Bruselj, 14.2.2018

COM(2018) 95 final

SPOROČILO KOMISIJE



Evropa, ki prinaša rezultate: institucionalne možnosti za učinkovitejše delo Evropske unije





FMT:Bold,ItalicPrispevek Evropske komisije k neuradnemu srečanju voditeljev /FMT
FMT:Bold,Italic23. februarja 2018 /FMT


„Izboljšati moramo medsebojno komunikacijo – med državami članicami, z institucijami EU, najpomembneje pa z našimi državljani.

V svoje odločitve bi morali vnesti več jasnosti. Govoriti moramo jasno in odkrito. Osredotočiti se moramo na pričakovanja državljanov, hrabro in z odločenostjo zavračati pretirano enostavne rešitve skrajnih ali populističnih političnih sil.“

Izjava iz Bratislave, 16. september 2016

„Prihodnost Evrope [je] v naših rokah in [...] Evropska unija [je] najboljši instrument za dosego naših ciljev.

Želimo si, da bi imela Unija veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno vlogo pri manjših.

Spodbujali bomo demokratičen, učinkovit in pregleden postopek sprejemanja odločitev in boljše rezultate.“

Rimska izjava, 25. marec 2017

„Da bi bila Evropa uspešna, moramo prenehati s tem umetnim nasprotovanjem med Unijo in njenimi državami članicami.

Našo Unijo lahko namreč zgradimo le skupaj z državami članicami, nikoli proti njim.“

Jean-Claude Juncker, Strasbourg, 17. januar 2018



Evropa, ki prinaša rezultate: institucionalne možnosti za učinkovitejše delo Evropske unije

Prispevek Evropske komisije k neuradnemu srečanju voditeljev

23. februarja 2018

V ključnem trenutku, 16. septembra 2016, so se evropski voditelji zbrali in pripravili pozitiven evropski program ukrepov v obliki izjave in načrta iz Bratislave. To je bila tako potrditev, da lahko EU najbolje obravnava izzive, s katerimi se soočamo, kot tudi zaveza, da bo EU bolje služila potrebam Evropejcev z doseganjem oprijemljivih rezultatov pri vrsti ključnih prednostnih nalog. Voditelji so spoznali, da bo samo skupna odločenost, da se s skupnimi močmi uresničijo res pomembni cilji, pomagala zapolniti vrzel med obljubami na papirju in pričakovanji državljanov.

Več kot leto dni pozneje lahko sklenemo, da metoda iz Bratislave deluje. EU je dosegla resničen napredek na področjih, kot so upravljanje meja, obramba, naložbe, digitalno gospodarstvo, izobraževanje in kultura ter socialna razsežnost našega notranjega trga. Ta nova metoda je bila še okrepljena z Agendo voditeljev iz oktobra 2017, ki jasno določa, kaj namerava Evropska unija uresničiti v naslednjih 16 mesecih do volitev v Evropski parlament.

Pravi cilj našega skupnega dela mora biti oblikovanje Evrope, ki prinaša rezultate za vse Evropejce in izpolnjuje njihova pričakovanja. Vprašanja institucionalne narave so se zato upravičeno pomaknila v ozadje.

Evropska komisija je še vedno prepričana, da zdaj ni pravi čas za abstraktne razprave o institucionalni reformi. Vendar pa lahko na podlagi veljavnih Pogodb sprejmemo več praktičnih ukrepov, zaradi katerih bo Unija postala učinkovitejša pri uresničevanju svojih ključnih prednostnih nalog. Konec koncev nam naše skupne institucije in naši skupno dogovorjeni postopki odločanja omogočajo, da dosežemo, kar smo obljubili in kar državljani od nas pričakujejo.

Evropska komisija zato pozdravlja odločitev predsednika Tuska, da se voditelji 23. februarja 2018 zberejo na razpravi o institucionalnih vprašanjih. Sedanja Komisija kot prispevek k tej razpravi opredeljuje različne možnosti v okviru veljavnih Pogodb, ki bi povečale učinkovitost dela Evropske unije. To sporočilo spremlja Priporočilo o krepitvi evropskega značaja in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament leta 2019, ki posodablja in dopolnjuje nekatere elemente priporočila iz leta 2013 1 .

