3.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/307


RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2018/1413

z dne 18. aprila 2018

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2016

EVROPSKI PARLAMENT,

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2016,

ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0084/2018),

A.

ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

B.

ker izkaz prihodkov in odhodkov (1) Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (v nadaljevanju: agencija) kaže, da je končni proračun agencije v proračunskem letu 2016 znašal 16 673 153,98 EUR, kar je 1,06 % manj kot leta 2015; ker proračun agencije izvira predvsem iz proračuna Unije;

C.

ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2016 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega računa agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.

ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2016 stopnja izvrševanja proračuna znašala 96,31 %, kar je 1,22 % manj kot leto poprej (97,53 %), stopnja izvrševanja plačil pa 70,35 %, kar je 1,70 % manj kot v proračunskem letu 2015;

2.

pozdravlja nadaljnje ukrepe agencije v zvezi s pripombami, ki jih je organ za podelitev razrešnice podal glede izvrševanja proračuna v prejšnjih letih; je prav tako zadovoljen, da je začela agencija hitro izvajati priporočilo o okvirnih pogodbah za IKT in svetovanje, saj je Računsko sodišče v razrešnici za leto 2016 navedlo, da so na teh področjih potrebne izboljšave;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

3.

ugotavlja, da je bila v skladu s poročilom Računskega sodišča stopnja v leto 2017 prenesenih odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, visoka za naslov II (upravni odhodki) in je znašala 417 279 EUR oziroma 30 % (v primerjavi z zneskom 364 740 EUR oziroma 26 % leta 2015); ugotavlja, da se ti prenosi v glavnem nanašajo na storitve IT, ki še niso bile v celoti opravljene in do konca leta zanje še niso bili izdani računi; poleg tega ugotavlja, da so prenesena odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, za naslov III znašala 3 370 616 EUR oziroma 43 % (v primerjavi z zneskom 3 383 052 EUR oziroma 41 % leta 2015); ugotavlja, da se ti prenosi v glavnem nanašajo na raziskovalne projekte in študije, ki so trajali več kot eno leto; ugotavlja, da bi v skladu z Računskim sodiščem, agencija lahko razmislila o uvedbi diferenciranih proračunskih sredstev, da bi bolje prikazala večletno naravo operacij in neizogibne zamude, do katerih prihaja v obdobju med podpisom pogodbe, zagotavljanjem storitev in plačili; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da bo proučila to možnost, ki bi morda pripomogla k izboljšanju upravljanja proračuna;

4.

ugotavlja, da so lahko prenosi v naslednje leto zaradi večletne narave operativnih programov agencij pogosto deloma ali povsem upravičeni in ne pomenijo nujno slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter tudi niso vedno v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti, zlasti če jih agencija načrtuje in o tem obvesti Računsko sodišče;

Prerazporeditve

5.

ugotavlja, da je bilo v proračunskem letu 2016 opravljenih 11 proračunskih prerazporeditev v skupnem znesku 319 240 EUR, da bi sredstva s področij, kjer so mogoči prihranki, prenesli na področja, kjer denarja primanjkuje, ter tako uresničili letne cilje;

Javna naročila

6.

ugotavlja, da je agencija sklenila pogodbe o blagu in storitvah v skupnem znesku 8 492 938,92 EUR, od tega je bilo 930 240,32 EUR dodeljenih prek 41 postopkov s pogajanji, 580 926,16 EUR prek medinstitucionalnih pogodb oziroma sporazumov o storitvah, 6 981 772,44 EUR pa ustreza 155 posebnim pogodbam ali naročilnicam na osnovi okvirnih pogodb, ki izhajajo iz dodelitev v odprtih postopkih;

7.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila skupina za javna naročila vzpostavljena, da se zagotovi usklajenost vseh izvedenih postopkov javnega naročanja v agenciji – od zasnove do sklenitve –, za katere veljajo nadzorni ukrepi in kontrole za zmanjševanje tveganja, vključno s postopki uradnega začetka in postopki ocenjevanja, izjavami o odsotnosti navzkrižja interesov, ki so jih podpisali člani odborov, oceno meril za izločitev, izbor in oddajo v pisni obliki;

