10.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 367/50 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pravu, ki se uporablja za lastniške učinke poslov z vrednostnimi papirji
(COM(2018) 89 final)
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
(COM(2018) 92 final – 2018/0041 (COD))
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe
(COM(2018) 96 final – 2018/0044 (COD))
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013
(COM(2018) 110 final – 2018/0045 (COD))
(2018/C 367/10)
Poročevalec: |
Petr ZAHRADNÍK |
Zaprosilo |
Svet Evropske unije, 12. 4. 2018 Evropski parlament, 16. 4. 2018 |
Pravna podlaga |
prvi odstavek člena 53 ter člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
Pristojnost |
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo |
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine |
27. 6. 2018 |
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju |
11. 7. 2018 |
Plenarno zasedanje št. |
536 |
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
152/0/1 |
1. Sklepi in priporočila
1.1 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira sistematična prizadevanja za uvedbo vseh bistvenih elementov unije kapitalskih trgov do leta 2019 in pričakuje koristi v obliki večjih naložbenih priložnosti, učinkovitejšega finančnega posredništva, diverzifikacije naložb ter boljšega obvladovanja tveganj. |
1.2 |
Meni, da je treba pri uvajanju novih priložnosti za čezmejno distribucijo investicijskih skladov najti ravnotežje med zahtevami za zaščito vlagateljev, ki so pri tem vprašanju izhodiščne, ter omogočanjem zadostnega manevrskega prostora snovalcem in distributerjem naložbenih produktov. |
1.3 |
Strinja se s Komisijo, da so ključne regulativne ovire za čezmejno distribucijo investicijskih skladov trenutno zahteve trženja, regulativne pristojbine, postopki priglasitve in upravne zahteve na nacionalni ravni. Zaveda se tudi drugih ovir, ki niso predmet predlaganih ukrepov, na primer davčnih predpisov, katerih uskladitev je izvedljiva bolj dolgoročno. |
1.4 |
Hkrati meni, da glavni razlogi zdajšnjih ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov pravzaprav ne izhajajo iz obstoječih uredb in direktiv, temveč predvsem iz pomanjkanja natančnih smernic in navodil Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), zaradi česar imajo posamezne nacionalne jurisdikcije različna pravila. Večino predlogov bi zato morala spremljati podrobna in obrazložena navodila ESMA, predlog nove uredbe pa bi moral ponuditi zgolj splošen okvir, ki bi zagotovil enoten pristop k urejanju. |
1.5 |
EESO meni, da bi bilo za doseganje učinka ekonomije obsega treba omejiti „nacionalno kreativnost“ pri oblikovanju struktur pristojbin in ubrati pristop jasno opredeljenih in nedvoumnih nacionalnih predpisov, katerih vsebina bo znotraj EU usklajena. |
1.6 |
Tako odobrava in podpira namero za večjo preglednost regulativnih pristojbin, saj lahko to prispeva k pospešitvi čezmejne distribucije naložbenih skladov. Vloga ESMA je pri tem nepogrešljiva. |
1.7 |
EESO se zavzema za dovolj stroga pravila glede sistematičnega obveščanja o tržnih komunikacijah, ki ne bodo omogočala nadaljevanja praks, ki lahko vodijo v razdrobljenost trga EU. |
1.8 |
Odobrava vzpostavitev podatkovne zbirke agencije ESMA, vendar pripominja, da v zvezi s tem ne bi smele biti uvedene dodatne zahteve za poročanje upravitelja premoženja ter da bi morale te zahteve veljati izključno za pristojne nacionalne organe. |
1.9 |
