Mnenje Evropskega odbora regij – Program za digitalno Evropo (2021–2027)

(2019/C 86/14)

Poročevalec:

Markku MARKKULA (FI/EPP), član mestnega sveta Espooja

Referenčni dokumenti:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

COM(2018) 434 final

Delovni dokument služb Komisije – Povzetek ocene učinka– Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo

SWD(2018) 306 final

Delovni dokument služb Komisije – Ocena učinka– Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027

SWD(2018) 305 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 2, točka (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(e)

„vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije;

(e)

„vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt ali konzorcij pravnih subjektov , imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije;

Obrazložitev

Pri vzpostavitvi mreže vozlišč za digitalne inovacije je pomembna zadostna pokritost za vse regije; cilj je imeti po eno vozlišče v vsaki regiji. Če bi vozlišča za digitalne informacije lahko upravljal konzorcij, bi se z vključitvijo več deležnikov, kot so univerze, raziskovalna središča, inovacijska središča itd., okrepilo ogrodje mreže.

Ocenjevalni postopek bi moral zagotavljati tako regijsko kot tudi tematsko uravnoteženost mreže, hkrati pa bi moral zagotavljati visokokakovostne storitve. Postopek izbora za subjekte kandidate bi moral biti izveden z vidika celotne mreže, tako da se lahko med vozlišči za digitalne inovacije razvijejo uspešne sinergije. To je še en dober razlog, zaradi katerega bi bilo treba omogočiti, da vozlišča za digitalne inovacije upravlja konzorcij pravnih subjektov.

Z zahtevo po pravnem subjektu se uvajajo nepotrebne omejitve, zato je potrebna večja prožnost pri praktičnih rešitvah. Z namenom poudarjanja vitkih struktur bi za usklajevanje lahko zadolžili tudi pravni subjekt znotraj konzorcija oziroma mrežo pravnih subjektov.

Predlog spremembe 2

Člen 3 – odstavek 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo:

Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo:

(a)	okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu;

(a)	okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu;

(b)	širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju.

(b)	širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju;

(c)	s krepitvijo lokalnega sodelovanja in evropskih partnerstev pospešil digitalno preobrazbo.

Obrazložitev

Glede na načelo subsidiarnosti bi moral program za digitalno Evropo vključevati upravljanje na več ravneh. Rezultate programa za digitalno Evropo je mogoče doseči z učinkovitim izvajanjem na ravni mest in regij, s tesnim sodelovanjem med univerzami, drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter z lokalno industrijo. Upravljanje na več ravneh je pomembno z vidika zapolnitve vrzeli v evropskih inovacijah. Na primer, ekosisteme visokozmogljivostnega računalništva na ravni celotne Evropske unije je mogoče razširiti s programom za digitalno Evropo, da bi bili zajeti vsi segmenti znanstvene in industrijske vrednostne verige.

Predlog spremembe 3

Člen 5 – novi točki (d) in (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Umetna inteligenca

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 2, umetni inteligenci, ima naslednje operativne cilje:

(d)	izboljšanje kakovosti in količine podatkov za podporo in pospešitev digitalne preobrazbe, da bi se ustvarilo gospodarstvo digitalnih platform;

(e)	povečanje obsega uporabe tehnologij, razvoj inovativnih poslovnih modelov, povečanje ozaveščenosti uporabnikov in skrajšanje časa, ki je potrebno od inovacije do tržišča;

Obrazložitev

Preobrazba v gospodarstvo platform je rezultat digitalizacije. Ustvariti je treba ugodne pogoje za reševanje tega in drugih večjih družbenih izzivov. Upoštevati je treba tudi razvoj vloge mest, državljanov in poslovnega sveta.

Pri tem razvoju sta bistvenega pomena ustrezna kakovost in količina podatkov. Najprej je treba priskrbeti ustrezno metriko za merjenje kakovosti podatkov. Nato je mogoče razviti algoritme za ocenjevanje kakovosti podatkov, za zaznavanje podatkov, ki odstopajo in bodo izključeni iz analize, in za zaznavanje pravilnih podatkov, da bi z algoritmi pridobili bolj konkretne odgovore. Potem je mogoče kakovost podatkov izboljšati z ukrepi za povečevanje popolnosti, primerljivosti in pravočasnosti pretoka podatkov, uporabljenih v digitalnih storitvah, zasnovanih na umetni inteligenci, na nacionalnih in podnacionalnih vladnih ravneh.

