Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

(2019/C 86/12)

Poročevalec:

Ximo PUIG I FERRER (ES/PES), predsednik avtonomne skupnosti, Valencija

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

COM(2018) 380 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Naslov uredbe

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za podporo tranziciji (ESPT)

Obrazložitev

V členu 2 predloga uredbe je jasno predvideno, da področje uporabe sklada presega zgolj globalizacijo, zato bi bilo treba njegovo ime spremeniti v celotnem besedilu.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja.

Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s členom 8 PDEU bi si morale države članic e in Komisija prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja.

Obrazložitev

Navedena je glavna pravna podlaga.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“ (20) opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovina in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito .

Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“ opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Zato se je, kljub temu, da bolj odprta trgovina in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev zagotavljata prednosti, treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki , ki še posebej prizadenejo nekatera izmed področij poslovanja, podjetij, skupin ranljivejših delavcev in regij . Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo tehnološki in okoljski prehod dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene in da bo mogoče v večji meri predvideti sočasne škodljive učinke globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda .

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG , bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih) . Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest.

Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPT , bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 150 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju devetih mesecev. Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah , kot v primerih regij, ki jih je že močno prizadela visoka stopnja brezposelnosti, se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest.

Obrazložitev

Uskladitev s predlaganimi zakonodajnimi spremembami člena 5.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ustrezati stopnji ESS+ v zadevni državi članici .	Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ne smela biti manjša od 60 % . Ta minimalni delež se lahko poveča še za 5 %, če so predvideni objektivni in operativni ukrepi in instrumenti za predvidevanje in prestrukturiranje.

Obrazložitev

Uskladitev s predlaganimi zakonodajnimi spremembami člena 14(2).

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(19)

Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadar koli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG .

(19)

Finančni prispevki iz ESPT bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela , zato je ključno aktivno sodelovanje lokalnih in/ali regionalnih oblasti . Ponovno vzpostavitev podnacionalnih zmogljivosti je treba obravnavati v okviru osredotočenosti na lokalne značilnosti, ki temeljijo na prednostih teh območij in lokalnih virih. S politiko grozdov, širjenjem znanja in inovacij ter ustanavljanjem podjetij, ki spodbujajo zaposlovanje, bo ustvarjeno okolje, ki bo spodbudilo rast na osnovi enakih možnostih za ljudi, ne glede na kraj bivanja. Pri tem pristopu bi moralo imeti prednost razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba.

Vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev bi moralo imeti vedno značaj spremljevalnega ukrepa k aktivnim ukrepom . Prav tako bi bilo treba podjetja spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPT, kadar je to združljivo .

Vendar bi morala biti mobilnost delavcev, ki vključuje napotitev v druge kraje, podprta šele kot skrajni ukrep, saj povzroča neravnovesja in izgubo regionalne privlačnosti.

Obrazložitev

Politike prestrukturiranja bi morale vzpostavljati ugodno okolje za zaposlovanje in rast ter sprejemati ukrepe, ki delavcem omogočajo vrnitev v poklicno življenje, vključno z izrednimi, časovno omejenimi pomočmi.

Regionalne oblasti, ki poznajo razmere in jih tudi upravljajo, bi morale biti v ta proces dejavno vključene.

Predlog spremembe 7

Za uvodno izjavo 19 se doda nova točka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija v svojem dokumentu Razmislek o izkoriščanju globalizacije priznava močno regionalno razsežnost neenakih teritorialnih učinkov globalizacije. Nova delovna mesta, ki jih ustvarjajo trgovina in tehnološke spremembe, namreč ne nastajajo nujno na istih lokacijah kot ukinjena delovna mesta. Poleg tega prizadeti delavci pogosto nimajo potrebnih znanj in spretnosti za ta nova delovna mesta.