1. Vodilni kandidati: temelj za politično Evropsko komisijo, ki bo bolje uglašena z razmerami v Evropi

Evropska unija je tako unija držav kot tudi unija državljanov. Državljani so neposredno zastopani v Evropskem parlamentu in posredno s strani svojih vlad, ki sodelujejo v okviru Sveta in Evropskega sveta 2 . Predsednik Evropske komisije se opira na oba vira legitimnosti: predlagajo ga voditelji v Evropskem svetu, nato pa ga izvoli Evropski parlament.

Leta 2014 so v okviru novega sistema „Spitzenkandidaten“ evropske politične stranke pred volitvami v Evropski parlament določile „vodilne kandidate“. S tem sistemom je tekmovanje med različnimi političnimi programi dobilo obraze in povečala se je vidnost vseevropskih volilnih kampanj. Čeprav sistem vodilnih kandidatov ni obrnil trenda upadajoče volilne udeležbe, ki je bil zabeležen med prejšnjimi volitvami v Evropski parlament 3 , je prispeval k njegovi upočasnitvi 4 , saj je v volitve vnesel več informiranosti in izbire 5 .

Sistem vodilnih kandidatov ne pomeni neposrednih predsedniških volitev. Kandidat stranke, ki dobi največji delež glasov, namreč ni samodejno izvoljen za predsednika Evropske komisije, temveč to postane kandidat, ki prejme večinsko podporo, najprej v Evropskem svetu v skladu s Pogodbama 6 , nato pa še v Evropskem parlamentu. Opozoriti je treba, da sta v skladu s Pogodbama Evropski parlament in Evropski svet skupaj odgovorna za nemoten postopek izvolitve predsednika Evropske komisije. Države članice so se strinjale, da predstavniki Evropskega parlamenta in Evropskega sveta pred odločitvijo Evropskega sveta opravijo potrebna posvetovanja 7 .

Leta 2014 je imel glavni kandidat, katerega stranka je dobila največji delež glasov, najboljše možnosti, da prejme večinsko podporo tako v Evropskem svetu kot tudi v Evropskem parlamentu.

Postopek vodilnih kandidatov je bil, potem ko sta Evropski svet 27. junija 2014 in Evropski parlament 15. julija 2014 potrdila njegov rezultat, pomemben dejavnik, ki je Junckerjevi Komisiji omogočil večjo politično usmeritev in večjo osredotočenost pri možnostih politik. K temu je prispevala tudi strateška agenda ključnih prednostnih nalog, ki jo je objavil Evropski svet junija 2014 8 in ki se je upoštevala v desetih točkah političnih usmeritev, ki so bile podlaga za izvolitev predsednika Junckerja v Evropskem parlamentu, prav tako pa so logično odražale program, ki ga je predsednik Juncker predstavljal v svoji kampanji po Uniji. To ponazarja, da evropske institucije in države članice lahko sodelujejo in skupaj dosegajo rezultate pri vprašanjih, ki so pomembna za državljane in resnično zahtevajo ukrepanje na evropski ravni. Vse to naj bi prispevalo k odpravi občutene razdelitve med „Brusljem“ in državami članicami.

Vodilni kandidat, ki je bil izvoljen leta 2014, je dogodke v okviru kampanje organiziral po vsej Evropi in se neposredno srečeval z državljani ter izvoljenimi predstavniki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, zaradi česar je dobil tudi večjo odgovornost. S tem postopkom je predsednik Evropske komisije dobil pooblastilo, da bolj pozorno izbira prednostne naloge za posredovanje na evropski ravni, in sicer na podlagi skupne agende, za katero so skupaj odgovorne vse institucije. Evropski komisiji je to pomagalo pri opredelitvi področij, na katerih je ukrepanje Unije potrebno in na katerih ni. „Velika vloga pri velikih vprašanjih in majhna pri majhnih“ je tako pristop, ki ga zagovarja Junckerjeva Komisija in ki je bil potrjen v Rimski izjavi 9 .

Sistem vodilnih kandidatov je na splošno pozitivno vplival na odnose med institucijami EU in tako tudi na njihovo delovno učinkovitost.

Če bi storili še korak dlje, bi to pomenilo, da predsednika Evropske komisije izvolijo neposredno državljani, kar je pristop, ki ga nekateri 10 zagovarjajo, vendar bi zahteval spremembo Pogodb.

Preskus iz leta 2014 bi bilo treba nadaljevati 11 in ga izboljšati na podlagi veljavnih Pogodb. Evropska komisija meni, da bi lahko sprejeli določene praktične ukrepe za izboljšanje postopka, obenem pa upoštevali ravnotežje med institucijami EU ter med državami članicami.

