRP manj, poleg tega pa so zajela le nekatera območja Severnega in Baltskega morja. V Zadru je oktobra 2017 na to temo potekala namenska delavnica, ki naj bi sredozemskim državam članicam pomagala bolje razumeti prednosti vzpostavitve ohranitvenih ukrepov v skladu s SRP. Države članice in zainteresirane strani bi morale v zvezi s tem narediti več. Komisija bo, da bi olajšala njihove naloge, izdala smernice o oblikovanju delegiranih aktov v skladu s členom 11 SRP. Poleg tega je na začetku tega leta Komisija poročala o izvajanju prenesenih pooblastil v skladu s SRP 21 .
Regionalizacija je tudi okrepila vlogo svetovalnih svetov, glavnih organizacij zainteresiranih strani, ustanovljenih v skladu s SRP. Države članice se morajo pri oblikovanju svojih skupnih priporočil posvetovati s svetovalnimi sveti. Posledično se je število priporočil svetovalnih svetov znova povečalo, in sicer s 56 leta 2016 na 64 leta 2017.
Strokovno znanje svetovalnih svetov je ključno za uspešno izvajanje SRP. Komisija in države članice se opirajo na svojo analizo, da bi preprečile ali vsaj omilile primere zaprtja ribolova v okviru veljavnih pravil EU. Svetovalni sveti lahko oblikujejo tudi strategije trajnostnega upravljanja, kot sta strategiji upravljanja morskih listov v Biskajskem zalivu in vzhodnem Rokavskem prelivu, ki sta prispevali k ribištvu v skladu z ravnjo Fmsy, zaradi česar so se kvote za ribiče povečale.
1.6.Obveznost iztovarjanja
Postopno uvajanje obveznosti iztovarjanja se je leta 2018 nadaljevalo. Za ribolov pelagičnih vrst in ribištvo v Baltskem ter Črnem morju že v celoti velja obveznost iztovarjanja. Pri ribolovu pridnenih vrst je po količini glede na prejšnje leto prišlo do splošnega povečanja področja uporabe obveznosti iztovarjanja s 35 na 44 %: to ustreza 34 % v Severnem morju, 51 % v severozahodnih vodah in 65 % v jugozahodnih vodah. V Sredozemskem morju obveznost iztovarjanja trenutno velja za približno 66 % vseh iztovarjanj. Navedena številka znaša približno 94 % za male pelagične vrste, 24 % za pridnene vrste in 71 % za školjke. V Črnem morju obveznost iztovarjanja od leta 2017 zajema vse ulove vrst, za katere velja TAC, tj. papaline in rombe.
V skladu z določbami osnovne uredbe bo s 1. januarjem 2019 obveznost iztovarjanja začela veljati za vse ulove vrst, za katere veljajo omejitve ulova, v Sredozemskem morju pa tudi za ulove vrst, za katere veljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Za lažje popolno in pravočasno izvajanje obveznosti iztovarjanja bi bilo treba v celoti uporabiti vso obstoječo prožnost v skladu s SRP.
Na podlagi dostopnih informacij doslej zaradi obveznosti iztovarjanja še ni bilo primerov zaprtja ribolova. Kljub temu cilj glede Fmsy do leta 2020 in popolna uporaba obveznosti iztovarjanja pomenita izziv, zato se države članice in svetovalni sveti spodbujajo, da nadaljujejo svoje delo in da zlasti določijo primere, ko je v sistemu dovolj rib in bi zamenjava lahko preprečila zaprtje ribolova. Države članice naj pravo tako premislijo, ali je mogoče izboljšati njihova notranja pravila. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo se za podporo izvajanju obveznosti iztovarjanja še vedno uporablja v zelo majhnem obsegu, saj je le 49 milijonov EUR njegovih sredstev namenjenih za ukrepe, povezane z obveznostjo iztovarjanja 22 .
Komisija se v celoti zavzema za sodelovanje z državami članicami in svetovalnimi sveti, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja. Nedavna sprememba člena 15(6) SRP, s katero se omogoča podaljšanje načrtov o zavržkih za dodatna tri leta, je dokaz tega zavzemanja 23 . Evropski parlament in Svet bi to dodatno obdobje morala uporabiti za dosego dogovora o večletnih načrtih, ki jih je pred kratkim predlagala Komisija, saj so ti uporabno orodje za obravnavo morebitnih primerov zaprtja ribolova. Komisija bo še naprej pomagala pri nadaljnjem iskanju možnosti, zlasti glede primerov zaprtja ribolova, v okviru omejitev veljavnih pravil EU in na podlagi konkretnih primerov, ki jih predstavijo države članice.