Zato bi morale trgovinske sporazume EU spremljati ocene teritorialnega učinka, in sicer kot instrument, ki pristojnim organom omogoča, da zgodaj prepoznajo in količinsko ovrednotijo morebiten asimetrični učinek trgovinskih sporazumov, se nanj pripravijo, predvidijo spremembe ter razmislijo o morebitnem prestrukturiranju z oblikovanjem strategij, ki temeljijo na pravilni kombinaciji politik in učinkoviti uporabi sredstev EU.

Obrazložitev

OR podpira trgovinsko politiko EU pod pogojem, da jo spremljajo ocene teritorialnih učinkov, ki merijo morebitne posledice in se uporabijo kot instrument za oblikovanje preglednih trgovinskih politik, ki temeljijo na dokazih.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka.

(20)

Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, na regionalni in lokalni ravni, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka.

Obrazložitev

Prednostna naloga bi moralo biti ustvarjanje delovnih mest na območjih, kjer je prišlo do odpuščanj.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(23)	V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge.

(23)	V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči, zlasti lokalne in regionalne oblasti, o stanju vloge.

Obrazložitev

Poudariti je treba pomen sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti pri poteku vloge.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 39

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(39)	Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile , bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev –

(39)

Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence evropskih državljanov, zlasti aktivnega prebivalstva , bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev.

Obrazložitev

Izraz „delovna sila“ v predpisih se ne zdi primeren za opisovanje državljanov ali zaposlenih posameznikov. Številni viri v delavcih prepoznavajo socialno-poklicno razsežnost, ki presega razumevanje delavcev kot ključnega dejavnika proizvodnje.

Predlog spremembe 11

Za uvodno izjavo 39 se doda nova točka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Javne naložbe v spretnosti in človeški kapital bi bilo treba bolje uskladiti s strategijami pametne specializacije in k njim pristopiti s teritorialnega vidika, da bi analizirali, kako lahko strukturne spremembe vodijo v specifične težave in izzive v regionalnem in/ali lokalnem gospodarstvu. Zaradi potrebe po prilagoditvi teh spretnosti potrebam regionalne industrije bi bilo treba strategije gospodarskega razvoja hkrati uskladiti tudi z izobraževalnimi in zaposlitvenimi politikami za razvoj lokalnih zmogljivosti.

Obrazložitev

Poudariti je treba potrebo po prilagoditvi javnih naložb v spretnosti v skladu z značilnostmi določene regije ter po povezavi regionalnega razvoja z izobraževalnimi in delovnimi politikami, da bo dosežen čim večji učinek.

Predlog spremembe 12

Člen 2

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami.	ESPT podpira socialno-ekonomske preobrazbe, ki so rezultat globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda , da pomaga delavcem , za katere se dodeli pomoč, pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPT prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami.

Obrazložitev

Takšno besedilo je bolj vključujoče: obravnava presežne delavce, samozaposlene osebe ter „delavce podjetij v težavah, ki jim grozi odpust“, katerih vključitev predlagamo v tem mnenju.

Predlog spremembe 13

Člen 3(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5.	1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in odgovornost ter nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj , kot tudi delavcem podjetij v težavah, ki jim grozi odpust, v skladu s členom 5.

Obrazložitev

Posledice globalizacije trgov ali krize so lahko stranski učinki politik Komisije. Poleg solidarnosti je tudi sklad izraz odgovornosti, ki jo nosi EU v zvezi s svojimi odločitvami.

Izraz „delavci podjetij v težavah, ki jim grozi odpust“ je tudi v skladu s predlogom iz tega mnenja.

Predlog spremembe 14

Člen 3(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam.

2. Specifičen cilj ESPT je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, odločitve, sprejete v okviru instrumentov trgovinske zaščite EU, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam , opredeljenim v členu 4 .

Obrazložitev

Delavci, ki občutijo negativne posledice dejstva, da niso bili zahtevani protidumpinški ukrepi, se bodo lahko avtomatično sklicevali na pravice, zapisane v predpisih o ESPT in bodo lahko upravičeni do ukrepov tega sklada.

Sklicevanje na člen 4 na koncu se nanaša na vključitev opredelitve skupin, ki jih je treba obravnavati kot najbolj prikrajšane.