Pomembno je, da se nadaljujejo odprte razprave o najboljšem postopku, ki bi odražal edinstveni demokratični značaj Evropske unije in dvojno legitimnost Evropske komisije, ki predstavlja vse evropske državljane in vse države članice EU. Na podlagi pozitivnih izkušenj iz leta 2014 bi bilo treba ta postopek razviti še naprej, da bi sprožili resnično evropsko razpravo o Evropi, ki jo želijo njeni državljani in države članice.

Zgodnejša izbira vodilnih kandidatov kot med zadnjimi volitvami, najbolje pred koncem leta 2018, in zgodnejši začetek kampanje bi volivcem dala več priložnosti, da se seznanijo s kandidati in političnimi programi, za katere se ti zavzemajo 12 . Kandidati, vključno s tistimi, ki opravljajo izvršilno funkcijo voditelja države ali vlade, ministra ali člana Evropske komisije, pa bi imeli več časa, da obiščejo države članice in začutijo utrip Evrope ter se seznanijo s skrbmi državljanov. Leta 2014 so evropske politične stranke svoje kandidate izbrale razmeroma pozno, zato je za kampanjo in ustvarjanje prepoznavnosti po vsej Evropi ostalo le nekaj tednov.

Pomemben bi lahko bil tudi način, kako evropske politične stranke izbirajo vodilne kandidate. Če bi evropske politične stranke, ki združujejo podobno misleče nacionalne in regionalne politične stranke in njihove voditelje, svoje kandidate izbirale na primer na „predhodnih volitvah“, bi se proces spoznavanja kandidatov in ustvarjanja njihove prepoznavnosti lahko začel prej. Če bi se kampanja predstavila kot tekmovanje med posamezniki z različnimi zamislimi, bi to lahko vzbudilo večje zanimanje, tako za kampanjo kot tudi za poznejše volitve v Evropski parlament.

Povezave med nacionalnimi strankami in evropskimi strankami bi morale biti vidnejše in bi morale spodbujati večjo odprtost evropskega političnega okolja. V predlogu za ciljno usmerjeno reformo uredbe o evropskih političnih strankah in fundacijah 13 , ki je bil predstavljen z govorom o stanju v Uniji 2017, je Evropska komisija predlagala obvezno raven preglednosti glede teh povezav za evropske politične stranke, ki želijo pridobiti financiranje iz proračuna EU (tj. da objavijo svoj logotip in program na spletnih straneh njihovih nacionalnih in regionalnih strank članic). Države članice in politične stranke bi same lahko prostovoljno storile še več, recimo dodale logotipe evropskih političnih strank na gradivo v zvezi s kampanjo in volilne glasovnice. Nacionalne in regionalne politične stranke bi se morale jasno in razločno opredeliti glede najpomembnejših vprašanj v evropski razpravi. Nacionalne in regionalne politične stranke, vključno s tistimi, ki niso povezane z evropskimi, bi prav tako morale jasno izraziti, v katerih (obstoječih ali morebitnih novih) političnih skupinah v Evropskem parlamentu nameravajo sodelovati ter katerega kandidata za predsednika Evropske komisije nameravajo izbrati.

Mediji imajo pomembno vlogo v vsaki volilni kampanji. Leta 2014 so v več državah članicah televizijske debate med kandidati za položaj predsednika Evropske komisije prenašale večje televizijske postaje (na primer ARD, ZDF, ORF, RTBF, France24, LCI in Euronews), v drugih državah članicah pa se je o njih poročalo le površinsko ali pa sploh ne. Prenos televizijskih debat na večjih postajah je bil sicer dober začetek, ki pa ne zadostuje. Da bi se spodbudilo široko, uravnoteženo in nepristransko poročanje, je zaželeno, da bi se v okviru volitev leta 2019 vsaj ena debata med vodilnimi kandidati prenašala na glavnih javnih postajah vseh držav članic. Vsekakor lahko prenosi razprav o vsebini in izzivih volitev v Evropski parlament pomagajo povečati ozaveščenost in vključenost državljanov.

2. Pravni okvir za volitve v Evropski parlament leta 2019

Voditelji se morajo v okviru Evropskega sveta na podlagi predloga Evropskega parlamenta in z njegovim soglasjem glede končnega besedila odločiti, kakšna bo sestava Evropskega parlamenta v parlamentarnem obdobju 2019–2024. Sklep o pregledu razdelitve sedežev med državami članicami je treba sprejeti pred evropskimi volitvami, upoštevati pa je treba izstop Združenega kraljestva, ki ima trenutno 73 sedežev, iz Unije marca 2019.