8.

ugotavlja, da je agencija v s skladu s poročilom Računskega sodišča leta 2014 podpisala okvirno pogodbo za zagotavljanje svetovalnih storitev na področju IT v obdobju 2014–2017 v skupni vrednosti 1.100.00 EUR; z obžalovanjem ugotavlja, da so sicer v specifičnih pogodbah, ki so bile leta 2016 podpisane za izvajanje te okvirne pogodbe, jasno opredeljeni rezultati projekta, da pa so bili svetovalci plačani po odprtem sistemu „time and means“ (stroški dejansko opravljenih delovnih ur in porabljenega materiala), pri katerem cena ni fiksna in neposredno povezana z rezultati, temveč izhaja iz števila porabljenih delovnih dni; poleg tega ugotavlja, da je bilo leta 2016 približno 50 % svetovalnih storitev na področju IT opravljenih izven prostorov agencije, zaradi česar je ta težje spremljala učinkovito izvajanje pogodb; ugotavlja, da so plačila v sklopu te okvirne pogodbe leta 2016 znašala približno 400 000 EUR; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da nasvete Računskega sodišča upošteva pri svojih novih okvirnih pogodbah za IKT in svetovalne storitve tako, da uporablja specifične pogodbe po sistemu „Quoted Time and Means“ (cena delovnih ur in materiala po predračunu), kjer je ustrezno;

Kadrovska politika

9.

na podlagi kadrovskega načrta ugotavlja, da je bilo 31. decembra 2016 zasedenih 39 delovnih mest (od skupaj 41 mest, odobrenih v proračunu Unije) v primerjavi s 40 mesti v letu 2015;

10.

obžaluje, da glede na število zasedenih delovnih mest 31. decembra 2016 zastopanost spolov ni bila uravnotežena, saj je bil delež žensk 72 %, delež moških pa 28 %; priporoča, naj se to neravnotežje čim prej obravnava; ugotavlja pa, da je uravnoteženost spolov (50:50) na ravni višjega vodstva;

11.

poudarja, da bi moralo biti ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem del kadrovske politike agencije; ugotavlja, da proračun, porabljen za dejavnosti za dobro počutje, na zaposlenega znaša približno 194 EUR, kar ustreza trem dnem na zaposlenega; opaža, da bolniški dopust na zaposlenega v povprečju znaša 11 dni;

12.

opozarja, da je agencija sprejela sklep glede psihičnega in spolnega nadlegovanja v letu 2007; predlaga, da se organizirajo usposabljanja in informacijska srečanja, da bi se povečala ozaveščenost osebja; ugotavlja, da je bila uradna preiskava izvedena leta 2016; zahteva več pojasnil v zvezi z ugotovitvami preiskave, pri čemer je treba spoštovati predpise o varstvu podatkov;

13.

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija v letu 2016 ni prejela pritožb, niti ni bila vpletena v tožbe ali primere, povezane z zaposlovanjem ali odpuščanjem uslužbencev;

14.

ugotavlja, da je agencija sprejela nadaljnja izvedbena pravila na podlagi reforme kadrovskih predpisov, ki je začela veljati 1. januarja 2014.

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov, preglednost in demokracija

15.

ugotavlja, da se nove izjave o navzkrižju interesov in povzetki življenjepisov zbirajo in analizirajo, saj nov odbor deluje že od konca leta 2016; poleg tega ugotavlja, da je agencija zbrala 131 popolnih dosjejev, 70 od članov upravnega odbora (80 %), 52 od namestnikov članov upravnega odbora (60 %) in 12 od opazovalcev in njihovih namestnikov (48 %); pozdravlja, da noben od ocenjenih dosjejev ne kaže na situacijo, ki bi lahko veljala za navzkrižje interesov v smislu politike agencije;

16.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija sprejela strategijo za boj proti goljufijam na osnovi smernic, ki jih je za agencije Unije izdal Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF); ugotavlja, da strategija zajema triletno časovno obdobje (2015–2017), njegovo izvajanje pa redno spremlja predsedstvo agencije; ugotavlja tudi, da je bil notranji postopek za poročanje o potencialnih primerih goljufij in njihovih rezultatih ter za njihovo obravnavo sprejet in je na voljo osebju na intranetu;