Predlog spremembe 15

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)	„presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov;

(a)	„presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov;

(b)	„samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(b)	„samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(c)	„upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPG .

(c)

„ranljivi delavec“ pomeni vsako upravičeno osebo, za katero velja katera koli od naslednjih značilnosti ali okoliščin:

—	starost nad 54 let,

—	starost pod 30 let,

—	ženski spol,

—	kakršna koli invalidnost (gibalna, duševna, senzorna),

—	finančna odvisnost ene ali več oseb od upravičene osebe,

—	pomanjkanje zaključene višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicnih kvalifikacij (mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe 3) ali

—	pripadnost etnični manjšini v državi članici.

(d)	„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG , ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

(d)	„upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPT .

(e)	„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPT , ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

Obrazložitev

Razumno je v predpisih izrecno navesti splošne pojme iz predloga uredbe, „prikrajšani upravičenci“ ali „najbolj prikrajšane skupine“, brez konkretne opredelitve. Predlaga se tudi ponovna preučitev vključevanja mladih in uvajanja načela enakosti spolov in enakopravnosti.

Predlog spremembe 16

Člen 5(1) in 5(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za pomoč

„1. Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPG za ukrepe, namenjene presežnim delavcem in samozaposlenim osebam v skladu z določbami iz tega člena.

„1. Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPT za ukrepe, namenjene presežnim delavcem, samozaposlenim osebam, ki so prenehale opravljati svojo dejavnost, in delavcem podjetij v težavah, ki jim grozi odpust, v skladu z določbami iz tega člena.

2. Finančni prispevek iz ESPG bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

2. Finančni prispevek iz ESPT bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

(a)	prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi;

(a)	prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi;

(b)

prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj;

(b)

prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 150 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj;

(c)	prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2.

(c)

prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2.

3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG .

Obrazložitev

Poenotenje in uskladitev z besedilom člena 3.

Poveča se dostop do pomoči za manjše skupine presežnih delavcev v skladu z majhno velikostjo podjetij: ukinitev delovnih mest v velikem obsegu je redkejša.

Razlog za različna obdobja ni znan. Predlaga se poenotenje in podaljšanje obdobja na devet mesecev.

Predlog spremembe 17

Člen 5(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
4. Sredstva iz ESPG se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev države članice, kar vpliva na sektorje, ki so odvisni od javnih financ.

Obrazložitev

Pomoč bi morala biti na voljo vsem odpuščenim delavcem, brez izjem za delavce iz sektorjev, ki so odvisni od javnega financiranja. Poleg tega je lahko pristojnim organom zelo težko določiti, kateri sektorji so odvisni od javnih financ in kateri ne.

Predlog spremembe 18

Novi odstavek v členu 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. (ali 5.) Države članice bi lahko v vloge za finančne prispevke iz ESPT kot upravičence vključile delavce podjetij v težavah, ki jim grozi odpust – v skladu z opredelitvijo za ta podjetja iz sporočila Komisije Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (2014/C 249/01) –, skupaj z ostalimi upravičenci iz prejšnjih odstavkov, in sicer za sodelovanje izključno v ukrepih usposabljanja in preusposabljanja po meri, vključno s pridobivanjem spretnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter drugih potrebnih spretnosti v digitalni dobi, pod pogojem, da ne gre za ukrepe, za katere so po nacionalni zakonodaji ali veljavnih kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

Obrazložitev

Za digitalno preobrazbo gospodarstva morajo vsi evropski državljani doseči določeno raven digitalnih kompetenc, delavci, ki jim grozi odpoved, pa morajo biti glavni prejemniki teh posameznikom prilagojenih storitev za pridobitev digitalnih sposobnosti.

Predlog spremembe 19

Nov zadnji pododstavek v členu 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Upravičenci so lahko tudi delavci podjetij v težavah ki jim grozi odpust, v skladu z omejitvami iz člena 5(4) (ali 5(5)).

Obrazložitev

Besedilo je skladno s predhodnimi določbami in jih dopolnjuje.