Glede izvrševanja in nadzora postaja vse jasnejše, da so tradicionalni načini nadzora, kot so inšpekcijski pregledi na morju in zračni nadzor, manj učinkoviti kot tehnologije stalnega daljinskega elektronskega spremljanja (REM), kot so sistem televizije zaprtega kroga (CCTV) in tipala. Ob odsotnosti dogovora na regionalni ravni in da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, se je Komisija pred kratkim vključila v razprave z državami članicami in agencijo EFCA, katerih namen je obravnavati to vprašanje v okviru posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, sprejetih v skladu z uredbo o nadzoru 24 .
1.7.Širši kontekst: upravljanje oceanov in konferenca Naš ocean 2017
EU je leta 2017 gostila četrto konferenco Naš ocean, ki je bila zelo uspešna, saj je bilo v njenem okviru danih 433 oprijemljivih zavez, in sicer za 7,2 milijarde EUR finančnih zavez ter za 2,5 milijona km2 dodatnih morskih zavarovanih območij.
V okviru skupnega sporočila o mednarodnem upravljanju oceanov je delo Komisije na mednarodni ravni še naprej osredotočeno na:
-aktivno spodbujanje trajnostnega upravljanja ribištva zunaj voda EU prek regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;
-podpiranje boljšega usklajevanja med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in konvencijami o regionalnih morjih ter sodelovanje s svetovnimi organizacijami;
-boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter krepitev trajnostnega upravljanja oceanskih virov prek dvostranskih dialogov o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter delovnih skupin na tem področju. Začetek veljavnosti Sporazuma o ukrepih države pristanišča (PSMA) junija 2016, sprejetje Prostovoljnih navodil Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za sisteme dokumentacije o ulovu julija 2017 ter izdaja prve delovne različice svetovne evidence ribiških plovil, plovil za prevoz zamrznjenih proizvodov in oskrbovalnih plovil, ki jo je aprila 2017 vzpostavila FAO, prinašajo pomemben napredek na tem področju;
-zapolnjevanje vrzeli v mednarodnem okviru. Sklenitev mednarodnega dogovora, ki preprečuje nereguliran komercialni ribolov v arktičnem odprtem morju, je ključni dosežek na tem področju;
-razvoj trajnostnega ribištva in akvakulture ter krepitev zmogljivosti v sektorju prek programov za podporo, ki jih financira EU, z regionalnimi enotami in državami v Tihem oceanu, zahodni Afriki in Indijskem oceanu. Leta 2017 sta bila sprejeta dva nova regionalna programa, in sicer PESCAO (zahodna Afrika) in PEUMP (Tihi ocean);
-izboljšanje upravljanja ribiškega sektorja in trajnostni razvoj lokalnega ribištva s sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu.
Cilj nove uredbe o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot 25 , ki je začela veljati 12. decembra 2017, je okrepiti vlogo EU kot ključnega globalnega akterja na področju ribištva, upravljanja oceanov in boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.
2.Predlogi za TAC za leto 2019
Določitev TAC za leto 2019 bodo zaznamovali trije mejniki: hitro bližajoči se cilj glede Fmsy do leta 2020, začetek izvajanja obveznosti iztovarjanja v celoti z letom 2019 in ribolovne možnosti na podlagi večletnih načrtov za Baltsko in Severno morje. Vsi trije mejniki so za zainteresirane strani in države članice enako pomembni ter jih je treba pri določanju TAC upoštevati, da se zagotovi skladnost.
2.1.Splošni cilji predlogov za ribolovne možnosti za leto 2019
Glavni cilj Komisije je doseči znaten nadaljnji napredek pri doseganju ravni Fmsy, saj bo to leto zadnje pred letom 2020, ko naj bi se doseglo cilj glede Fmsy. Pri staležih z oceno Fmsy, ki jih upravlja le EU, je Unija dosegla pomemben napredek, kakor je opisano zgoraj.
Kljub temu je skrb za to, da so vsi TAC v vsakem trenutku na ravni Fmsy, izziv. Hkraten ribolov vseh staležev na ravni Fmsy morda ni mogoč zaradi bioloških in socialno-ekonomskih razlogov. Zato si je treba za ohranjanje cilja SRP glede Fmsy nenehno prizadevati.
2.2.Kako doseči cilje – postopek od znanstvenih mnenj do pogajanj o ribolovnih možnostih
Podlaga za predloge Komisije glede ribolovnih možnosti bo znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), ki bo izdano v več delih 26 . Komisija namerava v svojih začetnih predlogih zajeti čim več staležev. V konkretnem primeru predloga za Severno morje in Atlantik bo ta zaradi poznih objav mnenj od oktobra do decembra še naprej vseboval ribolovne možnosti, označene kot pro memoria za staleže s poznim mnenjem.