V zvezi s predlaganimi pravili za prenehanje trženja investicijskih skladov se nagiba k temu, da bi bila odločitev o prenehanju neobvezna in odvisna od upravitelja premoženja. |
1.10 |
Priporoča uvedbo podrobnejših pravil, da se zagotovi preverjanje kvalifikacij in usposobljenosti oseb, ki opravljajo investicijske storitve. |
2. Ozadje in širše okoliščine: uvedba vseh elementov unije kapitalskih trgov do leta 2019
2.1 |
Unija kapitalskih trgov je dolgoročni projekt EU za krepitev učinkovitosti in uspešnosti finančnega posredništva. Njen učinek naj bi bil viden po letu 2019, ko naj bi bili uvedeni vsi zdaj predlagani elementi, saj bo oblikovano dolgoročno ugodno naložbeno okolje, ki naj bi prispevalo k močni gospodarski rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. |
2.2 |
V sožitju z bančno unijo bo delujoča unija kapitalskih trgov koristila enotnemu notranjemu trgu ter okrepila ekonomsko in monetarno unijo. Hkrati bo v svetovnem merilu prispevala k večji privlačnosti EU za naložbe. Bistvena pri tem je diverzifikacija kot način čezmejne zasebne delitve tveganja. Da bi se ta možnost uresničila, je nujno preprečiti širjenje nekakovostnega premoženja, ki lahko tveganje še poveča. |
2.3 |
Predlogi Evropske komisije se navezujejo na dosedanji pristop k oblikovanju unije kapitalskih trgov že od začetka leta 2015, ki gre v smeri učinkovitega pridobivanja in dodeljevanja kapitala glede na njegovo donosnost, da bi bil dostopen vsem vrstam podjetij, tudi malim in srednjevelikim. |
2.4 |
Trenutni predlogi Evropske komisije, ki se neposredno nanašajo na podporo čezmejnemu trgu z investicijskimi skladi, so usmerjeni na trg kritih obveznic v EU kot vir dolgoročnega financiranja in zagotavljanje večje pravne varnosti za čezmejne transakcije z vrednostnimi papirji in terjatvami. Predlagane ukrepe bi bilo pametno obravnavati povezano. Pri tem je treba upoštevati tudi obseg akcijskega načrta za finančno tehnologijo in akcijskega načrta za trajnostno financiranje, saj sta prav tako nadvse pomembna za uresničitev vsestranske unije kapitalskih trgov. |
2.5 |
Namen je do leta 2019 doseči večji napredek pri uniji kapitalskih trgov vsaj na treh področjih: pri okrepitvi vloge „evropskih znamk in dovoljenj“ finančnih produktov, pri usklajenih in preprostih pravilih za čezmejno poglobitev in izenačitev kapitalskih trgov ter pri zagotovitvi bolj doslednega in učinkovitega nadzora nad njimi. |
2.6 |
Predvideni cilj predlaganih ukrepov je večja povezanost in enotnost trga kolektivnih investicijskih skladov, znižanje stroškov na čezmejni ravni, občutno večja ponudba za vlagatelje in njihova večja zaščita na podlagi skupnih pravil. V tem duhu odprtje trgov za čezmejno distribucijo investicijskih skladov ponuja priložnost, ki pa jo mora nujno spremljati odprava zakonodajnih in nezakonodajnih ovir na državni ravni. |
3. Namen ukrepov za lažjo čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
3.1 |
Kolektivni investicijski skladi so pomemben instrument finančnega posredništva, ki omogoča dodeljevanje zasebnega in javnega finančnega premoženja in njegovo vlaganje v dejanske podjetniške projekte in projekte produktivnih javnih naložb. Obseg kolektivnih investicijskih skladov v EU znaša 14 300 milijard EUR, s čimer se zelo približuje vrednosti BDP Unije. |
3.2 |
Vendar pa njihov potencial za zdaj v čezmejnem okviru še ni v celoti izkoriščen, saj je za prodajo v več kot treh državah članicah registriranih približno 37 % kolektivnih naložbenih podjemov v prenosljive vrednostne papirje in okrog 3 % alternativnih investicijskih skladov. |
3.3 |