Predlog spremembe 20

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičeni ukrepi

„1. Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev.

„1. Finančni prispevek iz ESPT se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev.

Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam zadevnega upravičenca , specifičnim izzivom, ki nastajajo v regionalnem in/ali lokalnem gospodarstvu, in zlasti spretnostim delavcev, ki jim grozi odpust .

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)

usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja;

(b)	posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce.

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)

(b)	posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce.

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku.

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku , razen če upravičenci veljajo za ranljive osebe – v tem primeru lahko ta delež znaša največ 50 % .

Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 EUR na presežnega delavca.

Naložbe so namenjene projektom, ki izpolnjujejo pogoje tehnične, gospodarske in finančne izvedljivosti, organi pa v ta namen določijo mentorske in svetovalne ukrepe za zagotovitev njihove izvedljivosti.

Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela.

2. Do finančnega prispevka iz ESPG niso upravičeni naslednji ukrepi:

2. Do finančnega prispevka iz ESPT niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)	posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(a)	posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b)	ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

(b)	ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

Iz ESPG se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite.

Iz ESPT se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite.

3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji.

3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji ter ob aktivnem sodelovanju regionalnih in lokalnih organov .

4. Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPG izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzora in poročanja.

4. Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPT izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja , pa tudi za ukrepe za krepitev zmogljivosti teh regionalnih in/ali lokalnih organov, ki jih prizadene večje in nepričakovano prestrukturiranje .

Obrazložitev

Strukturne spremembe povzročajo posebne težave na lokalni ravni, zato je potrebno sodelovanje regionalnih organov.

V skladu s predlogom člena 4 se predlaga ugodnejša obravnava ranljivih delavcev.

Posvetovati se je treba glede vzdržnosti projektov samozaposlovanja ter se izogniti napakam v prihodnje.

Predlog spremembe 21

Člen 9(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.	Vloga vsebuje naslednje informacije:

5.	Vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)	oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(a)	oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(b)	potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci;

(b)	potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci;

(c)	kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(c)	kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(d)	po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(d)	po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(e)	pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost;

(e)	pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost;

(f)	podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, starejše in mlade upravičence;

(f)

podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za ranljive upravičence , opredeljene v točki (c) člena 4, in po potrebi delavce podjetij v težavah, ki jim grozi odpust, ki bodo vključeni v ukrepe usposabljanja za pridobitev digitalnih spretnosti z omejitvami iz člena 5(4) (ali 5(5)), in obrazložitev, kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb;

(g)

obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb ;

(g)

obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje , vključno s tistimi, ki se nanašajo na spodbujanje ponovne oživitve regij, ki jih je prizadelo prestrukturiranje, in omogočanje sodelovanja med ustreznimi akterji, ter obrazložitev, ali obstajajo ukrepi ter objektivni in operativni instrumenti za predvidevanje in prestrukturiranje v skladu z določbami iz člena 14(2) ;

(h)	oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(h)	oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(i)	za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(i)	za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi prizadete regije opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(j)	datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPG , kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(j)	datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPT , kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(k)	postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(k)	postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(l)	izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(l)	izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPT s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(m)	vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja.

(m)	vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja;

(n)	po potrebi utemeljitev nezadostnih upravnih zmogljivosti za upravljanje teh pomoči in potrebe po dodatnih sredstvih za tehnično in upravno pomoč v skladu s členom 12(5).

Obrazložitev

Regionalni organi morajo sodelovati pri določanju ciljev, saj se spoznajo na zaposlitvene možnosti v gospodarstvu na njihovem območju.

Ostala vprašanja so v skladu prejšnjimi predvidevanji ali navedbami v nadaljevanju (okvir kakovosti, dopolnilna tehnična pomoč).

Predlog spremembe 22

Člen 12(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG . Komisija informacije o uporabi ESPG ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici.

4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPT . Komisija informacije o uporabi ESPT ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici , tako na nacionalni kot na regionalni ravni .