17.

močno obžaluje, da agencija še ni sprejela internih pravil o prijavljanju nepravilnosti; ugotavlja, da agencija čaka smernice Komisije; poleg tega ugotavlja, da medtem agencija uporablja smernice Komisije v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti iz leta 2012; odločno poziva agencijo, naj obvesti organ za podelitev razrešnice, ko bo določila in uvedla pravila za prijavljanje nepravilnosti;

18.

poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo prijaviteljem nepravilnosti pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

Glavni dosežki

19.

pozdravlja tri glavne dosežke, ki jih je za leto 2016 navedla agencija, in sicer:

dokončala je triletni pilotni projekt „Varnejše in bolj zdravo delo pri vseh starostih – poklicna varnost in zdravje v okviru staranja delovne sile“, ki ga je začel Parlament, in začela izvajati kampanjo za zdrava delovna mesta 2016–2017 „Zdrava delovna mesta za vse starosti“;

na seminarju na visoki ravni je predstavila prvo poročilo velikega raziskovalnega projekta z naslovom „Zdravje in varnost v mikro- in malih podjetjih“;

skupaj z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in Prevajalskim centrom za organe Evropske unije (CdT) je začela uporabljati novo orodje za upravljanje večjezičnih spletnih mest, ki mu je bila v letu 2017 podeljena nagrada evropskega varuha človekovih pravic za odličnost v javni upravi;

Notranja revizija

20.

ugotavlja, da je leta 2016 služba Komisije za notranjo revizijo izvedla strateško oceno tveganja z glavnim namenom, da se pripravi nov večletni strateški načrt notranje revizije za obdobje 2017–2019;

21.

pozdravlja, da ob koncu leta 2016 agencija ni imela nezaključenih „kritičnih“ ali „zelo pomembnih“ priporočil; ugotavlja, da si je agencija v tem letu prizadevala za izvajanje akcijskega načrta v zvezi s štirimi pomembnimi priporočili, ki jih je služba za notranjo revizijo leta 2015 podala pri reviziji „Orodij za upravljanje varnosti in zdravja pri delu“; ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo pregledala opravljeno delo pri štirih priporočilih in priporočila njihov zaključek v začetku leta 2017;

Uspešnost

22.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija sprejela pomembne ukrepe v podporo sistemu upravljanja na podlagi dejavnosti s sistemom IT; pozdravlja nova digitalna orodja za upravljanje časa, porabljenega za različne projekte in dejavnosti ter za upravljanje ponudb in oddajo naročil;

Druge pripombe

23.

ugotavlja, da v skladu s poročilom Računskega sodišča ustanovna uredba agencije, Uredba (ES) št. 2062/94, izrecno ne zahteva zunanjih vrednotenj njenih dejavnosti; z zadovoljstvom ugotavlja, da predlog Komisije za novo ustanovno uredbo (COM(2016)0528) vključuje obvezno izvajanje vrednotenj vsakih pet let in uporabo zunanjih revizijskih poročil;

24.

ceni dejavnosti agencije ter njeno analizo o varnosti in zdravju pri delu, saj prispevajo k oblikovanju politike Unije za spodbujanje zdravih in varnih delovnih mest po celotni Uniji; ugotavlja, da agencija ponuja delovne svežnje v podporo malim, srednjim in mikropodjetjem, ki zajemajo orodja in smernice, s katerimi lahko ta podjetja obravnavajo vrzeli v znanju in izboljšajo skladnost s standardi varnosti in zdravja pri delu;

25.

odobrava dobro sodelovanje med agencijami na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključevanja, zlasti med Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu, Eurofoundom, Cedefopom in inštitutom EIGE pri pripravi poročila „Towards age-friendly work in Europe: a life course perspective on work and ageing from EU agencies“ (Starosti naklonjeno delo v Evropi: študija agencij EU o delu in staranju z vidika različnih življenjskih obdobij);

26.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 18. aprila 2018 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(1)  UL C 12, 13.1.2017, str. 9.

(2)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0133 (glej stran 393 tega Uradnega lista).