Pomembna značilnost postopka je posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki ima ključno vlogo. Komisija države članice in zainteresirane strani poziva, naj na podlagi mnenj ICES, ki so javno dostopna, začnejo svoje delo zgodaj in ne čakajo na predloge Komisije. Zainteresirane strani bodo lahko Komisiji pozneje predložile priporočila o ribolovnih možnostih, zlasti prek ustreznih svetovalnih svetov, in s svojimi stališči seznanile države članice. V tej fazi bi zainteresirane strani morale premisliti tudi o socialno-ekonomskih vplivih mnenj ICES.
Komisija bo ob upoštevanju navedenih posvetovanj pripravila svoje predloge. Pripravljeni bodo štirje predlogi, ki bodo zajeli Baltsko morje (september), globokomorske staleže (september), Atlantik in Severno morje (november) oziroma Črno morje (november), o njih pa se bo razpravljalo na treh ločenih sejah Sveta.
Komisija bo predloge razložila in o njih z državami članicami razpravljala v okviru priprav na ustrezne seje Sveta in na njih. Komisija bo med razpravami na podlagi utemeljene ekonomske analize, ki jo bodo predložile države članice, ocenila, ali bi doseganje deležev izkoriščenosti v skladu s Fmsy leta 2019 resno ogrozilo socialno in gospodarsko trajnost zadevnih ribiških flot 27 . Za boljšo organizacijo teh razprav Komisija države članice poziva, naj pravočasno pripravijo svoje socialno-ekonomske vidike na podlagi mnenj ICES in se posvetujejo s svojimi zainteresiranimi stranmi. Države članice naj za smiselno oceno socialno-ekonomskih vidikov Komisiji pošljejo svoja stališča najpozneje dva meseca pred ustrezno sejo Sveta.
Ker naj bi bili predlogi za TAC sprejeti pred izstopom Združenega kraljestva, za leto 2018 ni predvidena nobena sprememba pri postopku odločanja. Trenutne določbe osnutka sporazuma o izstopu, kakor je bil dogovorjen na ravni pogajalcev 19. marca 2018, določajo prehodno obdobje, v skladu s katerim bi se morali sklepi Sveta o ribolovnih možnostih za leto 2019 uporabljati za Združeno kraljestvo v celoti za celotno leto 2019. Ker pa so te določbe odvisne od tega, da morata Unija in Združeno kraljestvo celotni sporazum o izstopu še uradno potrditi, do takrat ni pravne varnosti glede njihovega izvajanja.
3.3 Določitev ribolovnih možnosti za različne vrste staležev
Ribolovne možnosti za staleže v Baltskem in Severnem morju se določijo v okviru ustreznih večletnih načrtov, ki opredeljujejo razpone ravni umrljivosti Fmsy in tako omogočajo določeno stopnjo prožnosti. Cilj Komisije je bolje predvideti potrebo po uporabi te prožnosti, zaradi česar trenutno sodeluje z ICES pri pridobivanju informacij o obstoju ribolova več vrst ter odvisnostih znotraj vrst/med njimi kot dela njegovega letnega mnenja. Če bo mnenje na voljo pravočasno, namerava Komisija TAC predlagati na podlagi celotnega razpona vrednosti Fmsy, kadar je to upravičeno zaradi primerov odvisnosti znotraj vrst/med njimi ali ribolova več vrst, kakor je določeno v večletnih načrtih.
Pri pripravi predlogov je tudi pomembno upoštevati, da bodo od leta 2019 ribolovne možnosti predlagane v okviru izvajanja obveznosti iztovarjanja v celoti. Čeprav je Komisija v prejšnjih letih po svojem začetnem predlogu predlagala popravke navzgor, namerava od letos naprej za Baltsko in Severno morje predlagati mnenja ICES o iztovarjanjih za razpone ravni Fmsy ob hkratnem odštetju nadomestil de minimis, kjer je to primerno. Enako bo veljalo tudi za Atlantik. Da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja v celoti leta 2019, je pomembno uporabiti vsa dostopna orodja za blažitev, vključno z vsemi mnenji ICES o pristopu ribolova več vrst, kjer je to primerno.
Glede znanstvenega mnenja bi bilo treba izpostaviti, da ICES vsakih nekaj let določi merila za staleže. Kjer bi ta merila povzročila zelo velike razlike med mnenjem za leto 2019 in mnenjem ICES za leto 2018, namerava Komisija premisliti o omejitvi velikih sprememb navzgor glede na posamezen primer, da se mnenje postopno uvede in da se ublaži njegov učinek na določitev TAC ob hkratnem upoštevanju veljavnega pravnega okvira.
Nekateri večletni načrti, sprejeti pred SRP iz leta 2013, niso več združljivi s cilji nove SRP, ker na primer vključujejo manj ambiciozen cilj. To velja za osliče in škampe. V takih primerih namerava Komisija predlagati TAC, ki v letu 2019 dosegajo Fmsy ob hkratnem upoštevanju vseh mnenj ICES o ribolovu več vrst.