Obrazložitev

Zagotoviti je treba obveščenost lokalnih in regionalnih oblasti.

Predlog spremembe 23

Novi odstavek v členu 12

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	5. Komisija lahko skupaj z odobritvijo finančnega prispevka uporabi sredstva iz ustreznega zneska za tehnično in upravno pomoč za države članice, ki za to zaprosijo s poročilom, v katerem navedejo razloge za pomanjkanje upravnih zmogljivosti, za prilagodljivo in učinkovito upravljanje pri pripravi, spremljanju, nadzoru, reviziji ali vrednotenju, ki ga morajo opraviti.

Obrazložitev

Da bi Komisija omogočila hiter odziv in nadomestila pomanjkanje upravnih zmogljivosti regij, bi lahko na podlagi utemeljene zahteve odobrila uporabo dela sredstev za tehnično pomoč za dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, ki ga morajo izvajati regije.

Predlog spremembe 24

Člen 14(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Stopnja sofinanciranja ESPG za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici.

2. Stopnja sofinanciranja ESPT za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici , a v nobenem primeru ni nižja od 60 % . Ta najnižja stopnja se lahko poveča za dodatnih 5 %, če so bili kot predhodni pogoj objektivni in operativni ukrepi in instrumenti predvidevanja in prestrukturiranja na voljo v kateri koli obliki strateških in akcijskih dokumentov, po možnosti v skladu s pristopom, ki temelji na lokalnih značilnostih.

Obrazložitev

Da ne bi prišlo do pomanjkanja regionalnih virov za ukrepe solidarnosti s prizadetimi delavci, se v vsakem primeru predlaga najmanj sedanjih 60 %.

Poleg tega se zavzemamo, da se lahko sofinanciranje poveča za 5 % na zahtevo držav članic, ki že izvajajo ukrepe predvidevanja kot dobro prakso okvira kakovosti.

Predlog spremembe 25

Člen 17(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zadevne države članice so lahko pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Zadevne države članice so lahko , po posvetovanju z zadevno regijo, pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba obveščenost lokalnih in regionalnih oblasti.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

Predhodne ugotovitve in razmisleki

izpostavlja, da se mora Evropa zavedati dejstva, da se bo eno glavnih žarišč, nastalo zaradi velikih strukturnih izzivov, ki izhajajo predvsem iz odpiranja gospodarstev, podnebnih sprememb, prilagodljivih tehnoloških procesov, krepitve migracijskih tokov ali staranja prebivalstva, osredotočalo na delo v prihodnosti, pogoje njegovega opravljanja in posledice na osebni, družinski in regionalni ravni;

izraža zaskrbljenost in opozarja na posledice poslabšanja evropskega socialnega modela, ki izhajajo iz nastanka in širjenja novih oblik negotovih delovnih razmerij, povezanih s pomanjkanjem in revščino ljudi v skrajnih razmerah, ki se ne morejo svobodno odločiti o sprejemu protistoritve velikih mednarodnih podjetij, ta pa na drugi strani zadržujejo svoje davke zunaj dosega držav članic ter izrivajo majhna lokalna podjetja zaradi svojega prevladujočega položaja na trgih;

ugotavlja, da regije kot prostor odnosov in družbene strukture, kjer se združujejo okoljski, sociokulturni, gospodarski, organizacijski in človeški dejavniki, pridobivajo pomembno vrednost za razvoj in napredek lokalnih skupnosti, ki ju lahko dejanski in materialni učinki globalizacije ter drugi procesi preoblikovanja in poslabšanja močno prizadenejo, saj vplivajo na njihove lokalne vire in človeški kapital;

meni, da je razsvetljena Evropa zmožna in dovolj rahločutna – kot se je že večkrat izkazalo – da se spopade z napetostmi med ohranjanjem konkurenčnosti svetovnega gospodarstva in jamstev za obrambo in spodbujanje naše blaginje na splošno ter zaposlovanjem, usposabljanjem in zlasti pravicami delavcev, da bi se odzvala na pričakovanja državljanov Evropske unije in zadovoljila potrebe regij;