Na voljo je več možnosti:

·Parlament se lahko zmanjša na manj kot 751 sedežev, kar je največje število, ki ga dovoljujeta Pogodbi,

·sedeži se lahko prerazporedijo na druge države članice,

·nezasedeni sedeži se lahko prihranijo za prihodnje širitve Unije,

·nezasedeni sedeži se lahko prihranijo za morebitno ustanovitev nadnacionalnega volilnega okrožja.

Evropski parlament je 7. februarja 2018 predlagal kombinacijo prvih treh možnosti, tj. da se skupno število poslancev zmanjša na 705 in se 27 sedežev prerazporedi, preostali nezasedeni sedeži pa se prihranijo za širitev. Čeprav Evropski parlament ni pozval k ustanovitvi nadnacionalnega volilnega okrožja, je v resoluciji opozoril, da bi bilo treba tak ukrep določiti v pravilih EU, ki urejajo volitve v Evropski parlament, kar je bilo zajeto v predlogu Evropskega parlamenta iz leta 2015. Spremembo teh pravil mora soglasno odobriti Svet, Evropski parlament mora potrditi končno besedilo, nato pa morajo akt ratificirati vse države članice v skladu z njihovimi ustavnimi pravili.

Nekatere države članice 14 so nedavno že izrazile podporo nadnacionalnemu volilnemu okrožju, medtem ko so druge 15 izrazile nestrinjanje z njegovo vzpostavitvijo.

Vzpostavitev nadnacionalnega volilnega okrožja bi lahko okrepila evropsko razsežnost volitev, saj bi kandidatom omogočila, da dosežejo večje število državljanov po vsej Evropi. Nadnacionalno volilno okrožje bi lahko bilo skladno s postopkom vodilnih kandidatov, saj bi ustvarilo evropski prostor za javno razpravo in evropskim političnim strankam dalo vidnejšo vlogo 16 .

Če bi nadnacionalno volilno okrožje bilo vzpostavljeno, bi bilo pomembno zagotoviti, da lahko poslanci zastopajo volivce, ki so jih izvolili, ter so z njimi v tesnem stiku, tako zaradi odgovornosti do njih kot tudi zato, da bi lahko predstavili njihove skrbi.

Volilni sistem je že v postopku pregleda. Evropski parlament je leta 2015 predložil uradni predlog za reformo volilne zakonodaje Evropske unije 17 . Odločitev o tej reformi je treba sprejeti do maja 2018, da bi lahko začela učinkovati pravočasno pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament. Predlog Evropskega parlamenta se, poleg nadnacionalnega volilnega okrožja, zavzema za reformo volilne zakonodaje EU, da bi se spodbujal evropski značaj teh volitev. Predlog predvideva tudi enotni rok za pripravo volilnih list in volilnih imenikov po vsej EU, državljanom EU, ki prebivajo zunaj Unije, omogoča udeležbo na volitvah, države članice spodbuja, naj omogočijo glasovanje po pošti ter elektronsko in spletno glasovanje, poudarja pomen uravnotežene zastopanosti spolov na volilnih listah ter zagovarja povečanje prepoznavnosti evropskih političnih strank z vključitvijo njihovih imen in logotipov na volilne glasovnice kot tudi pregledne in demokratične postopke za izbiro kandidatov.

Glavni del predloga je določitev praga v višini med 3 in 5 odstotki oddanih glasov v državah članicah z eno samo volilno enoto in volilnih enotah, v katerih se uporablja sistem list in imajo več kot 26 poslanskih sedežev. Taki pragovi pomagajo zmanjševati politično razdrobljenost v novo oblikovanem Parlamentu in s tem učinkovitejše sprejemanje odločitev. Pri odločanju o tem predlogu je treba ustrezno pozornost nameniti tudi zagotovitvi zastopanosti različnih mnenj in spoštovanju različnih tradicij držav članic.

3. Sestava Evropske komisije

Kolegij komisarjev trenutno sestavlja 28 članov, po eden iz vsake države članice.

Člen 17(5) Pogodbe o Evropski uniji določa, da od 1. novembra 2014 število članov Evropske komisije ustreza dvema tretjinama števila držav članic EU (v Uniji s 27 državami članicami bi bilo 18 komisarjev), razen če se sprejme drugačna odločitev.