Ti ukrepi niso izrecno omenjeni v programu za digitalno Evropo, čeprav besedilo vsebuje sklice na celovitost in zaupnost podatkov ter sklice na splošno vlogo knjižnic programske opreme in algoritmov.

Med ukrepi za kakovost in celovitost podatkov morajo biti tudi ukrepi za ohranitev celovitosti pravice posameznikov v zvezi z njihovimi podatki in zagotavljanje kakovosti v smislu zmožnosti vzdrževanja ustrezne ravni varnosti informacij in osebnih podatkov.

Predlog spremembe 4

Člen 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje:

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, na način, ki upošteva spol, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje:

(a)	podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo;

(a)	podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo;

(b)	podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo;

(b)	podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo;

(c)	podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.

(c)	podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti, da prihodnji sistem usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti upošteva tudi vidik spola, da se zagotovi vključujoča digitalna družba prihodnosti.

Predlog spremembe 5

Člen 8 – odstavek 1 – točki (a) in (g) ter nova točka (j)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost

Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje:

(a)

zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejših digitalnih tehnologij, zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kibernetske varnost, oziroma omogoči dostop do njih;

(a)

zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, urbanistično načrtovanje, promet, energija, naravni viri, gozdarstvo, prehrana, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, varnost informacij in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih;

(g)	zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter najboljše prakse poenostavitev ;

(g)	zagotavljanje trajnih zmogljivosti na regionalni, nacionalni in evropski ravni za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter soustvarjanje novih digitaliziranih rešitev, izmenjava najboljših praks in vključevanje kulture primerjalnega učenja ;

(j)	vključevanje dejavnosti uvajanja iz programa za digitalno Evropo v regionalne strategije za pametno specializacijo, program Obzorje Evropa in druge pomembne evropske pobude in partnerstva.

Obrazložitev

Urbanistično načrtovanje, gozdarstvo in prehrano je treba vključiti na seznam pod točko (a), saj so pomembni za ves družbeni razvoj. Pametne in trajnostne digitalne rešitve na področju trajnostnega upravljanja urbanističnega načrtovanja, naravnih virov, pridelave hrane in gozdarstva imajo strateško vlogo pri reševanju različnih okoljskih izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami.

Kot je OR že navedel v prednostnih nalogah svojega sedanjega mandata za obdobje 2015–2020, so pri izvajanju v celoti delujočega enotnega digitalnega trga potrebni pristop od spodaj navzgor, podjetniška miselnost in ciljno usmerjene naložbe.

Predlog spremembe 6

Člen 13 – odstavek 3 (novo)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Sinergije z drugimi programi Unije	Sinergije z drugimi programi Unije
	3. Program bo podpiral regionalno in evropsko sodelovanje ter partnerstva, da bi se povečeval obseg inovativnih digitalnih rešitev in zagotavljale sinergije z regionalnimi strategijami.

Obrazložitev

OR poudarja, da ocena učinka vsebuje številne sklice na politike in programe EU, kot so ESRR, ESF+, IPE itd., ki so bistvenega pomena za doseganje namenov in izpolnitev ciljev programa za digitalno Evropo. V politiki EU je močno poudarjena sinergijska uporaba instrumentov EU in lokalnih/regionalnih mehanizmov ter financiranja. V tem programu za digitalno Evropo pa niso vzpostavljeni jasni postopki in mehanizmi, kako urediti medsebojno vplivanje teh instrumentov na vseh ravneh upravljanja. Ne vsebuje sklicev na določbe o partnerstvu ali upravljanju na več ravneh. Zato je treba v ta člen vključiti pomembno vlogo regij. Evropska komisija v svoji politiki poudarja ključno vlogo, ki jo imajo kot naravni instrument za povečevanje sodelovanja na regionalni ravni in evropskih partnerstev regionalne strategije za pametno specializacijo. Program za digitalno Evropo bi to moral podpirati.