Poleg neodpravljivih naravnih ovir so eden od razlogov za take razmere tudi zakonske omejitve, ki onemogočajo čezmejno distribucijo investicijskih skladov v večjem obsegu. Namen predlogov Evropske komisije je zmanjšati število teh omejitev za vse vrste investicijskih skladov in olajšati njihovo čezmejno distribucijo, s čimer bi se ta lahko pospešila in distribuirani produkti pocenili zaradi ekonomije obsega. Zakonske ovire je mogoče najti predvsem pri tržnih zahtevah, regulativnih pristojbinah, postopkih priglasitve in upravnih zahtevah na državni ravni, odpraviti pa jih je mogoče z večjo preglednostjo in usklajenostjo. Predlagani ukrepi so večinoma tehnične narave. |
4. Splošne ugotovitve
4.1 |
EESO meni, da glavni razlogi zdajšnjih ovir za čezmejno distribucijo investicijskih skladov v osnovi ne izhajajo iz obstoječih uredb in direktiv, temveč predvsem iz pomanjkanja natančnih smernic in navodil Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), in torej iz različnih pravil v posameznih nacionalnih jurisdikcijah. Nova uredba bi morala biti zato sprejeta za neko minimalno število primerov, medtem ko bi se morala večina predlogov osredotočiti na podrobna in jasna navodila ESMA, s čimer bi zagotovili jasno razlago obstoječih pravil, ne pa sprejemanje novih standardov, kar bi se navezovalo na dosedanji pozitivni prispevek ESMA k poenotenju pravil. |
4.2 |
EESO meni, da so ukrepi iz predloga pomembni, čeprav gre pri mnogih med njimi predvsem za podporne rešitve tehnične narave, gledano na splošno pa so pomemben prispevek tudi za delovanje EMU. Hkrati priporoča, da se vsebina vseh štirih obravnavanih dokumentov strne v nov, celovit predlog uredbe. |
4.3 |
Meni, da je treba pri uvajanju novih pravil igre upoštevati ravnotežje med potrebo po zaščiti vlagateljev in zadostnim manevrskim prostorom za snovalce in prodajalce naložbenih produktov. Zaščita vlagateljev se poveča s sistematičnim finančnim izobraževanjem. |
4.4 |
Visokokakovostna zakonodaja EU, kot so določbe o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, morajo imeti prednost pred splošnimi pravili, kot je direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID), saj praktične izkušnje kažejo, da so KNPVP in direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ustvarile nadvse kakovosten okvir za investicijske sklade, medtem ko je MiFID po prepričanju EESO poleg številnih prednosti povezana tudi s številnimi negotovostmi in je, paradoksalno, posledično pripeljala do dodatne razdrobljenosti enotnega trga in razlik med državami znotraj EU. |
4.5 |
EESO se zaveda, da je za čezmejno distribucijo naložbenih skladov potrebna stabilnost davčnega sistema, ki ustvarja pogoje za vzdržno poslovno okolje. Popolna uskladitev davčnih pravil, s stopnjami vred, trenutno ni aktualna. Kljub temu je mogoče domnevati, da bi prizadevanja za uskladitev davkov v prihodnosti lahko pripomogla k oblikovanju enotnih davčnih pogojev v tem segmentu v vsej EU. Trenutna prizadevanja za približevanje davčnih meril pa se nanašajo na druge davčne instrumente. |
4.6 |
EESO meni, da je za dosego želenega učinka ekonomije obsega zaželeno ubrati pristop omejitve „nacionalne kreativnosti“ pri oblikovanju struktur pristojbin (ki za pokritje nujnih stroškov pogosto presegajo okvir evropske ureditve) ter jasno opredeljenih, nedvoumnih in doslednih nacionalnih predpisov. |
4.7 Sporočilo Komisije o pravu, ki se uporablja za lastniške učinke poslov z vrednostnimi papirji
4.7.1 |