Pomen evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

izpostavlja in pozdravlja zakonodajni predlog Komisije z dne 30. maja 2018 o ponovni izdaji nove uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju: ESPG) zaradi vloge, ki jo ima sklad od svojega začetka leta 2007: 611 milijonov evrov v 160 podpornih ukrepih za 147 000 delavcev iz različnih regij in držav, s čimer je EU izrazila solidarnost in odgovornost glede odločitev, sprejetih v okviru enotnega trga;

potrjuje vrednost tega uporabnega instrumenta (1), pri katerem izstopata izredna uspešnost s približno 50 % ponovnih vključitev na trg dela, časovno trajnostjo zaposljivosti in izboljšanjem spretnosti udeležencev, kot tudi visoka politična prepoznavnost (2);

opozarja na naraščajoče nezadovoljstvo in zaskrbljenost evropskih državljanov glede svetovnih trendov (kar je znano kot „geografija nezadovoljstva“), ki spodbujata izolacionistična gibanja; poudarja vlogo, ki jo ima lahko dobro izvajanje ukrepov ESPG, med drugim pri blažitvi posledic nepredvidenega velikega prestrukturiranja, ki mu je veliko evropskih regij izpostavljenih zaradi gospodarske specializacije, stroškov dela ali ravni izobrazbe njihovega aktivnega prebivalstva (3);

Dopolnjevanje in učinkovito usklajevanje med politikami in skladi

pozdravlja poudarek na vlogi širjenja spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, kot obveznega povezovalnega elementa vsakega svežnja prilagojenih storitev, čeprav zaradi specifičnih težav v regionalnem gospodarstvu predlaga boljšo usklajenost s strategijami pametne specializacije in pristope, usmerjene v regije;

regionalne oblasti poziva k aktivnemu sodelovanju pri strategijah regionalnega gospodarskega razvoja zaradi potrebe po prilagoditvi kompetenc, znanj in spretnosti potrebam regionalne industrije s tesnim sodelovanjem med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter regionalnimi socialnimi, sindikalnimi in poslovnimi zainteresiranimi stranmi;

10.

opozarja na potrebo po večji prožnosti in prilagodljivosti ukrepov, ki prejemajo sredstva, da se omogoči podpora širšemu razponu ukrepov za gospodarski razvoj ter premosti vrzel med kratkoročnimi ukrepi in dolgoročnejšimi strategijami preusposabljanja, ki se financirajo iz kohezijske politike (4);

11.

podpira medsebojno dopolnjevanje in bolj usklajen pristop med ESPG kot blažilnikom ob pretresih, ki nudi pomoč le v nenadnih in nepredvidenih okoliščinah, in ESS +, ki podpira trajnejši odziv na izzive in mora izvajati strukturne, razvojne, preoblikovalne in pripravljalne ukrepe za spremembe, s tem pa podpira dolgoročne aktivne politike zaposlovanja, vajeništvo in kvalifikacije ter prispeva k vnaprejšnjemu preprečevanju brezposelnosti (5);

12.

poudarja, da naložbena politika EU prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada postaja ključen in potreben instrument solidarnosti, ki prispeva dodano vrednost k nacionalnim in regionalnim ukrepom za reševanje številnih velikih izzivov – globalizacije, gospodarske preobrazbe, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, okoljskih izzivov, demografskih izzivov, migracij in območij revščine v mestih – ki vse bolj prizadevajo številne regije v EU, vključno z najbolj razvitimi (6);

Področje uporabe in poslanstvo ESPG

13.

pozdravlja predlog Komisije, da v okviru poslanstva sklada sprejme splošnejši pomen prilagajanja strukturnim spremembam, upoštevajoč druge vire prilagajanja zaradi politik in odločitev EU, ki vplivajo na trge, zaradi česar je tehnično primernejši in pravičnejši;

14.