Predlog spremembe 7

Člen 16 – odstavki 1, 2, 3 in 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vozlišče za digitalne inovacije

Evropska vozlišča za digitalne inovacije

1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije.

1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije. Vozlišča v tej mreži imajo močno regionalno vlogo pri krepitvi evropskega sodelovanja.

2. Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:

(a)	ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije;

(a)	ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije, vključno z zmogljivostmi in kompetencami v povezavi z raziskavami in razvojem, infrastrukturo, varstvom podatkov, varnostjo in inovacijami ;

(b)	ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo;

(b)	ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo;

(c)	operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega in pogodbenega upravljanja ter finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(c)	operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega in pogodbenega upravljanja ter finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)	ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo moral upravljati.

(d)	ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni finančnih sredstev Unije, ki jih bo moral upravljati;

(e)	usklajevanje z regionalnimi strategijami.

3. Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:

(a)	proračunska sredstva, ki so na voljo za financiranje prvotne mreže;

(a)	proračunska sredstva, ki so na voljo za financiranje prvotne mreže;

(b)	potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost.

(b)	potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost v celotni EU in državah članicah .

4. Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.

4. Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v evropskih regijah . Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo redko poseljene in najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.

Obrazložitev

Z vidika pospeševanja digitalne preobrazbe vozlišča za digitalne inovacije ne le razvijajo, ampak tudi zagotavljajo inovativne tehnologije v javni upravi in zasebnih industrijah, pomagajo pri njihovem uvajanju ter podpirajo spreminjajočo se vlogo mest in regij. Poleg omogočanja dostopa do teh rešitev bi lahko vozlišča za digitalne inovacije prispevala k izgradnji zadostnih zmogljivosti, ki bi jih različne skupine akterjev uporabile pri uvajanju inovativnih tehnoloških rešitev v digitalnih platformah, in podpirala oblikovanje specifične infrastrukture digitalnih storitev ter pri tem uporabila storitve podatkovne analitike. Zato je treba poudariti močan evropski značaj vozlišč za digitalne inovacije in ta vozlišča poimenovati evropska digitalna vozlišča.

Zmogljivost in kompetence pri ovrednotenju tehnologij in uporabi najnovejšega znanja s področja raziskav in razvoja so bistvena merila za izbiro najboljših subjektov kandidatov.

V oceni učinka je jasno navedeno, da bodo vozlišča za digitalne inovacije imela močno regionalno razsežnost (zlasti za MSP). Vendar se to v zakonodajnem predlogu ne odraža. Uspešnost vozlišč za digitalne inovacije bi morala izhajati iz učinkovitega regionalnega sodelovanja, ki temelji na regionalnih strategijah, kot so raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo (RIS3).

Pri vzpostavitvi mreže vozlišč za digitalne inovacije je pomembno, da se zagotovi zadostna pokritost za vse regije; cilj je imeti po eno vozlišče v vsaki regiji.

Predlog spremembe 8

Člen 20 – odstavek 1 – novi točki (d) in (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za dodelitev

Merila za dodelitev se določijo v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov ter upoštevajo vsaj naslednje elemente:

(a)	zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(a)	zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(b)	trdnost predlaganega izvedbenega načrta;

(b)	trdnost predlaganega izvedbenega načrta;

(c)	kadar je primerno, stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe;

(c)	kadar je primerno, stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe;

(d)	potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga;

(d)	sinergijsko uporabo raznih finančnih instrumentov in potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga;

(e)	kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost;

(e)	kadar je primerno, povezovanje projekta z regionalnimi strategijami;

(f)	kadar je primerno, vseevropsko razsežnost;

(f)	kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost;

(g)	kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij;

(g)	kadar je primerno, vseevropsko razsežnost;

(h)	kadar je primerno, prisotnost dolgoročnega načrta trajnostnosti.

(h)	kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij;

(i)	kadar je primerno, prisotnost dolgoročnega načrta trajnostnosti.