Leta 2009, pred drugim irskim referendumom o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, se je Evropski svet dogovoril, da sprejme sklep za zagotovitev, da število članov Evropske komisije ustreza številu držav članic.

Evropski svet mora svoj sklep z dne 22. maja 2013 18 zdaj pregledati. Voditelji se bodo morali odločiti, ali bodo ohranili Evropsko komisijo s po enim članom iz vsake države članice ali pa jo bodo zmanjšali. Pogodba za primer manjše Evropske komisije določa, da bodo njeni člani izbrani po sistemu popolnoma enakopravne rotacije med državami članicami, s čimer se izrazi demografski in geografski razpon celote držav članic.

Kot so nedavno zatrdili nekateri voditelji 19 , bi bila manjša izvršilna oblast teoretično učinkovitejša pri delovanju, lažje bi jo bilo upravljati, razdelitev resorjev med njene člane pa bi bila bolj uravnotežena. V tem primeru bi morala Evropska komisija posebno pozornost nameniti zagotavljanju popolne preglednosti v odnosih z vsemi državami članicami 20 .

Majhna izvršilna oblast pa bi pomenila tudi, da nekaterih držav članic ne bi zastopal njihov državljan na politični ravni institucije. Prednost enega člana Evropske komisije iz vsake države članice je, da se ohrani kanal za neposredno komunikacijo z državljani in nacionalnimi organi iz vseh držav članic. Za člane Junckerjeve Komisije se je na primer izkazalo, da so pomemben člen v komunikaciji z matičnimi državami v lastnem jeziku, saj so med drugim opravili več kot 657 obiskov z namenom obveščanja, debatiranja in razprave s poslanci nacionalnih parlamentov.

Če se ohrani sistem enega komisarja iz vsake države članice, bodo znova potrebne organizacijske prilagoditve, da se zagotovijo odgovornost, enotnost in učinkovitost. Junckerjeva Komisija je svoje delo strukturirala glede na več podpredsednikov, ki so odgovorni za medsektorske projektne skupine na različnih področjih, vključno s prvim podpredsednikom in visoko predstavnico/podpredsednico. Vsakemu podpredsedniku je bila zaupana večja vloga pri vodenju in odgovornost za usmerjanje in usklajevanje skupine komisarjev. Ta dvoplastna struktura se je izkazala za dragoceno in bi se lahko v prihodnje še okrepila.

 4. Predsednik z dvojno funkcijo

Ena od možnosti za izboljšanje učinkovitosti strukture Unije je, da bi funkcijo predsednika Evropskega sveta in predsednika Evropske komisije opravljala ena oseba 21 .

Ta sprememba bi lahko pomagala odpraviti vztrajno in škodljivo napačno predstavo, tj. prepogosto občuteno vrzel med Evropsko komisijo in državami članicami. Odločitve se na nacionalni ravni prepogosto predstavijo kot „ukaz“, ki ga državam članicam naloži oddaljeni „Bruselj“, dejansko pa so jih skupaj sprejele države članice in neposredno izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta.

Evropska komisija je institucija, ki so jo ustanovile države članice, da bi si prizadevala za skupne evropske interese, kar velja tudi za Evropski svet. Če bi ena oseba predsedovala obema institucijama, bi to poosebljalo dvojno naravo legitimnosti in odgovornosti Unije ter okrepilo obe.

Prav tako bi se poenostavilo zunanje zastopanje Unije, ki bi bilo tretjim državam lažje razumljivo. Drugi svetovni voditelji bi imeli enega samega sogovornika v odnosih z EU, zlasti na srečanjih na vrhu in v mednarodnih telesih, kot sta skupini G-7 in G-20.

Taka dvojna funkcija pa ne pomeni združitve obeh institucij. Predsednik Evropske komisije je že tako član Evropskega sveta, kar se že od samega začetka obravnava kot popolnoma združljivo z njegovo neodvisnostjo. Nobeden od obeh predsednikov ne glasuje v Evropskem svetu, oba pa svetujeta, prispevata rezultate dela svojih služb, pomagata graditi mostove in iščeta skupna stališča med državami članicami. Dvojna funkcija bi lahko še okrepila obstoječe tesno in učinkovito usklajevanje med obema neodvisnima institucijama.