čeprav je poslanstvo sklada prispevanje k uporabi načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepitev socialne in ekonomske kohezije med regijami in državami članicami, bi morala biti ta načela operativna in si prizadevati za doseganje ciljev v okviru socialnega upravljanja;

Proračun

15.

izraža dvom in Komisijo opozarja na obravnavanje ESPG kot posebnega instrumenta zunaj mejnih vrednosti naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Kljub pogojni naravi sklada je negotovost glede posamične odobritve vsake vloge zelo zaskrbljujoča zaradi splošnega scenarija zmanjšanja finančnih sredstev, predvidenega za kohezijske politike v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

16.

glede razširitve področja uporabe ESPG opozarja, da bodo prihodnje krize evropskih gospodarstev zahtevale bolj prilagodljivo financiranje, zato predlaga povečanje skupnega razpoložljivega zneska za potrebe financiranja z 200 na 500 milijonov evrov letno. Treba je povečati število ukrepov ter odločno vključiti MSP, kakor tudi zvišati finančni znesek pomoči na zaposlenega;

Ugodnejša merila in ukrepi ter poseben poudarek na ranljivih delavcih

17.

pozdravlja znižanje praga presežnosti, tako za isto podjetje kot za določene sektorje, ker bolj ustreza dejanskemu stanju. Verjame, da bo znižanje prispevalo k večji uporabi in mobilizaciji sredstev; zato predlaga, da se prag določi na 150 delovnih mest;

18.

izraža dvom glede vzpostavitve različnih referenčnih obdobij za različne situacije (štiri ali šest mesecev). Če to ni vezano na statistično utemeljitev, predlaga, da se v vseh okoliščinah upošteva enotno daljše obdobje;

19.

predlaga vključitev in pravno uveljavitev nove kategorije, ki bi lahko bila upravičena do ukrepov kvalifikacije in pridobivanja novih transformativnih spretnosti za digitalno dobo: delavci podjetij v težavah, ki jim grozi odpust (7);

20.

meni, da bi, čeprav bi bila lahko stopnja sofinanciranja iz ESPG za ponujeni ukrep višja, ker bi se prilagajala najvišji stopnji sofinanciranja iz ESS + v ustrezni državi članici, še vedno lahko obstajala stopnja, nižja od sedanjih 60 %, ki je v vsakem primeru opredeljena kot najnižja za tovrstne okoliščine, in sicer zaradi predvidenega pomanjkanja sredstev regionalnega izvora ter izjemnosti in solidarnosti pomoči, ki jo zagotavlja ta sklad;

21.

pozdravlja povišanje naložbe na 20.000 EUR na presežnega delavca, ki se nameni za samozaposlitev, vendar navaja, da bi moral biti ta ukrep podprt s svetovanjem, mentorstvom in spremljajočimi ukrepi, ki so potrebni za izvedljivost projektov ter preprečevanje frustracij in pobitosti v srednjeročnem obdobju;

22.

svari, da mobilnost presežnih delavcev, ki naj bi jim pomagali najti novo zaposlitev drugje, ni najustreznejši ukrep, saj se z izseljevanjem najbolj mobilne delovne sile, torej najbolj usposobljenih delavcev, znižuje kakovost regionalnega trga dela in posledično zmanjšuje konkurenčnost regije (8);

23.

opozarja, da se „prikrajšani upravičenci“ zgolj omenjajo, ni pa ukrepa, ki bi obravnaval njihove posebnosti, zato predlaga, da se v predlogu za namene pomoči ESPG uredi in preuči izraz „ranljivi delavec“. To bi bil element medosebne solidarnosti, ki bi se hkrati štel tudi za jasen izraz koncepta evropskega državljanstva;

24.