Obrazložitev

OR poudarja, da se 70 % zakonodaje EU izvaja na lokalni in regionalni ravni, ter poudarja sinergije med različnimi programi EU, finančnimi instrumenti in regionalnimi strategijami. Regionalne strategije za pametno specializacijo so se pokazale kot koristni in pomembni instrumenti za gospodarsko preobrazbo in za izmenjavo dobrih praks med evropskimi partnerstvi.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja zakonodajni predlog Evropske komisije za nov program za digitalno Evropo. Tokrat je Komisija prvič predlagala sveženj, ki vključuje digitalizacijo, raziskave in inovacije v vse večje programe EU in v širši družbeni razvoj na evropski ravni. Da bi pospešili razvoj enotnega digitalnega trga, bi bilo treba pri vseh ukrepih upoštevati ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju programa za digitalno Evropo;

poudarja ključno vlogo ljudi, podjetij ter znanj in spretnosti pri povečevanju koristi enotnega digitalnega trga. Glede uvajanja programa za digitalno Evropo OR poudarja, da so za dokončanje enotnega digitalnega trga EU potrebni tudi jasno in stabilno pravno okolje, ugodni pogoji za spodbujanje inovacij, reševanje težav z razdrobljenostjo trga ter vključevanje vseh akterjev v novo tržno dinamiko;

poudarja ključno vlogo programa za digitalno Evropo, ki bo postal obsežen naložbeni in razvojni program za izkoriščanje priložnosti, potrebnih in ustvarjenih za doseganje popolnoma delujočega enotnega digitalnega trga. Ključno vprašanje je, kako zagotoviti privlačnost programa za digitalno Evropo, da bi mesta in regije (ter njihove industrije, univerze in državljani) pospešili vseevropsko digitalno in gospodarsko preobrazbo tako, da bodo znatno povečali javne in zasebne naložbe v človeški in fizični kapital;

poudarja pomen odprave regulativnih ovir, zmanjševanja birokracije in posodobitve uredb EU, ki so ključni dejavniki pri zagotavljanju visokokonkurenčne evropske industrije, skupaj s potrebo po izboljšanju pripravljenosti javnega in zasebnega sektorja, da izvedeta digitalne inovacije;

pozdravlja naložbe programa za digitalno Evropo v napredno visokozmogljivo digitalno infrastrukturo, kot so omrežja 5G, ki so potrebna za uvajanje digitalnih storitev in tehnologij povsod v Evropi. Širokopasovna omrežja imajo pomembno vlogo pri razvoju inovativnih in konkurenčnih digitalnih storitev, zato OR poziva k hitri standardizaciji omrežja 5G, da bi zagotovili interoperabilnost telekomunikacijskih omrežij;

poudarja osrednjo vlogo mest in regij pri zagotavljanju digitalnih storitev za državljane ter pri vzpostavljanju in upravljanju digitalne infrastrukture, kot je pridobivanje podatkov. Digitalne storitve zagotavljajo priložnosti za družbene inovacije, podjetništvo, ustvarjanje delovnih mest in ustanavljanje podjetij;

poziva, naj program za digitalno Evropo upošteva in zagotavlja digitalizacijo javne uprave in storitev, da bi mestom omogočil soočanje z družbenimi potrebami. Pri tem je treba zagotoviti interoperabilnost na ravni celotne EU ter dostop do podatkov, tehnologije in znanja;

poudarja pomen kakovosti in količine podatkov, kar je ključnega pomena za doseganje ciljev programa za digitalno Evropo. OR je v svojih predhodnih mnenjih poudaril vlogo mest in regij pri usklajevanju, zbiranju, kakovosti in uporabi podatkov ter dostopu do njih ter pri zagotavljanju varne in interoperabilne digitalne infrastrukture za čezmejni pretok podatkov v digitalnem gospodarstvu;

poudarja pomen umetne inteligence kot obetavne tehnologije, ki se lahko uporabi za trajnostno rast in družbene spremembe. Umetno inteligenco je zato treba okrepiti, da se zagotovita kakovost podatkov in varstvo osebnih podatkov, ter hkrati še vedno omogočiti anonimno rudarjenje podatkov, strojno učenje in temelje za prepoznavanje vzorcev;