Pri staležih z oceno Fmsy, o katerih potekajo posvetovanja s partnerskimi državami nečlanicami EU, v okviru posvetovanj med EU in Norveško ter med obalni državami, si Komisija še naprej prizadeva doseči dogovor z njimi in hkrati pospešiti doseganje Fmsy.
Predlog Komisije bo poleg staležev z oceno Fmsy zajel tudi nekaj staležev, za katere bo ICES uporabil modele za napovedovanje trendov, in vseboval kvantitativna mnenja o ulovu na podlagi približkov za Fmsy. Komisija namerava pri teh staležih uporabiti enak pristop kot pri staležih z oceno MSY.
Nazadnje Komisija od ICES pridobi previdnostna mnenja za številne staleže, ki se izkoriščajo le kot prilovi, kot so t. i. staleži iz izjave. To velja za prilove po načrtu za Baltsko in Severno morje ter prilove v Atlantiku. Včasih imajo TAC teh prilovov nizko stopnjo izkoriščanja kvot. Njihov gospodarski pomen je majhen, informacije o njihovem stanju pa so omejene. Komisija bo ocenila najboljši prihodnji pristop ob upoštevanju mnenj ICES, dejstva, da pomenijo le 5 % iztovarjanj v skladu s TAC, in potrebe po izogibanju primerov zaprtja ribolova pri gospodarsko pomembnem ciljnem ribolovu.
Kar zadeva jeguljo, katere stalež je v kritičnem stanju, namerava Komisija v svoj predlog za ribolovne možnosti v Atlantiku in Severnem morju na podlagi najnovejših znanstvenih mnenj vključiti ustrezne ukrepe za vse morske bazene. Komisija bo stanje znova ocenila naslednje leto ob upoštevanju rezultatov ocene uredbe o jeguljah, ugotovitev iz poročil držav članic o izvajanju njihovih načrtov o upravljanju staležev jegulj in rezultatov izvajanja začasno vzpostavljenega zaprtja.
Ribolovne možnosti za staleže v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva bodo kot ponavadi prenesene na podlagi njihovih odločitev.
3.Sklep
Evropska unija na splošno napreduje pri izvajanju SRP ob vse večjem številu TAC v skladu s Fmsy. Kljub temu zdaj ni čas za samozadovoljstvo. Še naprej moramo napredovati v tej smeri, saj se leto 2020 hitro približuje.
Stanje v Sredozemskem in Črnem morju je še naprej skrb vzbujajoče. EU je prevzela vodilno vlogo, da tudi skupaj z mednarodnimi partnerji to spremeni. Komisija bo storila vse, kar je v njeni moči, da spodbudi hiter in smiseln dogovor o dveh novih predlaganih večletnih načrtih, in sicer za pelagične vrste v Jadranskem morju in pridnene vrste v zahodnem Sredozemskem morju. Tudi države članice bi morale okrepiti prizadevanja, da zagotovijo skladnost svojih nacionalnih načrtov upravljanja iz uredbe o Sredozemskem morju z novo SRP.
Izziv predstavlja tudi izvajanje obveznosti iztovarjanja v celoti, in sicer z vidika omilitve morebitnih primerov zaprtja ribolova ter zagotavljanja usklajenega izvajanja na morju z ustreznimi orodji izvrševanja in nadzora. Ker je flota EU večinoma dobičkonosna, je zdaj čas, da se poskrbi za vzpostavitev potrebnih ukrepov ter ribiškemu sektorju EU zagotovi trajnostna in konkurenčna prihodnost.
Urnik
Predvideni urnik dela:
|
Kdaj |
Kaj |
|
maj/junij/oktober/december |
mnenje ICES o staležih |
|
od junija do septembra |
javno posvetovanje o sporočilu |
|
14. september |
seminar o stanju staležev z zainteresiranimi stranmi |
|
september |
sprejetje predlogov za TAC za Baltsko morje |
|
oktober |
sprejetje predlogov za TAC za globoko morje Svet o TAC za Baltsko morje |
|
november |
sprejetje predlogov za TAC za Atlantik/Severno morje/Črno morje Svet o TAC za globoko morje |
|
december |
Svet o TAC za Atlantik/Severno morje/Črno morje |
Ti ukrepi zajemajo: podporo pri opremi, ki izboljšuje selektivnost ribiške opreme; ukrepe na krovu ali pri opremi, ki odpravlja zavržke; naložbe v ribiška pristanišča, prodajne dvorane, mesta iztovarjanja in zavetja; trženjske ukrepe, usmerjene v iskanje novih trgov in izboljšanje pogojev za dajanje ribiških proizvodov (vključno z iztovorjenimi neželenimi ulovi) na trg.