Položaj predsednika z dvojno funkcijo je skladen z veljavnima Pogodbama, ki implicitno dovoljujeta, da se predsednik Evropskega sveta imenuje tudi na drug evropski položaj 22 . Mandat predsednika Evropskega sveta je natančno za polovico krajši od mandata predsednika Evropske komisije, vendar omogoča ponovno imenovanje, zato si je mogoče zamisliti pragmatično rešitev.

Pri tem bi se lahko zgledovali po obstoječi vlogi visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednika Evropske komisije. Ta položaj, ki je izid razvoja nekdanje vloge generalnega sekretarja Sveta Evropske unije/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki je bila vzpostavljena z Amsterdamsko pogodbo, in vloge takratnega komisarja za zunanje odnose, je bil kodificiran z Lizbonsko pogodbo in je primer za to, da lahko odgovornost v dveh institucijah EU uspešno prevzame ista oseba, ne da bi bila ogrožena neodvisnost vlog posameznih institucij ali da bi ena dobila večji vpliv kot druga.

5. Dialog z državljani pred vrhom v Sibiuu

V ključnem obdobju pred volitvami v Evropski parlament, ko bo morala Unija dokazati, da lahko izpolni pričakovanja državljanov, je dobrodošlo, da se države članice vedno bolj osredotočajo na pomen večje vključenosti državljanov v razpravo o prihodnosti Evrope 23 . Prepogosto razpravo o EU spodkopavajo zmotna prepričanja, zavajajoče prikazovanje dejstev in obrobna vprašanja. Politiki na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni imajo skupno odgovornost, da spodbujajo odkrito razpravo o Evropi in njeni prihodnosti. Državljani bi se bili bolj pripravljeni udeležiti volitev v Evropski parlament, če bi se bolj zavedali vpliva politik EU na njihov vsakdan.

V letih 2018 in 2019 se bodo voditelji redno srečevali, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih, vse do naslednje vmesne postaje v reformi in razvoju Unije, tj. vrha v Sibiuu 9. maja 2019. Čim bolj bo ta razprava trdno osnovana na informacijah, debati in vključenosti državljanov in civilne družbe v državah članicah, tem bolj produktiven bo njen izid.

Predlog predsednika Macrona o posvetovanjih z državljani 24 o prihodnosti Evrope je prejel izrecno podporo več voditeljev drugih držav članic 25 ter naklonjenost večine institucij EU in držav članic, nacionalni dialogi v drugačnih oblikah pa so že potekali ali potekajo med drugim na Irskem, na Švedskem in v Bolgariji. Pripravljenost za vključitev v široke javne razprave o prihodnosti Evrope v skladu z ustreznimi nacionalnimi praksami so izrazili tudi voditelji drugih držav članic 26 . Prava struktura tega procesa se bo med državami članicami razlikovala glede na njihove tradicije in notranje demokratične ureditve. Razprave se lahko organizirajo namreč posamezno, skupaj jih lahko pripravi več sodelujočih držav članic, lahko pa potekajo tudi v okviru, ki ga podpirajo evropske institucije.

Evropska komisija že ima izkušnje z organizacijo dialogov z državljani, saj je od januarja 2015 pripravila približno 478 interaktivnih javnih razprav na več kot 160 lokacijah v evropskih prestolnicah in zunaj njih, na katerih so sodelovali člani Evropske komisije, poslanci Evropskega parlamenta ter predstavniki nacionalnih vlad, lokalnih in regionalnih organov ter civilne družbe. Evropska komisija ta proces še krepi, saj bo do maja 2019 organizirala ali pomagala organizirati še približno 500 dialogov z državljani v sodelovanju z državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi ter Evropskim parlamentom in drugimi evropskimi institucijami.

Evropska komisija bo pridobljene koristne izkušnje delila z državami članicami, ki načrtujejo svoje dogodke, in jim je pripravljena nuditi podporo, kjer bo to mogoče, na primer tako, da proces poveže s spletnim posvetovanjem o prihodnosti Evrope, ki ga je sprožila in ki bi lahko ostalo odprto do 9. maja 2019.

Države članice kot tudi lokalne in regionalne organe bi bilo treba spodbujati, da od srečanja voditeljev 23. februarja 2018 – ob upoštevanju ustreznih nacionalnih političnih struktur in praks – organizirajo informativne dogodke, da bi državljane vključile v javne razprave in posvetovanja o vprašanjih Evropske unije, zlasti o prihodnosti Evrope v okviru procesa, ki vodi do srečanja voditeljev 9. maja 2019, tj. tik pred volitvami v Evropski parlament.