10.

priznava, da so podatkovne knjižnice umetne inteligence ključni prispevek pri oblikovanju inteligentnih javnih storitev. Podatki slabe kakovosti lahko vplivajo na pričakovane rezultate in učinkovitost storitev, s čimer se lahko zmanjšajo morebitne koristi umetne inteligence. Visokokakovostni podatki so bistvenega pomena, da se javnim upravam omogočijo oblikovanje, uvedba in nadziranje vpliva politik, ki jih sprejmejo, na podlagi empiričnih dokazov in uporabe zmogljivosti za podatkovno analitiko. To bi okrepilo preglednost in odgovornost javnih ukrepov ter prispevalo k izboljšanju učinkovitosti politike. Podatki bodo močno vplivali za ustvarjanje kulture znanja, kjer so dokazi temelj za pametnejšo in v državljane usmerjeno upravo ter proces oblikovanja politike;

11.

poziva, naj se v program za digitalno Evropo ustrezno vključi več obstoječih ukrepov, povezanih s podatkovnim gospodarstvom in podatkovno družbo. Ti so bili obravnavani v sklopu enotnega digitalnega trga v različnih podatkovnih svežnjih: Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017) 9 final), Okvir za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (2017/0228(COD)) in letos še s tretjim podatkovnim svežnjem, ki vključuje sporočilo z naslovom Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru. V njem je obravnavano vprašanje dostopa do podatkov zasebnega sektorja za namene javnega interesa (s seznamom ključnih načel glede izmenjave podatkov med podjetji in državnimi upravami oziroma B2G) in vključuje smernice o izmenjavi podatkov zasebnega sektorja. Hkrati je Komisija sprejela predlog za prenovitev direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (direktiva IJS);

12.

poudarja rezultate dialoga, ki ga je Komisija opravila z deležniki glede sporočila o vzpostavitvi evropskega podatkovnega gospodarstva, zlasti pri iskanju odločne podpore neregulativnim ukrepom za povečanje in organiziranje dostopa do podatkov med podjetji in njihove ponovne uporabe. Na primer, v zvezi z digitalno preobrazbo zdravstva je bilo izvedeno javno posvetovanje, v okviru katerega je bila raziskana potreba (ki se ji je Odbor posebej posvetil) po političnih ukrepih za spodbujanje digitalnih inovacij z namenom izboljšanja kakovosti zdravstva po vsej Evropi;

13.

poziva k uporabi skupnih podjetij, skupnosti znanja in inovacij evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter drugih pobud EU in evropskih partnerstev med regijami kot mehanizmov za uvajanje programa za digitalno Evropo. Pametne in trajnostne digitalne rešitve imajo ključno vlogo pri doseganju ciljev na lokalni in regionalni ravni glede trajnostnega razvoja in pri reševanju glavnih družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe. Za rešitve potrebujemo visokokakovostno in visokozmogljivostno računalništvo, rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, in kibernetsko varnost. Mesta in regije bi bilo treba spodbujati k sodelovanju v programu za digitalno Evropo, zlasti pri testiranju novih načinov delovanja. Na primer, digitalizacija je vse pomembnejša pri urbanističnem načrtovanju, zlasti pri informacijskem modeliranju na regionalni ravni;

14.

ugotavlja, da je treba vse prednosti naložb v digitalne tehnologije in platforme razširiti na evropsko raven. Vlaganje v sposobne strokovnjake je osnovni pogoj, čeprav zgolj to ne bo zadoščalo. Državljane je treba usposobiti in opremiti z ustreznimi digitalnimi veščinami in znanjem. Potrebni so posebni ukrepi za preusposabljanje zaposlenih, da bodo uporabili svoje posebne kompetence za opravljanje novih, digitaliziranih nalog. V evropskih izobraževalnih sistemih je treba mlade opremiti z naprednimi digitalnimi veščinami in znanjem, kar bi morala biti obvezna naložba za zagotovitev kakovosti prihodnje delovne sile za Evropo. Očiten je vse večji pomen izobraževanja na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (angl. kratica STEAM). Uvajanje programa za digitalno Evropo je treba izpolnjevati v sinergiji z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje;