Komisijo, evropske institucije in države članice poziva – v obliki želje – naj na splošno ne uporabljajo izraza „NEET“ za opisovanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Bolj kot za opisni gre namreč za slabšalni izraz, ki stigmatizira in preprečuje, da bi mlade obravnavali glede na to, kar so in kar počnejo, in ne glede na to, česa ne počnejo, ker jim možnosti zaposlitve ali usposabljanja niso na voljo ali jim niso ponujene;

Poenostavitev in izboljšanje postopka

25.

podpira prizadevanja za izboljšanje in poenostavitev delovanja ESPG ter ceni zmanjšanje upravnega bremena, ki ga imata država članica ob vložitvi vloge in Komisija ob preverjanju upravičenosti. Ne bo treba namreč izvajati podrobne analize ozadja odpuščanj in njihovih vzrokov, zato bo izvajanje finančnih prispevkov po odstranitvi predlogov Komisije o mobilizaciji ESPG hitrejše (9);

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti ter akterjev: decentralizacija in deljeno upravljanje

26.

meni, da je uvedba regionalne in lokalne razsežnosti dragocena, vendar opozarja na slabo prepoznavnost in pomanjkanje priznavanja potenciala regionalnih subjektov pri sodelovanju in ukrepanju ESPG ter zahteva, naj se pri upravljanju sklada daje večji pomen regionalnim in lokalnim oblastem tistih držav članic, katerih organizacijska struktura omogoča decentralizacijo;

27.

Komisijo in države članice poziva, naj okrepijo sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi zainteresiranimi stranmi in zlasti socialnimi partnerji, da bi se zagotovili pravni, finančni in organizacijski viri, ki omogočajo neodvisno udejstvovanje in sodelovanje pri razvoju teh območij;

Razmisleki o proaktivnih ukrepih

28.

svetuje, da se sprejmejo mehanizmi za izboljšanje institucionalnih zmogljivosti držav članic, ne le za takojšnji odziv in uporabo mehanizmov vloge, temveč tudi za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov; predlaga, naj bo vloga ESPG v prihodnosti bolj predvidevanje in preprečevanje;

29.

predlaga, da se okrepi trenutna vloga Evropskega centra za spremljanje sprememb, ki deluje v okviru Eurofounda, pri ocenjevanju trendov globalizacije in prestrukturiranja ter zagotovi širša pomoč Komisiji in državam članicam pri ocenjevanju teritorialnega učinka in posrednih učinkov na evropske regije pred vsako odločitvijo ali trgovinskim sporazumom, ki bi lahko na tej ravni povzročil znatne posledice;

30.

poudarja potrebo po usklajevanju ESPG in zagotavljanju širšega področja uporabe, večjega pragmatizma in moči priporočil, določenih v okviru kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje, da bi se okrepila uporaba dobrih praks in predlogov za zaposlene, podjetja, socialne partnerje ter regionalne in nacionalne organizacije;

31.

meni, da je treba spodbuditi tiste države članice in regije, ki so kot predhodni pogoj določile objektivne in učinkovite ukrepe predvidevanja in prestrukturiranja v kakršni koli strateški in akcijski obliki, po možnosti v skladu s pristopom, ki temelji na lokalnih značilnostih, pametni specializaciji ali spodbujanju socialnih inovacij, ki spremljajo prehod in strukturne spremembe (10).

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(20) https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl .

(1) Poročilo Komisije o vmesni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), COM(2018) 297 final, z dne 16. maja 2018.

(2) To so potrdile zainteresirane strani, vpletene v upravljanje ESPG, med postopkom posvetovanja.

(3) Kot je navedeno v dokumentu Razmislek o prihodnosti financ EU.

(4) Omejeno poročilo o vmesni oceni.

(5) Poročilo Komisije o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2015 in 2016, z dne 31. oktobra 2017.

(6) Glej oceno učinka, priloženo Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.

(7) V skladu z opredelitvijo teh podjetij viz sporočila Komisije Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (2014/C 249/01).

(8) Kot ugotavlja Eurofound (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer) v zvezi s poročilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

(9) Raziskava nacionalnih organov, pristojnih za programe ESPG, je pokazala, da so med morebitnimi odvračilnimi dejavniki stroga merila upravičenosti, zapletena ureditev in dolgotrajen postopek.

(10) Glej mnenje OR Evropska industrijska strategija: vloga in vidik regionalnih in lokalnih oblasti (COR 3214/2017; poročevalec: Heinz Lehman (DE/EPP), sprejeto 23. marca 2018).