Sklepi

Voditelji so pozvani, da na srečanju 23. februarja 2018 o institucionalnih vprašanjih:

1) upoštevajo dejstvo, da izvolitev uspešnega vodilnega kandidata kot predsednika Komisije na podlagi predloga Evropskega sveta in skupaj pripravljene strateške agende lahko poveča učinkovitost Evropske komisije, saj ji omogoči delo v okviru osredotočenega političnega programa, za katerega so skupaj odgovorne vse institucije; prav tako lahko pomaga povečati vidnost evropske volilne kampanje, tako da se državljanom bolje predstavi, med katerimi vizijami za prihodnost Evrope in političnimi programi lahko izbirajo;

2) evropske politične stranke pozovejo, naj svojega vodilnega kandidata izberejo do konca leta 2018, in spodbujajo zgodnji začetek tega postopka;

3) spodbujajo preglednost glede obstoječih in prihodnjih povezav nacionalnih in regionalnih strank z evropskimi strankami, vodilnimi kandidati in skupinami v Evropskem parlamentu;

4) dokončajo delo v zvezi s sestavo Evropskega parlamenta, reformo uredbe o evropskih političnih strankah in fundacijah ter reformo evropske volilne zakonodaje do spomladi 2018, da bi lahko akti začeli v celoti učinkovati do volilnega leta 2019;

5) razmislijo o ustanovitvi nadnacionalnega volilnega okrožja za volitve v Evropski parlament;

6) predvidijo pregled sklepa z dne 22. maja 2013 v zvezi s tem, ali se ohrani Evropska komisija z enim članom iz vsake države članice ali se zmanjša;

7) pretehtajo povečanje učinkovitosti v primeru postopne vzpostavitve dvojne funkcije predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije;

8) države članice pozovejo, naj v naslednjih mesecih in pred vrhom v Sibiuu 9. maja 2019 ter volitvami v Evropski parlament spodbujajo javno razpravo in sodelovanje pri vprašanjih o prihodnosti Evrope, tako da se v vseh državah članicah pripravijo dialogi z državljani ter podobne razprave in posvetovanja v skladu z nacionalnimi tradicijami in ob udeležbi visokih političnih predstavnikov.

(1)

Priporočilo Komisije z dne 12. marca 2013 o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament (2013/142/EU): http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013H0142&from=EN .

(2)

 Člen 10(2) Pogodbe o Evropski uniji.

(3)

Udeležba na volitvah v Evropski parlament: 1979: 61,99 %, 1984: 58,98 %, 1989: 58,41 %, 1994: 56,67 %, 1999: 49,51 %, 2004: 45,47 %, 2009: 42,97 %, 2014: 42,61 %.

(4)

 Upad volilne udeležbe v primerjavi s prejšnjimi volitvami v Evropski parlament: 2004: 4,04 odstotne točke, 2009: 2,5 odstotne točke, 2014: 0,36 odstotne točke.

(5)

 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o volitvah v Evropski parlament leta 2014 (COM(2015) 206 z dne 8. maja 2015).

(6)

 Člen 17(7) Pogodbe o Evropski uniji določa: „Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropski svet s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku.“

(7)

Izjava št. 11 o členu 17(6) in (7) Pogodbe o Evropski uniji, priložena Sklepni listini Medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo.

(8)

Strateška agenda za Unijo v času sprememb, Evropski svet, 26. in 27. junija 2014:  http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2079%202014%20INIT#page=15 .

(9)

 Izjava voditeljev 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/03/25/rome-declaration/.

(10)

Na primer Wolfgang Schäuble v govoru ob prejemu nagrade Karla Velikega leta 2012: http://www.karlspreis.de/fr/laureats/wolfgang-schaeuble-2012/discours-extrait-par-wolfgang-schaeuble.

(11)

„Če želimo okrepiti evropsko demokracijo, moramo ohraniti majhni demokratični napredek, dosežen z uvedbo vodilnih kandidatov – „Spitzenkandidaten“. Želim si, da bi se ta izkušnja ponovila.“ Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, govor o stanju v Uniji 2017, Strasbourg, 13. septembra 2017.

(12)

„Želel bi, da evropske politične stranke začnejo volilno kampanjo za naslednje evropske volitve veliko prej kot v preteklosti. Prepogosto so bile namreč vseevropske volitve le vsota nacionalnih kampanj. Evropska demokracija si zasluži več.“ Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, govor o stanju v Uniji 2017, Strasbourg, 13. septembra 2017.