EESO se pridružuje cilju uvedbe ukrepov za zmanjšanje pravne negotovosti pri čezmejnih poslih z vrednostnimi papirji in terjatvami. Meni, da je pomembno zagotoviti jasnost in predvidljivost glede vprašanja, katera je tista država članica, katere pravo se uporablja za določitev, kdo je lastnik sredstev, ki so podlaga v poslu, saj lahko pravna tveganja, ki izhajajo iz pravne negotovosti, povzročijo dodatne izgube. Zato je nujno treba pojasniti pravno terminologijo za opis elementov lastništva in pogodbenih elementov. |
4.8 Uredba o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe
4.8.1 |
V povezavi z navedenim sporočilom se EESO zdi smiselna odprava zgoraj opisane pravne negotovosti z enotnimi pravili o tem, katero nacionalno pravo se uporablja za določitev lastništva terjatve po čezmejnem prenosu. Čezmejni prenos je postopek, s katerim lahko podjetja prek specializiranih družb pridobijo likvidnost in dostop do posojil. EESO priznava, da bo pravna varnost na tem področju prispevala k izboljšanju čezmejnih naložb, tudi z vključitvijo malih in srednjevelikih podjetij; to zadeva faktoring, zavarovanje s premoženjem in listinjenje. |
4.9 Direktiva v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov
4.9.1 |
EESO podpira oblikovanje pogojev za večje izkoriščanje čezmejnega potenciala za distribucijo investicijskih skladov, če bi bile nacionalne zahteve za dajanje na trg bolj pregledne na nacionalni ravni in na ravni EU ter struktura regulativnih pristojbin bolj pregledna na ravni EU in bi se pri njihovem določanju spoštovala nekatera skupna splošna načela. |
4.9.2 |
Bolj je naklonjen temu, da se izbira možnosti za podporo lokalnih vlagateljev prepusti upraviteljem investicijskih skladov. |
4.9.3 |
Hkrati odobrava uskladitev postopkov za uporabo enotnega dovoljenja za distribucijo investicijskih skladov v čezmejnem okolju. |
4.9.4 |
EESO se strinja z uvedbo usklajenih pravil za trženje. |
4.9.5 |
Ob tem podpira oblikovanje sistema, po katerem bi države članice zagotovile lahko dostopnost svojih predpisov, ki urejajo čezmejno trženje investicijskih skladov na njihovem ozemlju (v elektronski obliki in v jeziku, ki je uveljavljen v svetu mednarodnih financ). |
4.10 Uredba o olajšanju čezmejne distribucije investicijskih skladov
4.10.1 |
EESO odobrava osnovni namen uredbe, in sicer poiskati skupno opredelitev zahtev glede trženja in ukrepov, da bi zagotovili preglednost nacionalnih določb o zahtevah za trženje skladov. |
4.10.2 |
Podpira predlagano prakso, da bi bile pristojbine sorazmerne z nadzornimi nalogami, ki se izvajajo. Tako pričakuje koristi od vodenja spletne zbirke podatkov o pristojbinah in ustrezne metodologije za njihov izračun in meni, da je to velik izziv. Vendar priporoča, da se te koristi ocenjujejo ob upoštevanju s tem povezanih stroškov in da se opredelijo možna tveganja, povezana z delovanjem zbirke podatkov. Hkrati predvideva, da bo ESMA pripravila izvedbene tehnične standarde za informacije o pristojbinah ter vzpostavila in vodila spletno zbirko podatkov o njih. |
4.10.3 |
EESO ceni določitev zahtev za tokove informacij ter njihovo standardizacijo in poenostavitev ter ureditev postopka predhodnega trženja, s katerim se preverja interes vlagateljev za naložbene priložnosti in strategije. |
5. Posebne ugotovitve
5.1 |
V zvezi s pristojbinami in dajatvami, ki jih uvedejo pristojni nacionalni organi, in z njihovo preglednostjo EESO podpira namero za izboljšanje preglednosti regulativnih pristojbin iz predloga, skupaj z opredelitvijo vloge ESMA pri zbiranju potrebnih informacij. Po njegovem mnenju lahko ta ukrep še dodatno olajša čezmejno distribucijo investicijskih skladov. |
5.2 |