15.

poudarja pomen preobrazbe v gospodarstvo digitalnih platform z zagotavljanjem, da se javne in zasebne storitve osredotočajo na uporabnika, da so digitalne in interoperabilne že po zasnovi ter da so na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti skladne z načelom „samo enkrat“;

16.

priznava, da vladne digitalne platforme niso izrecno omenjene v pravnem besedilu programa za digitalno Evropo. Vendar pa je koncept teh platform povezan s ciljem 5 programa, ki se nanaša na interoperabilnost in uvajanje digitalnih tehnologij s strani vlade in zasebnega sektorja. To je tudi natančneje opredeljeno v Prilogi 2 v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z interoperabilnostjo storitev javne uprave, uvedbo načela „samo enkrat“ in infrastrukturo za digitalne storitve;

17.

poziva k oblikovanju digitalnih platform z ustvarjanjem splošnih rešitev na področju storitev digitalne avtentifikacije, zaupanja in varnosti ‚ki jih je mogoče večkrat uporabiti. Te se združujejo z naprednimi rešitvami, ki jih je mogoče večkrat uporabiti in so zasnovane na podatkovnih metodah, ki temeljijo na umetni inteligenci. To bo prispevalo k zagotavljanju medsebojne povezljivosti javnih storitev med različnimi področji politik in ravnmi upravljanja. Poleg tega bo pripomoglo k temu, da bodo vladne storitve pametnejše in prilagojene potrebam uporabnikov ter na voljo na spletnih in mobilnih platformah;

18.

priporoča, naj se čezmejna uporaba digitalnih tehnologij združi z odpravo pravnih in drugih ovir za to sodelovanje, pri čemer se OR sklicuje na člen 8 z naslovom „Uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost“;

19.

poudarja pomen vzpostavljanja mreže vozlišč za digitalne inovacije z zadostno pokritostjo za vse regije. Čeprav je v oceni učinka jasno navedeno, da bodo vozlišča za digitalne inovacije imela močno regionalno razsežnost (zlasti za MSP), se to v zakonodajnem predlogu ne odraža. Pri izbiri vozlišč za digitalne inovacije bi bilo treba uporabiti odprt in zanesljiv postopek, ki ne vključuje le enega vozlišča za digitalne inovacije, ampak mrežo vozlišč za digitalne inovacije v vsaki državi članici, kjer je to ustrezno. Vozlišča za digitalne inovacije bi bilo treba izbirati na nacionalni ravni ter na regionalno in tematsko uravnotežen način. Mreže vozlišč za digitalne inovacije bi morale biti tesno povezane z drugimi mrežami, kot sta EIT Digital in Enterprise Europe;

20.

poudarja pomen umetne inteligence in povezave s tehnologijami razširjene resničnosti (XR), navidezne resničnosti (VR), obogatene resničnosti (AR) ter 3D in robotiko, ki bodo tvorile novo podlago za globalno poslovanje, gospodarstvo platform in platforme za učenje. To prispeva k doseganju enakih možnosti dostopa do različnih izobraževalnih in kulturnih vsebin ter pri ustvarjanju inovativnih platform za prenos znanja za preusposabljanje delavcev. Poleg tega bo to podpiralo trajnostni razvoj, saj znatno zmanjšuje potrebo po fizičnih proizvodih, potovanja in emisije ogljika;

21.

poudarja pomen in vlogo varnosti na digitalnem področju ter vlogo mest in regij pri soočanju s kibernetsko kriminaliteto in zagotavljanju varnosti podatkov;

22.

pozdravlja določbe o tretjih državah, pridruženih programu, zlasti pri uvajanju digitalizacije v okviru ukrepov za uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj. Na ta način je poudarjena dodana vrednost, ki izhaja iz sodelovanja in odprtosti na področju inovacij in njihovega uvajanja. Pri usmerjanju trajnostne rasti lahko EU zaradi posebnega značaja revolucije v informacijski in komunikacijski tehnologiji v svetu odigra pomembno vlogo pri zagovarjanju pomena tehnološkega znanja za ustvarjanje blaginje;

23.

ugotavlja, da je predlog Komisije skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