(13)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (COM(2017) 481 z dne 13. septembra 2017).

(14)

 Na primer: Emmanuel Macron, francoski predsednik, 26. septembra 2017:

http://www.elysee.fr/declarations/article/initiative-pour-l-europe-discours-d-emmanuel-macron-pour-une-europe-souveraine-unie-democratique/ ; 

Leo Varadkar, predsednik irske vlade, 17. januarja 2018:

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+CRE+20180117+ITEM-008+DOC+XML+V0//EN&language=EN ;

vrh držav južnega dela Evropske unije (Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija)

v Rimu 10. januarja 2018, izjava z naslovom „Bringing the EU forward in 2018“ (Doseganje napredka v EU v letu 2018):

http://www.governo.it/sites/governo.it/files/documenti/documenti/Notizie-allegati/governo/DeclarationIVEUSouthSummit.pdf.

(15)

Vrh držav Višegrajske skupine V4 (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška) v Budimpešti 26. januarja 2018, „Statement on the Future of Europe“ (Izjava o prihodnosti Evrope):  http://abouthungary.hu/speeches-and-remarks/v4-statement-on-the-future-of-europe/ .

(16)

„Naklonjen sem tudi zamisli o nadnacionalnih listah na evropskih volitvah, čeprav se zavedam, da se marsikdo med vami z njimi ne strinja.“ Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, govor o stanju v Uniji 2017, Strasbourg, 13. septembra 2017.

(17)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije (2015/2035 (INL)).

(18)

Sklep z dne 22. maja 2013 določa, da „Evropski svet pregleda [ta sklep] [...] pred imenovanjem prve Komisije po datumu pristopa tridesete države članice bodisi pred imenovanjem Komisije, ki bo nasledila Komisijo, ki bo svoje naloge prevzela 1. novembra 2014, kar nastopi prej.“

(19)

Emmanuel Macron, francoski predsednik, 26. septembra 2017: ƒ„Une Commission de 15 membres devra être notre horizon et pour avancer, soyons simples: que les grands pays fondateurs renoncent à leurs commissaires pour commencer! Nous donnerons l’exemple.“ („Naše vodilo bi morala biti 15-članska Komisija in če želimo storiti korak naprej, poenostavimo stvari: za začetek bi se svojim komisarjem morale odpovedati velike ustanovne države članice. Mi bomo dali zgled.“) http://www.elysee.fr/declarations/article/initiative-pour-l-europe-discours-d-emmanuel-macron-pour-une-europe-souveraine-unie-democratique/ ; Sebastian Kurz, avstrijski kancler v programu ÖVP za volitve v Avstriji leta 2017: https://www.sebastian-kurz.at/programm/artikel/kurswechsel-in-europa . 

(20)

Izjava št. 11 o členu 17 Pogodbe o Evropski uniji, priložena Sklepni listini Medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo.

(21)

„Evropa bi delovala bolje, če bi združili funkcijo predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta. [...] En predsednik bi preprosto bolje odražal resnično naravo Evropske unije kot unije držav in unije državljanov.“ Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, govor o stanju v Uniji 2017, Strasbourg, 13. septembra 2017.

(22)

Člen 15(6) Pogodbe o Evropski uniji določa, da predsednik Evropskega sveta ne sme imeti nacionalnega mandata.

(23)

„[...] [M]enim, da bi morali [...] nacionalne parlamente in civilno družbo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bolj vključiti v oblikovanje prihodnosti Evrope.“ Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, govor o stanju v Uniji 2017, Strasbourg, 13. septembra 2017.

(24)

Emmanuel Macron, francoski predsednik, govor na kongresu v Versaillesu, 3. julija 2017:  http://www.elysee.fr/declarations/article/discours-du-president-de-la-republique-devant-le-parlement-reuni-en-congres/ .

(25)

Vrh držav južnega dela Evropske unije (Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija) v Rimu, 10. januarja 2018, izjava: „Bringing the EU forward in 2018“ (Doseganje napredka v EU v letu 2018):

http://www.governo.it/sites/governo.it/files/documenti/documenti/Notizie-allegati/governo/DeclarationIVEUSouthSummit.pdf.

(26)

Vrh držav Višegrajske skupine V4 (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška) v Budimpešti, 26. januarja 2018, „Statement on the Future of Europe“ (Izjava o prihodnosti Evrope):  http://abouthungary.hu/speeches-and-remarks/v4-statement-on-the-future-of-europe/ .