Predlaga se, da se na ravni pristojnih nacionalnih organov uvedejo pravila sistematičnega obveščanja o tržnih komunikacijah za namen predhodnega preverjanja reklamnega gradiva. Različna pravila pristojnih nacionalnih organov lahko po mnenju EESO prav tako privedejo do razdrobljenosti trga, poleg tega pa v okviru enotnega trga ne bi smelo biti razlik. Zato priporoča, da se v zvezi s tem onemogoči različen pristop posameznih nacionalnih pristojnih organov. |
5.3 |
EESO sicer odobrava vzpostavitev podatkovne zbirke agencije ESMA, ki bi obsegala upravitelje alternativnih investicijskih skladov, družbe za upravljanje KNPVP, alternativnih investicijskih skladov (AIS) in KNPVP, vendar dodaja, da ni zaželeno, da se določijo dodatne zahteve za poročanje za upravitelje premoženja. Po njegovem mnenju bi torej moralo biti jasno, da bi se zahteve glede poročanja na podlagi členov 10 in 11 predloga uredbe morale nanašati na posamezne pristojne nacionalne organe, ti pa ne bi smeli uvajati dodatnih obveznosti poročanja za udeležence na trgu. |
5.4 |
EESO opozarja, da pri predlagani opredelitvi predhodnega trženja ne bi smeli prevzeti opredelitev iz direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, saj je potrebna dodatna pravna jasnost in doslednost, po praktičnih izkušnjah sodeč pa je to mogoče doseči bolj z nezakonodajnimi sredstvi in instrumenti. Skrbi ga, da bi predlog lahko povzročil dodatno razdrobljenost enotnega trga ter privedel do pojasnil in razlag na ravni posamezne države. |
5.5 |
V zvezi s predlaganimi pravili o prenehanju trženja investicijskih skladov meni, da bi lahko privedla do izkrivljanja enotnega trga z vidika investicijskih skladov. Odločitev o prenehanju trženja enot ali deležev kateregakoli investicijskega sklada v kateri koli jurisdikciji bi morala biti izključno poslovna odločitev podjetja, ki upravlja premoženje. Z vidika zaščite vlagateljev je zadostna zaščita (kar potrjujejo praktične izkušnje):
|
5.6 Druge ovire za čezmejno distribucijo investicijskih skladov
5.6.1 |
Ena od zdajšnjih ovir za čezmejno distribucijo so pravila za preverjanje kvalifikacij oseb, ki opravljajo investicijske storitve. EESO meni, da je primerno sprejeti podrobna pravila, na primer:
|
5.6.2 |
EESO priporoča oblikovanje podrobnih in nedvoumnih pravil glede tega, katera zakonodaja se nanaša na distribucijo investicijskih skladov; zdaj je namreč v praksi nejasno, katera pravila (bodisi MiFID bodisi KNPVP/direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov) se nanjo nanašajo. Če vsak regulativni organ uporablja drugačen pristop, je to po mnenju EESO ena glavnih ovir za čezmejno distribucijo. Povsem nedvoumno mora biti navedeno, da za distribucijo skladov veljajo izključno pravila KNPVP/direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (za lastne sklade, upravljane sklade in sklade tretjih strani), če družba za upravljanje ne potrebuje dovoljenja po direktivi o trgih finančnih instrumentov ali dovoljenja za opravljanje storitev po tej direktivi. |
5.6.3 |
EESO je prepričan, da ne bi smeli zahtevati kakršnegakoli poročanja na lokalni (državni) ravni. Regulativni organi ne bi smeli imeti pristojnosti, da lahko zahtevajo poročanje o lokalnih (nacionalnih) skladih niti v obliki regulativnih poročil v odnosu do regulativnega organa niti v obliki obveznosti objave podatkov, na primer v tisku. |
5.6.4 |
Po mnenju EESO bi morala biti interaktivna podatkovna zbirka ESMA s pristojbinami in plačili v prihodnje razširjena tudi na:
|
V Bruslju, 11. julija 2018
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Luca JAHIER